DELAVSKA POLITIKA
Uredniitvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, požtni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VTI, Zadružni dom — Celje, Delavska tbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic*, Del, dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma •• ne sprejemajo,	Izhala vsako sredo In soboto. Naročnina ta Jugoelaviio znata nn—ečao 10 Din, u fcao-zemstvo jne*ečno 15 Di*.	Malih oglasov, ki »lužijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter »ameičencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Dia 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije s« ne frankinjo.
Štev. 14.	Sreda, 17. februarja 1932.	Leto Vil.
Ponos delavstva.
Volitve v dravski banovini so se obnesle. Organizirano delavstvo je • doseglo pri volitvah častno število obratnih zaupnikov. Na uspeh je delavstvo lahko ponosno in ponosno na svoje svobodne strokovne organizacije.
Delavski obratni zaupniki so zastopniki delavskih interesov v posameznih obratih. Oni so posredovalci, da želje delavstva sporočijo delodajalcem ter da posredujejo v obratih čim pravičnejšo rešitev kakršnihkoli sporov. To je torej važna pravica delavstva.
Delavci pa ne branijo svojih interesov samo potom obratnih zaupnikov. Dober obratni zaupnik mora biti tudi član svoje strokovne organizacije, kjer dobi potrebno moralno pomoč, svete, pouk itd., da lahko z uspehom vrši svoje odgovorno zaup-niško mesto. Strokovne organizacije so drugi forum, kjer delavstvo lahko pove svoje želje in zahteve ter raz-motriva 6 krivicah, ki se mu gode službeno ali socialnopolitično.
Organizacija je ognjišče, okoli katerega se greje in krepča prosvetno in moralno organizirano delavstvo. Tam se goji razumevanje delavskega položaja in utrjuje solidarnost, ki je v socialnih bojih tako silno potrebna.
Dober delavski zaupnik in sploh noben zavedni delavec pa še s tem ne more biti zadovoljen. Več mora Jioteti, več mora znati, poznati mora socialni, gospodarski in politični položaj. Učiti se mora sam, naročati in čitati delavsko časopisje, knjige, obiskovati predavanja itd. Vsak delavec mora hoteti, da postane izobražen človek. Nič ne de, če ni imel prilike, da bi obiskoval visoke šole. To nič ne de. Delavec z resno voljo in pridnostjo si danes lahko pridobi toliko splošnega znanja in tudi specialnega o delavskih vprašanjih, da je v razumevanju kos mnogim domišljavim inteligentom. S takimi ljudmi ne more biti nikdar nič specialno delavskega. Nasprotno se pa delavec kaj naglo otrese raznih predsodkov in prav zato lahko postane prvovrsten delavec v delavskih vrstah, postane značaj, dosleden in koristen član delavskega gibanja. Ve namreč razločevati, kaj je delavstvu, delavskemu gibanju, oziroma interesom delavstva koristno.
Naš ponos, delavci, delavke, nameščenci bodi ta cilj. Pa bomo vedno in povsod vredni zaupniki delavstva. In ne samo zaupnik, vsak delavec mora stremeti po svoji popolnosti, ker se moramo boriti predvsem z duha svitlim mečem.
Pred odločilnimi boji v Šanghaju.
Japonci se z vso naglico pripravljajo na splošni in odločilni naskok na trdnjavo Vusung. Več kakor 40 japonskih vojnih ladij se je zadnje dni usidralo v ustju reke Jangcekiang, Pripeljale so mnogo novih vojakov, ki jih je sedaj pred Šanghajem okoli 30.000. Tudi Kitajci so dobili iz Nankinga ojačenje in štejejo sedaj 40.000 mož, ki so pripravljeni, do zadnjega braniti trdnjavo. V neko predilnico v šanghajski mednarodni koncesiji so japonska letala vrgla več bomb in je bilo večje število delavcev pri delu ubitih. Japonski admiral Nomura se je za to opravičil pri ameriškem admiralu Tayloru, češ, da se je zgodila »pomota«. Proti drugi taki »pomoti« j® protestiral načelnik mednarodne Pomožne akcije za kitajske poplav-Ijence, ker so japonska letala bombardirala zasilno taborišče poplav-Ijencev; ubitih je bilo 50 oseb.
Francoska volilna reforma spreleta.
Burna seja.
Hrupna je bila že seja v petek v volilni komisiji. V zbornici je predlagala opozicija, da naj se proračun vrne komisiji. Predsednik vlade La-val je stavil vprašanje zaupnice, zahtevajoč, da se predlog opozicije zavrne. Zaupnica Lavalu je štela 253 glasov, proti pa je glasoval 201 poslanec.
Zbornica je nato zborovala od petka od 15. ure do sobote 13.15 ure, ki je končno sprejela volilno reformo s 322 glasovi, proti pa so glasovali štirje poslanci. Novi volilni red določa za izvolitev poslanca relativno večino — kakor angleški. V debati je govoril v imenu opozicije radikalec Herriot, rekoč, da je levica storila vse, da obvaruje splošno volilno pravico pred večinskim principom. V bodoče bodo vse leve stranke tvorile eno fronto v obrambo splošne volilne pravice. Desnica pa bo morala nositi odgovornost za svoje ravnanje. Levica je sklenila, da se ne bo več udeleževala razprave o volilni reformi ter v celoti zapustila zbornico. In tako je desnica nato sama sklepala o volilni reformi, ker je bila v večini.
Vsekakor je pa princip demokracije kršen že s tem, če večina noče upoštevati opozicije, ki šteje v zbornici nad 200 glasov.
Boj francoskih iena za volilno pravico.
Tekom zadnjih tednov, ko so se vršile v zbornici debate o novem volilnem zakonu, so francoske žene razvile velikopotezno propagando za žensko volilno pravico, ki je bila sicer v zbornici že večkrat sklenjena, a jo je senat vedno zavrnil. Vršilo j se je na tisoče ženskih shodov in anket, zbirali so se podpisi, tiskale in razdeljevale brošure in letaki in z galerije zbornične dvorane so ženske glasno zahtevale svojo pravico, tako da jih je zbornična straža morala s silo odstraniti iz dvorane. Zlasti re-soiutna je bila nekega dne elegantno ) oblečena feministka, ki je z zbornič-j ne galerije metala v dvorano letake | z zahtevo po ženski volilni pravici in je pri tem na ves glas dajala po-j udarka tej zahtevi. Morala je priti straža, da jo je odstranila, ki je imela težko nalogo: žena se je bila dala z verigo prikovati k balustradi in morali so poklicati kovača, da je verige presekal, kar je trajalo dobre pol ure. Ves ta čas je ženska pridno izrabila in vpila v dvorano, da so vsi poslanci kar ušesa zatiskali. Svoj namen je pa ženska vendar dosegla: zbornica je sprejela zakon o ženski volilni pravici. Seveda ga mora potrditi še senat.
K volitvi predsednika nemške republike.
Socialni demokrati ne postavijo kandidata.
Kakor poroča berlinski »Vor-warts« z dne 14. t. m., socialna demokracija Nemčije ne bo postavila svo-
jega kandidata za predsedništvo republike. Izdala pa je volilno reformo proti komunističnemu in fašističnemu kandidatu. Socialna demokracija mora opustiti kandidaturo, ker preti
nevarnost, da bi sicer zmagali najre-akcionarnejši elementi hohenzollern-ske fronte. Desničarski elementi imajo namreč namen, s svojim razkrajajočim delovanjem doseči volilni uspeh, kar bi pomenilo popolni poraz demokratične republike.
Nesoglasje med senatom in francosko vlado.
V	francoskem senatu so silno nejevoljni na Lavalovo vlado, ki je volilno reformo v zbornici na znani način usilila. Včeraj se je vršila o tem debata v senatu, v kateri se očita Lavalu nespretna notranja politika. Verjetno je, da bo Laval odstopil. Novo vlado nameravajo sestaviti po večini iz senatorjev pod predsedstvom Barthona, ki bo izvedla nove volitve. Laval skuša doseči kompromis med zbornico in senatom, je pa malo verjetno, da bi ostal na krmilu jšo dobo.
Današnja kriza in njen obseg.
Ameriški ekonom Mills je izjavil, da prekaša sodobna gospodarska kriza vse dosedanje gospodarske motnje kapitalističnega sistema. Nadalje omenja krizi iz leta 1907—1910 in 1919— 1921, ki sta v primeri z današnjim polomom pravi malenkosti. Nikakor še ne smemo pričakovati konca, pravi Mills, zakaj izgledov ni nobenih, kvečjemu še hujši propad. Izdelal si je tudi grafični pregled zadnjih treh kapitalističnih kriz in je zabeležil sedanjost z debelo črto, ki poteka vedno bolj navzdol. — Tako ekonom v cvetoči Ameriki! Kdo naj še verjame v ozdravitev kapitalistične bolezni?
Bolgarsko duši gospodarska kriza,
zalo namerava za inozemska plačila proglasiti moratorij.
Kongres grafitnih delavcev.
V nedeljo je bil otvorjen v Zagrebu kongres zveze grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije. Navzočih je bilo na kongresu 25 delegatov (na vsakih 200 članov eden), deset članov centralne uprave in zastopnik čehoslovaške grafične zveze, načelnik Nemeček, tajnik mednarodnega tajništva Grundbacher in podpredsednik avstrijske tipografske zveze Anton Schmitt. Pred otvoritvijo kongresa je zapelo društvo »Sloga« »Pesem o delu«, nakar so bili pozdravni govori.
V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni člani Regel, Eržen in Djo-kič.
Zveza je imela leta 1926 še 1099 članov, danes jih šteje 4000. Za nezaposlene je izplačala zveza v minulem letu 2,385.825 Din, za bolne člane 696.709 Din, za svoje invalide
1,480.457 Din; poleg teh velikih zneskov pa še mnogo manjših podpor ob raznih potrebah. Po odobritvi poročil je bil kongres v nedeljo zaključen in sc je nadaljeval v ponde-ljek.
Število nezaposlenih v Nemčiji je
naraslo na 6,045.000 oseb. Kaj naj počno ti ljudje. Ali naj začno vsi doma plesti košare, kakor priporoča v inseratu neki list. Kam bomo s košarami? Ironija ne spada v isto vrsto s tragedijo socialnih razmer.
Izobrazba in zavednost sta temelja bodočnosti.
Lep razvoj Cankarjeve družbe.
Med najpomembnejšo ustanovo spada vsekakor Cankarjeva družba v Ljubljani, ki ima namen, kolikor je to mogoče v današnjih razmerah, nuditi predvsem delavstvu poučno in zabavno čtivo. Ni bila malenkost osnovati to družbo, ni bilo lahko in pred negotovostjo je stala mlada družba ob svojem početku, jeli bo našla razumevanje med delavstvom in delavstvu prijaznimi sloji. Družba je končala tretje leto svojega obstoja ter se razvila v močno kulturno postojanko, ki obeta najlepšo bodočnost.
Družba izda vsako leto štiri knjige za svoje člane za malenkostno naročnino 20 Din. Družba se je potrudila, da je nudila kar najboljše gradivo, zlasti v leposlovju in v bogato ilustriranem koledarju. Tudi za bodoče leto se je upravni odbor že posvetoval o knjižnem programu, ki bo nudil, upamo, še več ter zadovoljil vse cenjene članice in člane družbe.
Zdi se nam potrebno, da se nekoliko ozremo na minulo leto ter podamo nekaj podatkov o tej lepi organizaciji in o nje res uspešnem delu, ki seza v najskrajneje kotičke domovine in tudi preko meje te države.
Družba ima sedaj 181 poverjenikov; članstvo pa ima družba v dravski banovini v 195 krajih in razen tega še v bivši Srbiji v 13 krajih, Bo-sni-Dalmaciji 6, v Hrvaški vil krajih. Večje število naročnikov ima družba še na Westfalskem, v Belgiji, Franciji, Zedinjenih državah, Braziliji, Argentiniji in v Urugvaju.
Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako silno je razširjena Cankarjeva družba in kako velike koristi bo še lahko donašala svojim članom, čimbolj se bo povečalo število njenega članstva.
Med strokami so na prvem mestu po številu članstva železničarji, potem kovinarji, lesni delavci, rudarji, privatni nameščenci itd. Z eno besedo, predvsem so člani organizirani delavci, v veliki meri pa tudi drugi poklici in inteligenca. Povečalo se je število članstva v minulem letu zlasti v Mariboru in okolici.
Tako je Cankarjeva družba dala svojim ljubiteljem knjige v treh letih okoli 60.000 koristnih, poučnih in zabavnih knjig. Družbi, ki vrši to veliko kulturno delo, moramo torej dati vsi, ne le poverjeniki, tudi v bodočem letu svojo moralno in finančno pomoč. Pridnost poverjenikov, ali bolje zavest poverjenikov je zbrala doslej sama blizu 5000 članov, tako, da je družba z ostalimi prijavljenci dosegla vsako leto 5000 članov.
Res so danes težke socialne razmere. Toda to ni razlog, da opustimo sodelovanje pri tej kulturni ustanovi. Družba sedaj izhaja v skromnih razmerah, bi pa ob znatno povečanem številu članov nudila rada še več, zlasti kar se tiče opreme knjig, dasi so že sedaj med vsemi podobnimi edicijami vsebinsko najboljše in tudi najbolje opremljene.
Poverjeniki že nabirajo člane za prihodnje leto. Podpirajmo jih in postanimo sami poverjeniki. To zahteva naša korist, pa tudi naš delavski ponos.
Naslov je: Cankarjeva družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta, (palača Delavske zbornice).
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. - —- ---
Jiirgen Brand:
O solidarnosti.
Mravlja je mala, neznatna živa-lica; nepazljiv korak človeške noge lahko zmečka stotine teh žuželk. In vendar si zidajo v gozdu iz majhnih koščkov lesa, iz borovih in smrekinih igel mogočne grmade, ki so tako velike in težke, da bi človek tako mravljišče srednje velikosti komaj nesel. Česar bi posamezna mravlja nikdar ne zmogla, to zmore v kratkem času na tisoče mravelj. Zakaj ? Zato, ker delajo vsi ti tisoči po enotnem načrtu, za čigar izvedbo osre-dotočujejo in združujejo vse svoje sile. Tako raste moč slabih.
Od mravlje se lahko učimo; posameznik je slab; kjer se pa tisoči, da celo stotisoči združujejo v so-družno, solidarno celoto, tam tvorijo ogromno moč, ki more izvršiti velike stvari.
Misel nezlomljive solidarnosti tvori hrbtenico vsega delavskega gibanja; samo zato je postalo tako mogočno, samo zato zre lahko tako mirno v bodočnost, prežeto od prepričanja o svoji končni zmagi, ker združuje vse one milijone slabih, ki težijo gnani po enaki bedi neomajno za enakim ciljem,, za osvoboditvijo od izkoriščanja in zatiranja. Solidarnost! To je največji in najsvetejši zakon za vsakega zavednega delavca. Posameznika bi kolesa vzgona v pridobitnem življenju poteptala, ako se pravočasno ne združi s svojimi sodrugi in sodruži-camii v sodružni solidarnosti. Samo v združenju je moč: samo v združenju se lahko varujete prevelikega izkoriščanja in zatiranja. Solidarnost! To je žareča zvezda, ki bo privedla delavstvo iz temine bede in tlačanstva.
Solidarnost! To je tudi zvezda delavske mladine. Ako bomo nastopali samo složno, potem, bomo lahko z uspehom delovali za svojo lastno duševno osvoboditev. Ako bomo složni, bomo lahko z uspehom odole-vali številnim nevarnostim, katerim je izpostavljena delavska mladina.
Vi mladi, vi bodite zlasti prepričani: Ves odrasli delavski svet se čuti z vami solidarnega pri vašem delu za duševnim dvigom. Vaši očetje in vaše matere imajo največji interes na tern, da bi bili vi obvarovani pred izkoriščanjem in zatiranjem in da bi se vršila vaša duševna vzgoja v duhu organiziranega proletariata. Ako vas ne zapustijo, bodo podpirali vaše delo z vsemi silami, s svetom in dejanjem. Tega ne delajo samo iz iskrene naklonjenosti do vas, zato ker izvirate iz njihovega mesa in krvi. Nikakor ne, pomagajo vam in podpirajo vas zato. ker vedo, da boste tedaj, ko bodo oni morali zapustiti bojišče, vi morali nastopiti dedščiuo in prevzeti naloge
starejših. Zato morate biti sposobni in zmožni, da boste to dedščino upravljali in pomnožili. Ta misel vas mora voditi pri vašem delu; potem
pa bo to delo izvršeno v duhu celokupnega proletarijata, v duhu delavske solidarnosti.
Cv. K.
Doma in po svetu.
Beograjski senat odgoden. Sena-tove seje so odgodene do dne 22. februarja. Ta teden so odsekove seje; med drugim bo pristojni odbor študiral gospodarsko krizo.
Pred novimi redukcijami v Trbovljah? Trboveljska družba zopet grozi z okrožnico z redukcijami. Predvsem napoveduje praznovanje v soboto in pondeljek ter opozarja na štedljivost z materialom in prepoveduje nadure. Končno obeta redukcijo delavstva. Očividno gre zopet le za pocenitev produkcije, to je za zniževanje plač.
Proti kuluku. V banovinskem svetu je bila živahna debata o kuluku. Mnenje je prevladalo, da ta davek ni za naše razmere in ga prav lahko nadomešča progresivna cestna doklada. Kuluk pa zadene marsikoga, ki javne ceste sploh ne uporablja. Ceste trpe danes največ po težkih avtomobilih. Poleg kuluka se plačujejo cestne doklade po občinah in okrajih. To je dvojno obdavčenje, ki zahteva revizijo. Sprejet je bil nasvet, da banska uprava intervenira pri centralni vladi.
Konkurz .jugoslovenske štainpe, d. d. v Zagrebu. — Narodne Novi-ne. Uradni list Savske banovine objavljajo dne 12. februarja t. 1. razglas konkurza o imovini delniške družbe Jugoslovenska štampa v Zagrebu. Terjatve se imajo prijaviti do 30. marca t. 1. Jugoslovenska štampa je izdajala zagrebška dnevnika »Novosti« in »Zagreber Mor-genblatt« ter več drugih listov. _
Pravilnik o izdajanju zdravniških izpričeval. Zdravniki s pravico izvrševanja zdravniške prakse imajo pravico, izdajati izpričevala o zdravstvenem stanju ljudem, ki so jih preiskali. Zdravnik mora voditi zapisnik o vseh osebah, katerim izda izpričevala. Pisana morajo biti izpričevala samo v državnem jeziku. Uradna zdravniška izpričevala izdajajo samo pristojni državni ali javni zdravniki. Zdravniki v zasebni praksi smejo izdati izpričevalo le v nujnem primeru. Izpričevala se smejo izdajati samo na predpisanem obrazcu, ki ga izda zdravniška zbornica.
Velik mraz po vsej Evropi. V Dravski banovini je bilo v soboto zjutraj povprečno 20 stopinj mraza, ponekod tudi preko 30 stopinj; v Ta-
tri beležijo 34 stopinj mraza. V Poljski so se pojavila velika krdela volkov. V južni Italiji divjajo hudi viharji, v severni Italiji pa ovirajo snežni zameti železniški promet. Li-ška železnica že več dni radi velikega snega ne obratuje.
Usoda? Starček Andrej Gašparovič je bil pred nekaj dnevi odpuščen iz zagrebške bolnice. »Potepal« se je potem par dni po zagrebških ulicah, dokler ga niso v četrtek zjutraj našli v Petrovi ulici skoraj zmrznjenega. Odvedli so ga k prejšnjemu delodajalcu. Tam so ga našli v soboto zjutraj v senu na svislih mrtvega. Pravijo, da je umrl zaradi starostne oslabelosti. Konrsija bo pa vzrok smrti šele ugotovila. Ni pa čudno, če je starček nekaj dni stradal, napol zmrznil in tako oslabel, da se je umaknil — usmiljenju.
Stara žena. V Slovenski Bistrici v ubožnici živi viničarka Jera Jelen, ki je v soboto praznovala 103. rojstno obletnico. Rojena je bila v vasi Laporje. Omožila se je z nekim viničarjem leta 1868. Mož je kmalu umrl. Pozneje je opravljala sama vi-ničarstvo in se nahaja šele nekaj let v ubožnici, kamor so jo spravili nje gospodarji.
*
Pomanjkanje usmiljenja je vzrok krize... Tržaški škof je izdal pastirsko pismo, v katerem pravi, da je vzrok krize pomanjkanje usmiljenja. Pozno je izšla ta konstatacija, ker so celo v Rimu, neglede na gospodarske strokovnjake, sociologe in znanstvenike sploh mnenja, da j? krize kriva krivična razdelitev dober, sebičnost in egoizem kapitalizma. Zemeljska dobra so zato, da jih uživajo vsi, to je, da se pridelujejo in porabljajo za vse, ne pa, da se kupičijo v skladiščih in — uničujejo. Človeštvo ima torej pravico do življenskih pomoč-kov, zato je treba delo in dobra pravično deliti. Vzrok gospodarske krize je torej v sistemu gospodarstva, v gospodarski krivici. Če se odpravi krivica in izvaja pravica, potem bo šele odpravljen vzrok krize, ker je v mehanizmu današnjega gospodarskega sistema ponavljajoča se gospodarska kriza neizogibna. Tako trdimo ne samo mi, ampak priznane svetovne gospodarske avtoritete.
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7'—, 8'—, 9’— in 10-—
Radi ponarejanja maturnih izpričeval je bil v Budimpešti obsojen šolski ravnatelj Koser s tremi svojimi pomagači na tri leta ječe. Tekom zadnjih let so proti visoki odškodnini izdali nad 200 izpričeval o položenih maturnih izpitih.
Oton Habsburški in Tirolci. Tirolci so polni verskih gorečnosti. Druga njihova čednost (menda rezultanta prve), je pa njihova »Kaiser-treue«. Zadnji čas je pri njih Oton Habsburški zopet zelo v modi. Tirolske občine ena za drugo, od velike do najmanjše, tekmujejo v tem, katera bo prej imenovala Otona Habsburškega za svojega častnega člana. Tudi to je duh časa.
Volitve v dunajski občinski svet, ki je istočasno deželni odbor, se vrše, ker poteče petletna funkcijska doba, 24. aprila. Zadnje volitve so se vršile 24. aprila 1927. Novi občinski svet ne bo imel več 120 članov, ampak samo 100. Volilni red bo nekoliko spremenjen; pri drugem skrutiniju se bodo ostanki glasov šteli za vse mestne okraje skupno in se bodo dodelili posameznim strankam, ki bodo pri prvem skrutiniju dosegle vsaj en temeljni mandat. Socijalni demokrati razvijajo že živahno volilno agitacijo.
Burna zborovanja v Berlinu. Dne
10.	t. m. se je vršilo v Berlinu 23 velikih shodov brezposelnih. Skoro na vseh je prišlo do krvavih obračunavanj med nacionalnimi socialisti in komunisti, pri čemur je bila skoro vsa oprava v lokalih razbita. Veliko število oseb je bilo več ali manj ranjenih.
Macdonald gre na počitnice. Po
očesni operaciji je Macdonald jako oslabel. Zaradi tega odide na daljši dopust. Konservativna »nacionalna« vlada bo potemtakem brez njegovega osebnega vpliva.
Moskva graja španske komuniste. Tretja internacionala je izdala pr0" glas, v katerem graja nesposobnost komunistov, češ, da preveč poslušajo Trotzkega.
Kitajska zahteva sklicanje plenarne seje Društva narodov, kar bi v tem trenutku ne delalo nobenih tež-, koč, ker je itak večina v poštev prihajajočih diplomatov združena v Ženevi na razorožitveni konferenci. To bi bila druga plenarna seja Društva narodov. Evropskim diplomatom zahteva Kitajske ni nič kaj všeč.
Revolta v Novi Fundlandiji. V St. Johnu v Novi Fundlandiji je demonstriralo 2000 nezaposlenih. Njih de-putacija je zahtevala več živil. Na odgovor je čakala celo uro, nato pa so vdrli v vladno poslopje in v pisarno ministrskega predsednika. V gnječi so ga potolkli na tla.
*
Z raztopljenim železom se je ponesrečilo v topilnici Saint Nazaire v Franciji večje število delavcev. Ko-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
V	njej je bil občutek vesoljstva tako močan, da je mirno šla preko smrti posameznika. Že v nagonu ji je bila vsebovana zavest, da je smrt starega človeka nekaj naravnega in neobhodno potrebnega.
Poleg vsega pa je bila njena miselna, religiozna vzgoja pol budistična.
Verjela je v vračanje v drugo, novo življenje. Vsaka njena misel, najsi je šla v to ali ono smer, se je nujno vračala k enemu spoznanju, k spoznanju in doumetju, polnem utehe, veselja, z ničimer skaljivega občutja popolne sreče: da nič, kar je, ne more izginiti, da je vsaka misel, ki se je kdaj porodila, čeprav jo morebiti ni nihče nikdar izrekel, živa, neumrjoča, večna. Verjela je fanatično, kakor budistični svetniki, kakor šinotoistični asketi v vračanje V novo življenje ... Ali je ni že ves sestav vsemira učil usmerjati vse verovanje edinole v to smer?
In ni bila li nepopisna uteha verjeti, da se bo človek vrnil v življenje prav takšno, kakršno je to, v katerem živi in ne v neko imaginarno, breztelesno, nečloveško življenje, nebeško življenje brez-prostornih duhov, ki ga je zametavala kot nesmiselnost bolne dekatente srednjeveške dobe. Še vedno ji je bila bližja in bolj smiselna vera hribovca, ki je verjel v hudiča z rogovi in repom, v Boga z dolgo, sivo brado.
Baš v času, ko ji je umrla mati, se je začelo
brezmiselno klanje in uničevanje neprecenljivih vrednot in ustvaritev duha človekovega.
Vojna!
Čeprav je bila vojna s himno o kulturi, ki je baje prepojila baš najstrastneje vojujoči se del človeštva, s himno o krščanstvu, ki se je baje na novo začelo prerajati — v kričečem neskladju .. ., jih je bilo le malo, ki so to opazili, še manj pa takšnih, ki bi se bili upali to povedati. Kričanje je bilo brezuspešno . .. Realnost je bila takšna .. . Potrebno je bilo vsaj pomagati lajšati bedo in trpljenje tistih, ki so posredno ali neposredno trpeli na posledicah vojne.
Tako se je odločila, da pojde med bolničarke, da se posveti delu, ki je pomenilo težko popisno žrtvovanje in mučno, semtertja do neverjetnosti ogabno, ostudno, zoprno delo, ponižanje, ki ga malokdo, ki ni izkusil življenja tega poklica v po-žrtvovanju do skrajnosti, more razumeti. Rosa pa se je posvetila temu poklicu s tolikšno vnemo, da je, kakor da se je igrala, izvrševala vsa določena ji dela, marsikrat še več, z nekim zadovoljstvom nad sklenjenimi računi o dovršenem delu, z neko sladkostjo nad užitkom, ki je izviralo iz dela samega .. . Bili so trenutki, ko je videla v delu — zmisel življenja .. .
Če je že kdaj ljubila!
— Neumno vprašanje, Bojo! Pa to je tako vsakdanje ... tako . .. Kdo ni še pozdravil velikonočne nedelje s svojim prvim poljubom, neopojnim, čistim, kakor je čisto morje v zgodnjih jutranjih urah ob izhajajočem solncu in kdo ni še zasadil na večer pred dnevom vseh vernih duš v grob svojega prvega poljuba belih krizantem?
Bojo je poslušal Roso in se čudil. . . Ali je bila kakšna misel, ki jo je Rosa oblikovala, a da je ne bi bil on sam že davno pregnetel v delavnici svojih misli, ali je bila kakšna prispodoba v njenih besedah, o kateri bi bil mogel reči, da se ni že davno razvila pred njegovimi očmi, kakor se razvije gibanje snežnobele ladje jadrnice ob sili lahkega vetriča, božajočega zelenkastomodro morsko ravnino.
Tudi njegovo življenje je bilo v mnogočem podobno njenemu.
Ko je bil še študent, se je v njem užgal plamen. Kako, zakaj... tega ne bi mogel povedati.
Srbi, Črnogorci, Bolgari in Grki so se bih vrgli na petstoletnega vraga, zatiralca, uničevalca kulture, človečnosti, duševnega svobodnega izživljanja — in so ga premagali!
V	duhu se je boril ž njimi...
Bolgari so pod vodstvom Koburžana napadli Srbe in Bojo ni niti hip cincal. . .
S srcem in dušo se je pridružil Srbom.
Princip je v Sarajevu nasproti mostu, ki vodi čez Miljačko, streljal v glavo, katero je milost božja bila določila za samodržca • . .
Milost božja se je zrušila v prazen nič ...
Kronana glava je padla
Bojo je zagorel kakor kresni plamen . ..
Jokal je . . . bil je blazen — poljubljal je Principa.
Nikdar in nikjer ga ni videl in vendar je natančno vedel, kakšen mu je obraz, kako ponosno zrejo njegove oči na ves Jug, kako samozavestno stoji z nogo na vratu predistiniranemu božjem« maziljencu, govoreč:
Milijonske zgube Mauthnerjevega te
nega koncerna.
Na občnem zboru v Pragi odpisana glavnica od 100 milijonov Kč na 5 milijonov Kč. — Upravni svetnik dr. Zucker izločen in se pre selil v Maribor.
Čehoslovaški in avstrijski vodilni časopisi so prinesli mimulo soboto obširna poročila o občnem zboru po vsej Evropi znane delniške idružlbe »Mauthnerjevega tekstilnega koncema« v Pragi, ki je imel celo vrsto tekstilnih velepodjetij v Čehoslovaški in avstrijski republiki. Glavni lastniki so bili razni tekstilni magnatje, predvsem pa znana dunajska banka »Kreditanstalt«, ki je doživela lansko leto strahovit polom z ogromnimi milijoni zgube. Posledica tega nečuvenega bančnega poloma, kojega zgtube gredo v več sto milijonov šilingov, je bil tudi propad velepodjetja »Mauthnerjevega tekstilnega koncerna«, zlasti pa še kriza, ki je pritisnila posebno na Čehoslovaškem tekstilno stroko.
Pri občnem zboru dne 12. februarja so morali vsled tega ugotoviti, da je imel »Mauthnerjev tekstilni koncern« samo leta 1930
919.151 Kč, oziroma 1,534.982.17 dinarjev izgube.
Rapidno je padalo gospodarstvo tega tekstilnega koncerna v letu 1931, tako1 da je bil končni efekt sedaj ta, da so morali glavnico podjetja od 100 milijonov Kč odpisati na golih 5 milijonov, tako da je dejanske izgube še
95 milijonov Kč, oziroma 158.650.000 dinarjev.
Dunajska banka »Kreditanstalt« je morala vsled tega ta tekstilni koncern razpu-
stiti ter je odstopila vsa tekstilna podjetja tega koncerna čehoslovaški »Češki Živno-stenski banki« v Pragi in so zato iz upravnega sveta izstopili zastopniki »Kreditanstal-ta«, O. Deutsch, dr. Grininger in tudi lastnik mariborske tekstilne tovarne Doctor & drug,
gospod dr. Arnold Zucker,
ki je medtem tudi zapustil Dunaj, kjer je imel doslej sedež za svoja tekstilna podjetja, ista preložil v Zurich, sam pa se preselil v Maribor.
Odgovornost upravnih svetnikov.
Med upniki banke »Kreditanstalt« se odločno zahteva, da banka zahteva od upravnih svetnikov povrnitev ogromnih milijonskih izgub, ki jih je utrpela pri tekstilnih podjetjih, v katerih so bili njeni zaupniki navedeni gospodje, med njimi dr. Arnold Zucker. V Nemčiji je sodišče že v najvišji instanci principijelno odločilo, da so upravni svetniki kot zaupniki denarnih zavodov pri delniških družbah osebno z vsem svojim premoženjem odgovorni bankam za zgube, ki so jih banke utrpele pri takšnih podjetjih. Polom zavoda »Kreditanstalt« ima torej nedo-gledne gospodarske posledice in bo še dolgo v ospredju zanimanja vse javnosti v Evropi zlasti pa finančnikov in gospodarstvenikov.
tel z 2000 kg raztopljenega železa se je prekucnil na skupino delavcev, od katerih je 9 smrtnonevarno opečenih.
Župnik skrunilec otrok. V Neu-klostru pri Dunajskem Novem mestu so zaprli tamošnjega župnika Steinerja, ker je oskrunil več otrok. Radi istega delikta je bil svoj čas premeščen iz Klausen-Leopoldsdorfa v Neu-kloster.
Češke svobodne strokovne organizacije in brezposelnost.
Nedavno je zborovala v Pragi plenarna seja Osrednje strokovne komisije in se je izčrpno bavila z neprestanim poostrenjem gospodarske krize. Brezposelnost narašča na vznemirljiv način. Iz posameznih industrijskih območij javljajo ponovne ustavitve obratov. Tu gre predvsem za večja podjetja s stotinami zaposlenih. Obremenitev strokovnih zvez se radi porasta brezposelnih vedno bolj veča. Pomanjkanje med brezposelnimi je vedno hujše. Število nezaposlenih radi izprtja se veča. Njih položaj v zimskih mesecih je vedno bolj obupen. Zato je zadnji čas, da se z izrednimi ukrepi pride pomanjkanju med delavstvom v okom. Plenarna seja Osrednje strokovne komisije naglasa z vsem povdarkom, da je od svobodnih strokovnih organizacij zahtevani zasilni zakon nujen. Izprtih brezposelnih delavcev in nameščencev se ne sme prepu-/ stiti kar tako njihovi usodi. Svobodne strokovne organizacije so morale vzeti nase izredne storitve za te žrtve krize. Zdaj mora skrbeti tudi država z zakonskimi ukrepi za ' to, da bodo izprti brezposelni od najhujšega Pomanjkanja obvarovani z zagotovitvijo odgovarjajoče podpore. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da postopajo svobodne strokovne organizacije strogo po predpisih zakotna o uporabi državnega prispevka za stro-kovničarske brezposelne podpore, da pa, kakor to dokazuje nedavno izdani odlok ministrstva za socialno skrbstvo, gotove strokovne organizacije ne izplačujejo svojemu članstvu nikakih podpor, same si pa pustijo dajati prispevek države. Takemu načinu postopanja je treba uradnim potom napraviti enkrat za vselej konec. Takozva-nim strokovnim organizacijam, ki iz lastnih sredstev ne morejo ali pa nočejo izplačevati nobenih brezposelnih podpor, se mora vzeti upravičenost do prejemanja državnega prispevka. Naloga zakonodaje pa ne obstoji samo v tem, da se zagotovi brezposelnim neko na pol odgovarjajočo podporo iz javnih sredstev, nego je njena dolžnost ustvariti tudi možnost za delo. Svobodne strokovne organizacije zahtevajo širokopotezen investicijski program, ki bo enemu delu brezposelnih zagotovil zaposlitev in kruh. Predvsem pa naj se s skrajšanjem delovnega časa, z uvedbo 40-urnega delovnega tedna ustvari delovna možnost za večji dei brezposelnih. Svobodne strokovne organizacije pozdravljajo predlog ministrstva za socialno skrbstvo za uvedbo 40-urnega delovnega tedna in se obračajo z vso ostrostjo proti pobijanju tega predloga s strani podjetnikov in njihovih zvez. Na plenarni seji je prišla nevolja radi nastopa meščanskih gospodarskih zastopstev proti 40-urnemu delovnemu tednu, ki je bil organiziran v zadnjih tednih proti vsekakor upravičeni zahtevi strokovnih 'organizacij za skrajšanje delovnega časa, jašno do izraza. V tem nastopu tiči vznemirljiva mera kratkovidnosti in malenkostno« ti. Meščanskim gospodarskim politikom in podjetniškemu razredu je torej popolnoma vseeno, kaka bo usoda — radi tehničnega napredka iz produkcijskega procesa — delavcev in nameščencev. Sklenjeno je bilo povečati propagando za uvedbo 40 urnega 'delovnega tedna in organizirati boj za to zahtevo. V nadaljnjem poteku zborovanja se je obravnavalo še neka so-cialno-politična vprašanja. Dalje je zavzela seja stališče proti načinu, na kateri se razpravlja v meščanskem tisku in od nekaterih podjetniških zvez o krizi bolniškega zavarovanja. Ugptovljeno je bilo, da je današnje stanje v bolniškem zavarovanju predvsem v zvezd z od podjetnikov in od meščanskih strank pri ustvarjanju zakona o socialnem zavarovanju izsiljeno pocenitvijo bolniškega zavarovania z določevanjem prispevkov, s katerimi se izdatki zlasti v dobi gospodarske krize enostavno ne moreio kriti. To stanje, ki ga delavci niso zakrivili, ne sme biti igra za poslabšanje dajatev. Poleg tega se ie pečala plenarna seja osrednje strokovne komisije še z nekaterimi drugimi socialnopolitičnimi vprašanji in je sprejela potrebne sklepe.	st.
Čitaj in razširjaj naš list! Potrebno je to, da vemo. kdo smo in kaj hočemo! Nosi še to žrtev, kakor jih nosiš že celo breme in vedi; da je boj delavstva tesno zvezan s trpljenjem in rtado na boljšo bodočnost!
Vsakdo mora lltati Fr. ŽgeCevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din In se dobi v vseh knjigarnah. —
Ljubljana.
VIII. DELAVSKI PROSVETNI VEČER priredita ljubljanska »Svoboda« in »Zarja« v sredo, dne 24. februarja 1932, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice.
Nastopili bodo solisti: sopran, tenor, bariton, violina, klarinet, duet na flauto, delavsko pevsko društvo »Cankar« in pa govorilni zbor ljubljanskega delavskega odra s Kozar-jevo: Mi minerji. Pisatelj Angelo Cerkvenik bo predaval o proletarski kulturi. Božič bo recitiral delavsko pesem. »Zarja« bo zaigrala koncertne komade.
Maribor.
Predavanje »Svobode«. V sredo, dne 17. t. m. ob 20. uri bo predaval s. prof. Stupan o temi: »Francija v 18. stoletju«.
Seja mestnega občinskega sveta v Mariboru, ki je bila sklicana za četrtek, dne 18. t. m., je preložena na torek, dne 23. t. m. Začetek seje ob 18. uri.
Zborovanje živilskih delavcev. V
nedeljo, dne 14. t. m., se je vršilo v društvenih prostorih dobro obiskano zborovanje živilskih delavcev, katero je sklicala tuk. podružnica. Na zborovanju je poročal predsednik živilskih delavcev v Mariboru s. Rakuša o položaju živilskih delavcev ter o delovanju njihove strokovne organizacije, ki vedno nastopa za interese članstva in v obrambo gmotnega položaja živilskih delavcev. — Zborovanja so se udeležili številni so-drugi iz Ptuja.
Tudi »Vzajemna pomoč« v mariborski okolici. Kakšna velikanska strast, igrati loterijo s smrtjo ljudi, je zajela naše prebivalstvo zadnji čas. kaže idejstvo, da je delovala v mariborski okolici poleg Podporne sekcije »Kmetijske eksportne zadruge« tudi še podobna ljubljanska zavarovalnica »Vzajemna pomoč«, ki je bila tudi te dni zapečatena. Na vaseh so ljudje zavarovali bolnike kar pri obeh teh zavarovalnicah in. vrgli v tio loterijo zadnje prihranke, ali pa si še sposodili v nadi, da jim bo to posojilo kmalu povrnjeno z velikim dobičkom s smrtjo nepoznanega bolnika. Tudi to kriči po temeljitem očiščenju obeh zadrug in čim najstrožjem postopanju pristojnih oblasti, katere pa morajo v bodoče prej poseči vmes, ne pa čakati, da bodo organizacije izžele iz obubožanega naroda denar, ki bi ga ljudje rabili za prehrano in obleko.
Izobraževalni tečaj Strokovne komisije prav lepo uspeva. Udeležencev je vedno okrog 50 do 60, ki dvakrat na teden obiskujejo po dve uri predavanja iz raznih strok. Pri vsaki uri se priglašajo še tudi novi udeleženci. V četrtek je javil vodja tečajev, s. Pete jan, da bo vodstvo tečajev priredilo na poimlad skupen izlet udeležencev v Ptuj, kjer si .bodo ogledali grad in okolico, ter zgodovinske znamenitosti v Hajdini pri Ptuju, kjer bo tudi zgodovinar predaval o tamkajšnjih zgodovinskih ostankih.
Mestni avtobusni promet je od
dne 15. t. m. zopet vzpostavljen po vseh podeželskih progah.
Jutranji tarii na mestnih avtobusnih progah. Začenši s 16. t. m. se uvede na vseh mestnih progah do 8. ure zjutraj takozvani jutranji tarif (cenik). Dosedanja cena od Din 2 in 3 se znižuje na 1 in 2 dinarja.
Občni zbor požarne brambe in rešilnega oddelka. Minulo nedeljo se je vršil občni
Kako naj državljan dandanes izterjuje dolgove ?
(Zanimiva zgodba izpred sodišča.)
I.
Dandanes ye zelo težko izterjati denar od dolžnikov. Nekateri denarja nimajo, drugi ga imajo, pa nočejo plačati, ker s tistim denarjem lažje drugod kupčujejo in pri tem več zaslužijo, kakor pa, če bi plačali upniku zakonite ali pogojne obresti. Običajna si državljani pomagajo potem na ta način, da vložijo proti dolžniku tožbo. Tožbe pa navadno dolgo trajajo, preden so končane in tudi mnogo stanejo, Povrh tega se pa tožbe radi krize tako množijo, .da trajajo že procesi za majhne zneske že v prvi instanci najmanj pol leta, preden so končane.
Zato si je izvolil nek občan v manjšem mestu mariborskega okrožnega sodišča malo drugačno in krajšo pot. Svojega dolžnika je enostavno v gostilni prijel za vrat in ga nahrulil s sledečimi božajočimi besedami: »lump, betriger, kedaj mi boš vrnil denar?« Dolžnik je bil nad tem nepričakovanim pozdravom hudo užaljen in je vložil pri okrajnem sodišču tožbo radi žaljenja časti.
Sodnik pa je toženca oprostil, n
Žaljeni dolžnik pa s to sodbo ni bil1 zadovoljen, ampak se je pritožil na okrožno sodišče v Maribor, češ, da upnik ni bil upravičen k takšni »kritiki«. Tudi okrožno sodišče je bilo tega mnenja in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter toženega upnika obsodilo radi prestopka žaljenja časti na Din 150.— denarne kazni in plačilo stroškov,
II.
Kako odgovarjajo naše banke, če so dolžne?
Gornji proces je prav zanimiv za današnje čase. Ta dogodek se je izvršil sicer v nekem majhnem kraju na deželi, ko imajo ljudje pač svoje pojme o časti in dolžnikih. Toda mi smo izvedeli za še bolj zanimiv način občevanja med upnikom in 'dolžnikom v Mariboru, ki je sledeč:
Nek vlagatelj je imel vložen denar, in sicer precej visok znesek pri
podružnici Ljubljanske kreditne banke,
kateri je vlogo pravilno odpovedal ter po poteku odpovedne dobe zahteval izplačilo vloge, ker ije denar nujno rabil. Banka pa je izplačilo odklonila, češ, da ne sme izplačati vlog vsled odredbe društva bančnih zavodov.
zbor mariborske požarne brambe in rešilnega oddelka, ki je bil dobro obiskan. Po poročilu dosedanjega vodstva so se vršile volitve novega odbora, kjer so bili izvoljeni povečini stari odborniki z gosp. Vollerjem na čelu.
Smrtna obsodba. V petek, dne 12. t. m.
je bil pred tukajšnjim kazenskim senatom obsojen na smrt na vešalih Štefan Falež, ki je obdolžen, da je svoječasno umoril Julijano Heričevo na Gačniku. Zagovarjati pa se je moral tudi radi posilstva in še raznih drugih deliktov. Obsojenec je povsem mirno sprejel na znanje obsodbo, njegov zagovornik pa je prijavil ničnostno pritožbo.
Obdukcija. Minulo soboto se je vršila obdukcija trupla 7,1 letnega prevžitkarja Fr. Kaučiča, ki je lansko leto meseca decembra nenadoma umrl. Ker so se pa začele po njegovi smrti širiti govorice, da pokojnik ni umrl naravne smrti, so (oblasti odredile po dveh mesecih ekshumacijo trupla, pri čemur se je ugotovilo, da je Kaučič umrl vsled zastrupljenja z ogljikovim plinom. Uvedena je bila stroga preiskava in sta bila še istega dne aretirana tudi Kaučičev zet Anton Safošnik in njegov brat Josip. Govori se tudi, da je bil pokojni Kaučič visoko zavarovan za slučaj smrti.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Tudi Ti
se moraš zavedati, da čas hiti. Ali si v tem mesecu že pridobil »Delavski Politiki« novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! — — --
Trbovlje.
Občni zbor podružnice Zveze rudarjev.
Minulo nedeljo se je vršil v Delavskem domu občni zbor Zveze rudarjev, podružnice Trbovlje, ki je -v vsakem oziru lepo uspel in pokazal, da razredna zavednost med rudarji v Trbovljah vedno napreduje. Udeležba članov na tem občnem zboru je bila naravnost rekordna; tudi razprava je bila na višku in je pokazala velik interes, ki ga imajo rudarji za svojo strokovno 'organizacijo. Poročilo odbora je podal predsednik s. Pliberšek, ki je iznesel obupno sliko iz življenja trboveljskih rudarjev v preteklem letu, kakor tudi težkoče, s katerimi se je morala organizacija boriti. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da je organizacija vzlic vsem težkočam imela vendarle dokaj uspeha za rudarje. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal s. Tratnik, pa je bilo razvidno, da je bilo tudi finančno stanje kljub redukcijam in brezposelnosti zadovoljivo. Sodrug tajnik je poročal o številnih shodih, sestankih, se-‘ jah) intervencijah itd., katere je podružnica priredila v minulem letu. Ko je še predsednik nadzorstva podal svoje poročilo, je bila po kratki in resni debati soglasno podeljena razrešnica staremu odboru. Na željo predsedstva je nato slučajno navzoči s. Pe-tejan iz Maribora podal kratek pregled o gospodarski krizi doma in po svetu, o njenih vzrokih in posledicah za delavstvo in družbo sploh. Pojasnil je naloge strokovne organizacije v tem težkem času ter končno pozval rudarje, da vztrajajo na začrtani poti in da izpopolnjujejo svojo organizacijo, ker le na ta način jim bo zagotovljen uspeh v obrambi svojih pravic. Izvajanja govornika so bila sprejeta z odobravanjem na znanje. Nato se je vršila volitev novega odbora ter je bila soglasno izvoljena predložena lista s s. Pliberšekom na čelu. Pri točki raznoterosti je govoril še tajnik Zveze rudarjev s. Arh o težkem položaju, v katerem žive rudarji v celi državi, o neprestanih novih redukcijah in o smernicah organizacije v bližnji bodočnosti. Tudi njegova izvajanja so bila soglasno vzeta na znanje. Končno je govoril še s. Pliberšek, k,i je očrtal delo novega odbora ter opozoril na važnost volitev v bratovsko skladnico, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 21. t. m. in pri katerih morajo trboveljski rudarji pokazati vsem svojo razredno zavednost, kakor so to storili rudarji v Zagorju, na kar je zaključil ta dobro uspeli občni zbor.
Zagorje ob Savi.
Dramatski odsek tukajšnje »Svobode« uprizori v nedeljo, dne 21. t. m. ob 18. uri v dvorani Zadružnega doma na Lokah, gledališko predstavo »Trije vaški svetniki«. Vprizorjena igra bo nudila vsem obiskovalcem obilo zabave. Kdor se hoče vsaj za nekaj ur rešiti vsakdanjih skrbi in težav in se prav od srca nasmejati, naj ne zamudi obiskati te predstave. Predprodaja vstopnic v Konzumnem društvu »Posavje« ter prodajalni Loke in Zagorje.
Hrastnik.
Volitve v bratovsko skladnico. V nedeljo, dne 14, t. m. so se vršile v Hrastniku volitve v bratovsko skladnico. Vloženi sta bili dve listi, in sicer: prva »Zveza rudarjev Jugoslavije«, druga pa »Združena rudarska lista«. Volitev se je udeležilo od 854 volilnih upravičencev, tako da je bilo oddano skupaj 499 glasov torej 58%, 6 glasovnic pa je bilo razveljavljenih. Za listo »Zveze rudarjev Jugoslavije«, katere nosilec je bil s. Anton Verden, je bilo oddanih 348 glasov, »Združena rudarska lista« (nosilec Ivan Kam-pleta) pa je dobila 145 glasov. Značilno je, da združena rudarska lista, ki je razvila ogromno agitacijo, ter je bil volilcem celo avtomobil na razpolago, kljub vsem tem naporom ni z/magala. Trezno misleči delavci •so si izvolili zaupnike na listi s. Verdena ki bodo — kakor že doslej — tudi v bodoče vedno zastopali le interese rudarjev. Podrobnejše poročilo o teh volitvah še sledi-
Odbor za pomoč brezposelnim steklarjem je imel pred dnevi v občinski pisarni sejo, kjer se je konsta-tiralo, da je radi ustavitve obrata v steklarni prizadetih v občini Trbovlje 390, v občini Dol 94, in v občin! Zagorje 17 delavcev. Dalje je poročal na tej seji s. Malovrh v imenu trboveljske občine, da se podpora, katero bo občina dala za brezposelne, ne bo delila v denarju, temveč se bodo razdelila živila. Isto bo storila tudi občina Dol. Izdale se bodo posebne legitimacije, s katerimi bodo prizadeti sprejeli pri onih trgovcih, ki bodo prodali živila najceneje, podporo v živilih. Tudi podpore borze dela se
ne bodo izplačale vse v denarju, temveč dve tretjini v živežu, ena tretjina pa v denarju.
Senovo.
Delavski oder »Svobode« nam je
igral za pust, dne 7. t. m., kmečko burko »Trije vaški svetniki«. Igrajo jo sedaj po deželi križem Slovenije. Stara snov, ki se je obdelovala te-atersko in literarno že menda od vseh plati. Porenta, župan, Šimec, kolar in Bavdek, pek, imajo na vesti stare grehe, ki so se izravnali na ta način, da je nekdanja žrtev (dekla, črna Liza) položila svoje žrece 16 let na žrtvenik in so plačevali za nekaj, česar ni bilo. Delavski diletanti so podali igro dokaj dobro. Glavni grešnik Porenta (s. Skočir) je kot steber igre vzbudil z naravnim komičnim podajanjem mnogo smeha. Njemu enaka je bila Urška (s. Cilenškova). Fani, njeno hči, je igrala s. Sinkovič, ki je talentirana igralka in raste od igre do igre. Bahata kmetica Lahajnarca (s. Breznikarjeva) in njen neprecenljivi sinko (s. Košir) sta bili dobri figuri. Malo senzacijo v dvorani je zbudil župnik Hrastar (s. Cižmek), katerega bi, tako glede zunanjosti, nastopa in govora le težko ločil od pravega podeželskega župnika. Ostale vloge so bile podane primerno. Režija (s. Baraga) je bila vestna, želeti bi bilo pri burkah le _ nekoliko hitrejši tempo igranja. Med odmori je igrala senov-Ška delavska godba pod vodstvom s. Peternela, ki je postal po odhodu s. Kralja njen novi kapelnik. Šolska dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, da zanimajo stremljenja »Svobode«, ki je igrala že tudi več resnih gledaliških komadov, tudi širše naše občinstvo.
Ptuj.
Gostilniške cene. Dne 5. t. m. se je
vršila na občini anketa, katero je sklicalo sresko načelstvo glede določitve cen v gostilnah, restavracijah in hotelih. Gostilničarska zadruga je namreč predložila sreskemu načelstvu nižji cenik, kakor aprovizacij-skemu odboru mestne občine. Ob priliki te ankete se je pokazalo, kako zastopniki gostilničarjev skrbijo za revne sloje, za koje niso mogli popustiti Din 0.50—1.— pri hrani, ki pride v poštev za širše sloje prebivalstva, kot so to predlagali zastopniki sreskega načelstva in zastopniki kon-sumentov. Obstoj eksistence sili baje gostilničarje k višjim cenam, ker delajo sicer z »izgubo«! vendar vidimo, da se jim godi dobro in, da njihovim družinam ničesar ne manjka. Kaj jim mar brezposelni, ki bi radi delali, služili in plačali četudi po ljubljanskih cenah, za katere se neki gospod tako ogreva. Do sporazuma ni prišlo in upamo, da bo sresko načelstvo v očigled bedi znalo najti korake, s katerimi se bo prisililo gospode k cenam, ki odgovarjajo sedanjemu času. — Konsumenti.
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza v Studencih. V
četrtek, dne 18. t. m., ob 19. uri bo predaval gosp. dr. Varl o jetiki. Predavanje bo ponazoroval film. Vstop dece je dovoljen samo v spremstvu
staršev.
Jesenice.
»Najdenec«, kmečka žaloigra, ki jo je spisal s. Franc Škrlj, se je v nedeljio, dne 7. t. m. in zopet dne 14. t. m. z lepim uspehom uprizorila. Igra pravzaprav ni žaloigra, ampak drama, ki učinkuje na nekaterih mestih celo malo komično — kot je življenje
zmes tragike in 'komike. Dasi snov_ igre ni več tako nova in čeprav drama na nekaterih mestih peša, je bilo pri številni publiki mnogo, mnogo zanimanja za igro in njen potek. Skoda je, da je igra starinska, skoro taka, kakršne nam je včasih kdo serviral v lepih rodoljubnih namenih. Ako čuti sodrug avtor v sebi resnično moč ustvarjenja, potem mu ■priporočamo, da seže v živo sodobno življenje, ki ga gotovo bolje pozna kot pa kmečko življenje pred 50 leti. Le tako bo imelo ustvarjanje oderskih del popolni pomen. Igro je zrežiral sodruig Škrlj sam. — Igralci in igralke so se potrudili, kar se od njih vedno pričakuje. Igra je potekla brezhibno, vsi so se v svoje vloge vživeli, vsi so po svojih močeh pripomogli do lepih predstav. Avtorju gre vsekakor priznanje za trud in delo. To je razumelo tudi občinstvo, ki je s-prejelo novo igro s toplimi simpatijami.
Književnost.
Literatura.
Izšla je prva številka »Literature«, mesečnega časopisa za znanost in umetnost, ki ga urejuje znani hrvatski novelist in esejist S. Galogaža V novem letu bo izhajala »Literatura« povečana za 16 strani v vsaki posamezni številki. Prva številka prinaša naslednjo vsebino: R. Venkov razpravlja o umetnosti in produkcijskih odnosih. Zanimiva razglabljanja. I. Kneževič ima objavljeno novelo »Tvornica Lux«. To novelo so nagradili na umetniškem konkurzu literature. Ravnotako je bila nagrajena tudi Racinova novela: U kamenolomu. Poleg ostalega čtiva moramo omeniti kratko kritiko knjig »Cankarjeve družbe« (1. Frol), nato Zogo-vičevo: Književnost zaostalih, satirični tunov odlomek iz angleškega političnega življenja »Dan premirja«, ostre Galogažine »Književne marginalije«, Barbussov odlomek o književniku Romain Rollandu, Neve-rovo črtico »Duša seljaka Ivana« itd. Zelo posrečene so tudi risbe in slike Tiljak — ribari, Babič — Bogec, Kongres kmetiških književnikov v Rusiji z Gorkijem na čelu, Hegedušičev crtež itd. »Literaturo« priporočamo !
SREČKE državne razredne loterije se dobe sedaj tudi v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg 6. Sodrugi, tam jih kupujte!
MALA NAZNANILA.
zastonj
no amerikansko
zlato nollgno pero
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
ali pa KUrschnerJev roCnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welr“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovček!, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
ftazno manufakturno blago, perilo, obltke za moSke in dečke, pletenino etc. priporoča po jakp nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
IIM
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroike vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Pletenine, STSSi 8$
Jenski In kosmelltnl predmeti, po> trebiCIne se otroke, nogevlce, rokavice, roCne dela In krojaike po* trebiCIne.
FRANC ŠKOF,
23.
Naročajte In širite „Del. Politiko".
V * t> v
timske
W $
Papirnico Ljudske tiskarne
Maribor, SlomSkov trg it. 6.
Kulturni pregled.
Bratko Kreft in njegove režije.
Ljubljana, začetkom februarja 1.1.
Ljubljana je za te bridke čase dobila svojo senzacijo. Opera je v raži ji Bratka K r alt a postavila na deske dvioje novitet: »Carmen« in »Trije mušketirji«. Zdaj gledališče ni več prazno. Ljudje se tro pred blagajno in trgajo za vstopnice.
Čudno, ali ne?
Saj se tarna o krizi, o pomanjkanju denarja in vsem mogočem. Zdaj ipa naenkrat ničesar ne manjka. Vsega je dovolj, samo vstopnic primanjkuje in prostora v operi. Tioda, saj opera ni tako majhen teater. Skoro vso jesen je bilo vzlic muziki zelo dolgčas v tem nanovo prebeljenem iposlopju. Ljudje niti iz takozvane kulturne dolžnosti niso zahajali v ta prelepi hram naše umetnosti. Zdaj je pa vse oživelo. To je čarodejno, ali ne?! Vse ve za skrivnost. Bratko Kreft je v izborni režiji pokazal, kakšen mora pravzaprav biti pravi sodobni), življenja in eksistence vredni teater. Kdor gleda in posluša staro opero »Carmen«, kaj kmalu pozabi, da je to stara opera. V njej je polno sodobnega življenja, polno elementov, ki odkrivajo in izpričujejo silen režiserjev talent. Človek ne ve, ,kam bi gledal. Naenkrat se znajde med ljudmi in z njimi sodoživlja. Vse več pa je pokazal Kreft v »Treh mušketirjih«. Z njimi naravnost preseneča. To je pravo zmagoslavje novega gledališča. Saj se ne more povedati in popisati, kaj je tu režiser ustvaril in kako se te ustvaritve sprejemajo. To zmore samo polnokrven gledališka človek. Ni mm do tega, da bi ugotavljali podrobnosti in se pečali z uprizorjenimi deli-Zapisati hočemo samo to, da so Kreftove režije nekaj edinstvenega in zaslužijo največjo pozornost. Njemu enakega režiserja Slovenci »mamo, Kreft je naš Gavela, naš Stanislavski.
Čudimo se le, da se njegove moči puščajo pri takih delih kot sta »Carmen« in »Mušketirji«. Kakor nikomur ne pride na misel, da bi morali najboljši pisatelji in pesniki pričeti branjarije z ugankami, taJco se ne sme dopustiti, da se naš najboljši režiser zaposluje pri operetah in to vzlic temu, da P0^ njegovo režijo niso več to, kar navadno pričakujemo pod tem imenom. Bratko Kreit mora drugam!!! On spada v dramo in k resnim delom! To naj merodajni činitelji spoznajo, saj bodo slovenski odersiki umetnosti samo koristili. Rešila se bo okostenelih form in zbeganega tavanja ter postala to, kar v današnjih časih mora biti.
Kreftove režije so dogodki v naši gledališki umetnosti in pomenijo prelom, ki je samo pot v novo, pozitivno ustvarjanje. Vsakdo mora tem režijam priznati samo uspeh in po-ipolno zmago. Zato naj se resno premisli, kam spada po vseh pravilih taka moč kot je Bratko Kreft.
Te skromne vrstice naj bodo resno opozorilo in priznanje velikemu delu.
Meh za smeh.
Dober odgovor.
Micka je kaj brhka natakarica. Zadnjič ji reče neki gost:
»Povejte no, gospodična, ali vas gostje nič ne nadleguje§o?«
»Seveda me,« prikima natakarica. »In vsi začno z istim vprašanjem kakor vi.«
*	e
»Vaš Milček je pa cel oče, gospa Ka-divčeva!«
»Ne, veste, to pride od tega grdega vremena. Drugače pa je jako zal fantek!«
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOr
r. z. z o. z, v Maribora.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
In lin ii Del
i
Hnlagnltc mole prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Posolila dajemo po ugodnih pogojih!
UlMe obrestnlemo po 6'Al.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarni d. d. v Mariboru, predstavitell JošiD Ošlak v Mariboru. — Za konzorcll Izdala ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru.