Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki Qfe first Slovenic Daily- in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. & ^ 0 naseljevanju. F. A. Ainsworth zahteva omejitev naseljevanja. Ainsworth bi bil vslužbeuec na-selniškega uradu. Druga stran. F. II. Ainsworth, kterega je sedanja administracija odločila za predstojnika registracijskega oddelka na Ellis Islandu, kteri pa ponujene mu službe ni hotel sprejeti, da se tako docela posveti problemu omejitve naseljevanja, priporočal je včeraj pri zborovanju Charity Organizativn Society, omilitev naseljevanja. Pri tem se je skliceval na statistične podatke raznih narodov in filantropičnih organizacij, da bi tako dokazal, da si* bolezni in zločini v prenapolnjenih mestnih delih vedno bolj pogostoma pojavljajo. "New York je središče, kamor prihajajo vsi slabiči", dejal je. Mr. Ainsworth. "Radi tega je potrebno, da vkrenemo take lojalne korake, da bode mogoče slabiče poslati nazaj, od kjer prihajajo." Mr. Kliot Norton, predsednik družbe za varstvo italijanskih naseljencev je izjavil, da družbi do sedaj ni poznan niti jeden slučaj v kterem bi kak naseljenec bil nadležen javnej dobrodelnosti ali pa da bi vsled pomanjkanja postal zločinec. Xaravno. da se tudi včasih pripeti, da so ljudje kterim je denar pošel, ali kteri postanejo bolni za nekaj časa, odvisni o lila svoji hčerki, kteri sta mirno spali v svojih posteljicah. Mati je potem vso noč stražila obe mrtvi hčerki, na kar je proti jutru tudi sebe nevarno obstrelila in ranjena zažgala svojo posteljo. Ko so prišli sosedje v njeno stanovanje, našli so jo umirajočo na postelji. Predno je storila grozni čin sežgala je vsa svoja pisma in slike svojih otrok. Gospa Elionova, ktera je živela teden dni ločeno od svojega soproga, stanovala je s svojima hčerkama v tenementnej hiši 419 iztočna 64. ulica Pred tednom dni se je s svojim soprogom prepirala, na kar jo je on s svojim -Hetnim sinom ostavil in se nastanil na drugeg hiši. Ona je vedno mislila, da ljubi njen soprog druge ženske, kar pa ni bilo resnično. Mrtvi deklici sta stari 8 oziroma 7 let, dočim je morilka stara 33 let. Elion ie hotel tudi obe deklici vzeti k sebi. kajti slišal je, da je njegova soproga slaboumna in se je bal nesreče. Vse kaže na to, da je hčerke vstre-lila, ko so spale. Poziv oa velevlasti? Ratifikacii! 2°tova- Vstaja ? Afriki. Vabi,° ninaročb°- Prostovoljna smrt. Doba samomorov. Z plinovo cevko v ustih našli so včeraj 421etnega kuharja I. Daven-porta, 240 Baltic St., Brooklyn Borough, mrtvega. Še zvečer sedel je Davenport s svojo soprogo in sinom pri mizi. Ko sta šla slednja dva k počitku, je dejal, da bode še malo čital. Zjutraj ga je našla njegova soproga mrtvega. V roki je držal listek, na ktere.u je bilo zapisano: "Odidem pr novoljno v smrt. Sežgite me jutri. Moj pepel razmetajte na vse strani. Mojo zlato uro podarim Edciyju. Oprostite mi." Davenport ž*> tri mesece ni delal. — V hotelu Ga":' iitli na Conev Islandu, n«šli so .čeraj dva Italijana mrtva. Oba sta se zadušila z plinom. Xajbrze sta plinovo peč premalo zaprla. — Štiridesetletni Jakob Lovinger, 30 St. Marks Place, se je zastrupil v svojem stanovanju z plinom. — V hotelu Eastern na Whitehall St., zastrupil se je z karboluo kislino S ved Avgust Edmond. Mati obglarfla svojega osemletnega sina. Paterson, X. J., 21. jan. Gospa Arthur Oswaldova , je obglavila v svojem stanovanju v hipnej blaznosti, svojega osemletnega sina, na kar je tudi psu svojega moža odrezala glavo. Xjen soprog, kteri je prišel domov, je našel grozni umor. Xjegova žena je ležala na postelji, ne da bi gt poznala, dočim* sta dva njena otroka mirno spala v postelji kraj njene. 0 umoru Bechteljeve. Allentown, Pa., 21. jan. V pravdi proti gospej Katarini Bechteljevej, materi umorjene Mabel Bechteljeve. so danes zaključili zasliševanje prič. Zagovornik je izjavil, da bode dokazal, da Mabel ni bila umorjena v hiši njene matere in da je živela še jeden dan po onem dnevu, kteri je naveden v obtožnici. Med drugimi so zaslišali tudi pričo Frank W. Haucka, kteri je bil takrat, ko so našli umorjeno dekle, v hiši Bechteljeve. Njegove izpovedi niso bile važne. Xa to je zagovornik Sohaad stavil predlog, naj se obtožbo proti gospej Beohteljevej zavrne, ker so dokazi pomanjkljivi. Pokrajinski pravnik je pa temu ugovarjal, češ, da so dokazi do-voljni. Ranil je Štiri osobe. Baltimore, Md„ 20. jan. Slaboumni August Werner je na ulici z nožem napadel jednega moža in tri otroke. Predno je prišel na lice mesta policaj, so bili že vsi štirje ranjeni. Ranjence so prepeljali v bolnico. Velevlasti naj preprečijo vojsko med Rusijo in Japonsko. Rusija ueče priznati izrecno si-vereuiteto Kitajske v Mandžuriji. Kitajske priprave. Petrograd, 21. jan. Rusko časopisje je prenehalo napadati Japonsko Sedaj poročajo ruski listi, da so ne varni časi minoli in da je posredovanje nepotrebno. Rusko časopisje je zamenjalo mesto Olongrapo na Filipinih z Yong-ampho v Koreji in je radi tega pričelo napadati Zjed. države. Poročilo da bode odpotovalo ameriško vojno brodovje v Olongapo, je bilo najbrže v brzojavnem uradu preinaČeno, tako. da se je glasilo iine Olongapo, Yong-ampho. Radi te pomote sta lista "Xo-voje Vremja" in "Listok" strogo napadla Zjed. države, o kterih sta domnevala. da se hoče Amerika umeša-vati v rusko-japonski prepir. "Xovoje Vremja" pripomni v tozadevnem članku: "Amerika mora biti odkrit sovražnik, kar je vseka ko bolje, nego tajno sovraštvo." Port Said, 21. jan. Ruska vojna la-dija "Aurora", prevozna ladija "Orel" in premogov parnik "Saratov" ter 9 torpednih čolnov dospelo je semkaj. London, 21. jan. Iz Tokio se brzo-javlja. da je minister inostranih del, Komura, izročil tajnemu svetu natančno poročilo o obravnavah z Rusijo. O seji se ničesar ne poroča. Jtponsko časopisje objavlja poročilo, da je Rusiaj sklenila, pozvati ptuje oblasti naj posredujejo med Rusijo in Japonsko, kar dokazuje, da je Rusija v resnici miroljubna in da bo privolila v razne japonske zahteve. Petrograd. 21. jan. Po prvem brzojavnem posvetovanju med ruskim mi-nisterstvom inostranih del. podkraljem Aleksijevem in ruskim poslanikom v Tokio, o položaju in japonskem odgovoru, je bilo brezvspešno. Radi tega bode Rusija na Japonsko noto odgovorila kasneje, nego je bilo pričakovati. Oblasti sedaj več ne puste časni-škim poročevalcem spremljati vojaštvo. Paris. 21. jan. Tukaj se neuradno zatrjuje, da se vrši sedaj med Rusijo in Francijo posvetovanje o stališču, ktero bode zavzemala Rusija pri odgovoru na zadnje japonske zahteve. Dan za dnevom se vrše daljša posvetovanja med ministrom inostranih del Delcasseejem in ruskim poslanikom Xelidovom. Preje tega ni bilo opažati. Francija tudi želi, da ne pride do vojske, ktere bi se morala tudi ona udeležiti. Semkaj se tudi poroča, da jc- Rusija sklenila, da nikakor ne bode pri-poznala kitajsko suvereniteto v Mandžuriji. Bode li s tem Japonska zadovoljna ali ne. naravno še ni znano, kajti Rusija najbrže odgovori še le prihodnji teden. Tien-Tsin, 21. jan. Podkralj Yuan Ski Kaj je sklenil v slučaju, da pride med Rusijo in Kitajsko do vojske, takoj poslati na mandžursko mejo 20,000 vojakov. Shanghai, 21. jan. Podkralja iz Xankinga in Wu Clianga, poslala sta najboljše vojaštvo v Chili. Port Said, 21. jan. Rusko vojno brodovje odpljulo je po Sueškem prekopu dalje v Rudeče morje. V Suez je dospelo devet ruskih torpedolovk. Aden, Arabija, 21. jan. Japonska križarka "Kasaga", dospela je semkaj in pljula takoj dal^e proti Ja-ponskej. Italija za Busyo. Rim, 20. jan. Povodom avdijence ruskega poslanika kneza Urusova, naglašajo oficijozni listi, da ima Rusija pravico, pridržati si Mandžurijo in zasesti Carigrad. Interesi Rusije in Italije v orijentu so isti. Rusija je kakor Italija zainteresovana, da se Adrijansko morje ne spremeni v Ju-žnonemško; v to pa si morata Rusija in Italija podati preko polotoka roko in na Balkanu zgraditi močno trdnjavo proti nemškemu navalu. Obe državi morata skrbno paziti na vsak nemški korak na Balkanu, da si Xemci ne morejo nikdar biti iskreni zavezniki Italije. Italija, svobodna klerikalnih okov, se mora spremeniti v zaveznico slovanstva. Panamsko pogodbo bode senat brezd rem no potrdil. Predsednik Roosevelt se je vdal Fairbankovim in Aldrichovim argumentom; odgovoril bode na panamske interpelacije. Washington, 21. jan. Sedaj je znano, da bode senat v kratkem potrdil panamsko pogodbo. Včeraj so v belej hiši dalj časa zborovali predsednik in senatorja Fairbanks ter Aldrich o panamskem vprašanju. Tajnik Hay se ne strinja s tem, da bi pogodbo poslali še enkrat nazaj v Panamo, toda imenovana dva senatorja trdita, da se mora to zgoditi, ako hoče vlada, da bode pogodba sploh potrjena. Republikanci so sedaj tudi deloma prepričani, da panamska junta ni opravičena potrditi tako velepomembno pogodbo. Ako se pogodba v nekoliko predrugači, potem bode tudi demokratična opozicija manjša. Predsednik se popolnoma strinja z postopanjem senata. Tem povodom so se imenovani trije zborovalci tudi posvetovali o vprašanju. vsled kterega naj poda predsednik vse Informacije o vdeležitvi naše vlade pri panamskej revoluciji. Gorman in drugi senatorji, so kakor znano, podali resolucije, s kterimi so zahtevali vse natančne informacije. Predsednik Roosevelt bode najbrže v to privolil in tako vstanovil nekak modus vivendi, kar bode izdatr t pri -pomoglo v potrditev pogodbe Demokratje so tudi prepričani, da bode panamski pogodba potrjena, kajti njej se rrotivi le še par senatorjev. Washington, 21. jan. Senator Morgan je vložil predlog, s kterim svetuje, naj se Panama pridruži Zje-dinjenim državam kot samostojna država. Xaša vlada naj da Panami za to koncesijo $10,000,000, Colombiji naj se da $15,000.000 odškodnine, dočim naj vlada dovoli $40,000,000 za nakup posesti panamske prekopove družbe Morgan bode danes govoril o svojem predlogu. Washingtonske novosti. Panamska interpelacija. Washington, 20. jan. Demokratični senatorji so včeraj zborovali o položaju v Panami, o kterej zadevi zahtevajo popolno informacijo o udele-žitvi Zjedinjenih držav pri panamskej revoluciji. Govorili so skoraj vsi navzoči senatorji, kteri vsi so mnenja, da republikanci dobro vedo o udeležitvi pri revoluciji, da pa o tem demokratom nečejo naznaniti. Mogoče je tudi, -da bode sedaj vsi demokratični senatorji glasovali proti panamskem prekopu. Xekteri senatorji so prepričani, da je to nemogoče in da bode pogodba gotovo potrjena. Xezgoda v zastopniške j zbornici. Washington, 20. jan. V zastopni-škej zbornici pripetila se je danes nezgoda. Zastopnik Mann iz Illinoisa, kteri je nadzornik Hepbarnovega predloga proti ponarejanju živil,ukazal je prinesti na svojo mizo več raznih steklenic, o kterih je hotel predavati. Pri tem je padla steklenica olja na marmorasta sta. Xa to je prišel Ringham iz Pennsvlvanije v sobo, kjer mu je na olju spodletelo, da je padel. Vendar pa ni bil težko ranjen. Tudi Cooper je padel in se tako poškodoval, da ni zamogel dalj časa hoditi. Temperenčna propaganda. Washington. 2C_ jan. Republikanci države Iowa skušajo želje temperenč-nikov v njihovej državi in drugod, kjei so še ostanki gibanja prohibici-jonistov, izpolniti. V senatu. Washington, 20. jan. V senatu so rešili včeraj predlog, da se izroče vse resolucije o poštnem škandalu posebnemu odseku in sicer takoj. O tem vprašanju so prejšnji dan že več ur debatirali, tako, da so se že naveličali govoriti vedno o jednej in istej stvari. "Atlanta" v Colonu. Washington, 20. jan. Iz Colona, I Panama, se poroča, da je dospela tje-kaj križarka "Atlanta", V nemškem državnem zboru se posvetujejo kaj jim je storiti. Vstaja Herrerov. Uzrok vstaje je nemško bar-barstvo. Berolin, 20. jan. Vlada je dovolila za razširjanje nemškega barbarstva v jugozapadnej nemškej Afriki svoto 705,300 mark, ktero bode rabila za poslanje svojih dresiranih vojakov nad domoljubne Herrerts, kteri hočejo svojo domovino osvoboditi od nemških roparjev in morilcev. V državnem zooru so natančno razpravljali o sedanjej vstaji. Z vstajo so pričeli pred vsem Bopdelzwarti, in sicer med 6. in 10. januarjem. Ta vstaja je bila kmalo končana. Takoj na to se je pa poročalo o gibanju v osrednjih delih jugozapadne Afrike. Iz Windhoeka so dne 11. januarja brzojavile tamošnje oblasti, da so domačini zasedli naselbino Ckahandja, na kar so razdejali brzojavno zvezo med Windhoekom in Swakopmun-dom. Domačini so tudi zasedli vas Otyimbinque. misijonsko postajo južno od Windhoeka. Tjekaj so skušale oblasti poslati pomoč iz Karibiba. Herreri oblegajo tudi nemško postojanko na severu. Domačini so ople-nili tudi skladišče tropienih oblek na Albrechtovej višini" in sedaj nosijo te obleke. Položaj je zelo resen. Governer ju-gozap. Afrike je naprosil vlado za doposlanje jednega bataljona topni-čarjev. Pokrajina, v kt»rej gospodarijo vstaši je zelo velikh, vendar je pa tamkaj naseljenih le 1542 belili Domačini hočejo sedaj izvojevati svojo nekdanjo svobodo in neodvisnost, zaradi česar so se že 1. 1896 uprli. Herreri so sovražniki nemškega socijalnega reda, kteri je še mnogo slabši, nego oni afriških divjakov. Xemci so tamkaj zgradili tudi železnico, ktera je privabila nove naseljence, kteri so nakupili zemljišča, radi česar je prišlo do prvih prepirov med naselniki in domačini. Vstaja je bila skrbno pripravljena in se je po-vsodi hkrati pričela. Vlada bode sedaj takoj skušala železnico popraviti in potem rešiti načelnike. Vlada tudi namerava domačine razorožiti. V soboto bodo otvorili na 6. ulici št. 12 razstavo kanarčkov, ktera obeta biti večja in boljša, nego so bile vse dosedanje. Razun kanarčkov iz liarza in Španije videti bode v razstavi tudi vse'druge z drugimi pticami namešane vrste kanarčkov. Poleg mičnih živalic razstavljene bodo tudi različne gajbice. naprave za vzgoje-vanje, učenje petja in druge konstrukcije, ktere so navadnim obiskovalcem še nepoznane naprave. X a p a d 1 i policaj a. Policaj Peter I. Bird, se je moral danes zjutraj na 70. ulici in Columbus Ave. bojevati z štirimi lopovi, kateri so ga napadli in težko ranili. Bird je slišal, da so štirje logovi v* Ferstburgovej gostilni necega moža srašno pretepli. Radi tega je lopove iskal in jih končno našel v Ellanger-jevej gostilni. Kakor hitro je prišel v gostilno, so ga pričeli pretepati. Kljub ranam je pa Bird vse štiri lopove aretiral. Vojaška taborišča. San Francisco, CaL. 21. jan. Vojni urad je ukazal prirediti veliko zemljišče ob Pacifiku za vojaške vaje. Vojaška komisija predlagala je tri različna zamljišča v countyju Obispo, kterih vsako je veliko 20,000 oralov. Zemljišča so za vojaške svrhe povsem pripravna in tako velika, da se za-morejo na njih vaditi vse stalne in milične čete. Zemljišča bodo veljala $500,000. Nemiri v Boswollu. Johnstown, Pa., 20. jan. Radi znanega streljanja med šerifovim mo-žtvom in štrajkarji o Boswellu, odšel je šerif Coleman z večjim številom deputyjev tjekaj, radi česar se je bati da pride do nadaljnih bojev med de-putyji in štrajkarji.. Od ranjencev do sedaj še ni nihče umrl, toda dva bodeta vsled zadobljenih ran najbrže umrla. Hotel zgorel. Chicago. 111., 21. jan. Člane igralskih družb, kteri pričakujejo tukaj zopetne otvoritve gledišč, zasleduje večna smola. V šestnadstropnem hotelu Grand Place, na vogalu Indiana in Clark St, kjer je nad 200 igralcev nastanejno, pričelo je rano zjutraj goreti, najbrže radi pokvarjene električne naprave. K sreči med gosti hotela ni prišlo do panike. Goreti je pričelo v drugem nadstropju, od kjer se je požar po vspe-njačah razširil hitro tudi v ostala nadstropja, K sreči je pa bil nočni čuvaj toliko srčen, da se je z vspenja-čo peljal v gorenje nadstropje, kjer je goste probudil. Možki in ženske so hitro odšli k rešilnim lestvam, vendar pa slednje niso potrebovali, kajti požar je bil hitro pogašen. Požar je napravil le za $3000 škode. Kaiafajt* ia Kar*da". Za m prip«rsftvjt« "GUa "GLAS NARODA" velja kot dnevnik za Zjed. države in Canado $3 za vse leto. za pol leta $1.50 in 75 za četrt leta; za mesto Xew York (Manhattan) $4. za Evropo $4.50. Naročnino je naprej plačevati. Vse cenj. gospode naročnike prosimo, da blagovole naročnino kmalu doposlati. drugače bodemo morali do-pošiljanje dnevnika vstaviti in temu se lahko vsakdo ogne s tem, da nam vsaj 75c pošlje za četrt leta. Stroške imamo zelo velike za izdajo dnevnika in zato prosimo za točno plačevanje, a objednem tudi za pridobivanje n o -v i h naročnikov. "Koledarja" in "Pratik" imamo še precej v zalogi, prvi velja s pošto vred 25c, Pratike pa po 10c. Upravništvo ..Glas Naroda". 109 Greenwich St.. Xew Yo^k Newyorska kronika. R a z s t a v a k a n a r c k o v. Seth Low odpotoval. Bivši newvorSki mayor Seth Low je odpotoval včeraj zjutraj ob 7. uri s parnikom "Deutscldand" v Genovo. Lowa spremlja tudi njegova soproga. Mr. Low je dejal, da namerava več mesecev ostati v Evropi, da se docela spočije. Pred vsem bodeta potovala v Rim, od kjer bodeta obiskala razna evropska mesta. Prenovitve gledišč v Chieagu. Chicago, 21. jan. Radi nove mestne odredbe z ozirom na varnostne naprave v glediščih, bodo morali vse stavbe tako popravljati, da bodo z rednimi predstavami pričeli še le po preteku dveh mesecev. Poprava gledišč bode veljala $500,000. Jed no gledišče bodo morali popolnoma prezi-dati. Izdatki za popravo tega gledišča niso vpošteti v zgoraj označenej svoti. Radi novih odredb bodo zaprli tri gledišča, Pet družili gledišč je v takem stanu, da v letošnjej sežoni sploh v njih ne bode mogoče stanovati. Tukaj se tudi zatrjuje, da bodo šest sedmink vseh gledališč zaprli. V nekterih glediščih bodo zamogli rabiti le dva nadstropja parket in balkon. dočim bodo morali galerije zapreti. Radi tega je pričakovati, da bodo vsa gledišča povišala vstopnino. Včeraj so tukaj zaprli lOletnega tiskarja Fran Uhlerja, kteri je skušal prodati diamantni prstan, ki je vreden $300. Ko so ga vprašali, kje je dohil prstan, je govoril tako zmešano, da je končno moral priznati, da je vzel prstan raz prst necega mrtveca v gledišču "Iroquois." Tatinski blagajnik. Haverhill. Mass.. 20. jan. Tukaj so pregledali knjige bivšega blagajnika John A. Glinesa; kteri je mesto okr^el za več tisoč dolarjev. On je dal na svojo roko tiskati dolžna pisma, ktera je potem prodajal. Več ta-cih dolžnih pisem so dobili v nekej mestnej omari. Frank Sakserjeva pisarna v OLero-landu, O., se nahaja r hiši štev. 1778 St. Clair St. Posiljt denar ▼ staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vsa na mejo odgovornost* .... ilfiiHi'aii*''^^ ___—__,.. - ir iilifriirr' Tiinn Glas Naroda". Um slovenskih delavcev v A?iy^i*H Uiednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJA VEC. Lutnik: Publisher: FRANK SAKSEK, 10» Greenwich St., New York City Ha leto velja list za Ameriko ..$3—, , pol leta............1.50 Za Evropo za vse leto . R4 $4.50 " pol leta ... 2.50 ' " " četrt leta . . 1.7* y Evropo pošiljamo list 8kupno dve številki. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. .,G-LiAS NAHODA" („Voi«e of the People") Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase de 10 vrstic se plača bo otntov. Dopisi brez podpisa in osobnesti » ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo tuulovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite lov: "GLAS NARODA", 10$ Green wick St.. New York. Glty. — Telefon 8795 Cortlandt. — "Iroquois' Ako je pred petdesetimi in še več leti v domovini kapitalizma, v Angliji kaka rudniška katastrofa, raz-strelba plina in dinamita zahtevala na atotine žrtev; — in ako si dobre "podaniske" duše evropskih kraljev in cesarjev niso vedele pomagati * ako niso vedele, da imajo opraviti 9 kapitalističnim zločinom, ali ako ni30 hotele vedeti, da imajo pravico obsojati take zločine — potem so si one duše pomagale iz zadrege a tem, da so pripisale vso krivdo nesreče — ljubemu Bogu. "Visitation of God", "božja kazen", tako in enako se je govorilo v starih časih po katastrofah. "Bilo je tako od Boga določeno", rekli bi na Slovenskem. V Angliji in ostalej Evropi postali so v novejšej dobi bolj previdni z takimi izreki. Dasiravno se tudi se sedaj ne imenuje ob takih prilikah pravega krivca nesreč, so sedaj ljudje saj toliko pobožne j i, da take nesreče ne pripisujejo krivdi ljubega boga. Lju dem se je namreč v toliko zjasnilo, da so uvideli, da z takimi dolžitvami svetu dokazujejo, da "'neskončna do brota" boga — ni neskončna, temveč - omejena. — Pri nas v Ameriki je pa vse mogoče in tako smo prišli zopet srečno do dokazovanja, da je bog zakrivil ne srečo v gledališču "Iroquois" v Chi cagu. Znani duhoven Parkhurst je te dni ponatisnil svojo propoved, v kterej se bavi z požarom v imenovanem gleda-šču. V svojej propovedi zvrača Parkhurst vso odgovornost za grozno katastrofo na — boga. Ogenj, kteri je zahteval 600 nedolžnih žrtev, imenuje filozof "božji ogenj", kterega jo bog provzročil. OniL 600 ljudi se mora za svojo nesrečo zahvaliti bogu. ker taka je bila "božja volja". človek mora citati omenjeno pro* poved dobesedno, da zamore verovati, kako bogokletno misli Parkhurst o svojem bogu. Med drugim je v propo vedi čitati doslovno: "Ogenj, kteri je vničil 600 obiskovalcev gledališča, je poslal bog", in potem: "In ako* bi bilo tamkaj 600,000 ljudi, in vsaki izmed njih svetnik, bi bog tudi ne prizanašal, dasiravno je poln dobrote." Z drugimi besedami, tudi teh 600,000 s -tnikov bi zgorelo in se zadušilo. Ali nimajo taki duhovni niti pojma o dejstvu, da oni s takimi propoved-mi slikajo boga kot neusmiljenega tirana \ Je-Ii na svetu mogoče najti še večje bogokletje od Parkhurstovega, kteri opiguje boga v takej luči?! Bogi kteri je neskončno dobrotljiv, je to-rsj dopustil, da se je pripetila grozna katastrofa, dasiravno bi je lahko preprečil, ker je vsemogoč. Je-li na svetu se ko ji večji "dinosaurus" od Park-nursta, kteri opisuje boga kot usmiljenega tirana? "Božja kazen!" "Božja volja!" — Same fraze, ktere služijo le v zagovor in obvarovanje pred zasluieno kaznijo pravih krivcev, kapitalisti enih zločin-^ev! — ---— ------- ne- KJE JE? Jurij Ošaben, doma iz Grahovega pri Cirknici. Pred 2 leti je bil v Johnstownu, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov sorodnik Jernej Krašovec, 16 Spilker St., Cleveland, Ohi0- (20-1-22-1) VSEM ONIM, KTERI SO NARO-Čili zemlje/id Zjed. držav naznanjamo. da jih razpošljemo takoj, ko jih dobimo. Vsaka vlada ima svoje liste. Režija je izborna! Izlasti je vse to- , čno prirejeno, da ee medvladje med ] bivšim in bodočim zasedanjem zbornice poslancev primerno izkoristi — dr. Koerberju v.-prid. Uloge so primerno razdeljene in vešča roka režiserjeva skrbi, da akterji nastopajo po primerni razvrstitvi. Nedavno temu je nastopil "Hrvat iz Dalmacije" z nujnim posvarilom na adreso hrvatskih poslancev tostranske polovice, naj za božjo voljo ne dajajo zavajati se od "ekstremnih" ljudi j, kakoršen je Biankini, v despe-radopolitiko. Mi smo že reagirali na ta prizadevanja namišljenega "dalmatinskega Hrvata", ki je z jedno roko mazal z medom okolu ust Jugoslovanov, z drugo pa slikal s črnimi barvami črne posledice, ako bi isti hoteli nadaljevati taktiko, ki sicer res ne bi imela ravno dunajske znamke na čelu, ki pa v resnici ne bi bila nič druzega, nego konsekvenca grehov, krivičnosti in nezmiselnosti germani-zatoričnih poskusov Koerberjeve vlade. Kmalo za "dalmatinskim Hrvatom' je nastopil v listu "Reichswehr" isto-tako iskren prijatelj Čehov : "star konservativec", ki govori "svojim češkim rojakom". Insceniral se je s prisego, da on nikakor ni "oboževatelj Koerberja". Man merkt di Absicht... da. da: namen je oČeviden in mi se smejemo, ker vemo dobro, vzlie glasni prisegi, da nam prihaja tudi tu z dobrimi nasveti jeden iz garde Koerberjeve. Le poslušajte ga, kako poje in po petju g" spoznate z absolutno gotovostjo, iz ktere vrste ptičev je! Poje ako-le: < ehi so imeli prav> da so pričeli z obstrukcijo, ko se je z odpravljanjem jezikovnih naredeb izvršilo na njih grdo nasilje. — Čehi so imeli tudi poteiii prav, ko so po padu Claryje-veaa ministerstva nadaljevali z obstrukcijo, kajti ta žrtev ni mogla biti v zadostno zadoščenje za sramoto, ki se je dogodila češkemu narodu. Do tu so imeli Čehi prav, popolnoma prav in češka obstrukcija je bila najpra-vieneja stvar na svetu, pravična kazen iz roke pravičnega Boga. Ali le do tukaj. Od tu nadalje pa pravo ni več na strani Čehov. Od tu dalje je namreč obstrukcijska taktika Čehov obrnjena proti Koerberjcvi vladi in "si ari konservativec" v "Reichswehr" prepričuje Čehe v potu svojega obra za. da je ta taktika skrajno pogubna za — češki narod!! V živih barkah slika "stari konser vativec" "svo;iiih češkim rojakom" kako je dr. Koerber prišel se svojimi gospodarskimi dobrotami, kako je ho tel dati vodne ceste, nove železnice, kako je naklonil Čehom vladarjevo naklonjenost, ki j® dobila vidnega izraza v ustanovi češke narodne gale rije in v cesarjevem potovanju na Češko. Pa tudi v tem razdobju bi bil "stari konservativec" pripravljen odpustiti Cehom nadaljevanje z najstrožjo opo zicijo. Ali obsoja jih neizprosno, da ( ehi nadaljujejo z obstrukcijo tudi potem, ko je prišel Koerber se svo jirni "temeljnimi" načeli za uravnavo jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. S temi je hotel kionati zgradbo pomirjenja, mesto tega pa je češka obstrukcija udrla streho te zgradbe. Zato pa "stari konservativec" slovesno odvezuje dr. Koerberja od vsake odgovornosti na sedanjih desparatnih odno'ajih in na hudi politični in parlamentarni krizi, ki jo prestaje država! Posebno pa ima zaključek "'starega konservativca" v tej epistoli na "češke rojake" znamko Koerberjeve ko-vačnice. Čehi ne bi smeli — pravi — kar a limite odbiti Koerberjevih "te meljnih načel", ker bi bili morali ra č una t i z možnostjo, da se tudi pod sedanjo vlado zboljšajo odnošaji in da ravno Koerber jeva vlada najde formo ki omogoči Čehom, da zapuste svoje intrensigemno stališče, ne da bi se Nemci čutili provoeirane! Po tem zaključku je jasno, kaj je naraerjal "stari konservativec" i "Reichswehr", ker jasno je, da je po makal svoje pero v tintnik Koerber jevega "pressbiroa"! Samo za to da je šlo, da se najde forma, po kteri se Nemci ne bodo čutili provoeirane! Dobri mož in — slabi prijatelj Čehov menda ne sluti, kako je ravno s tem izrekom posušil lim na limanici, na ktero je hotel loviti Čehe! Do sedaj vsaj nismo culi še nikdar o nobeni zahtevi Cehov — pa bila ista še tako na jedni strani malenkostna in na dnigi opravičena —, da ne bi se N.-mci čutili provoeirane po njej! "Stari konservativec" priznava, da je bila nasilna odprava jezikovnih naredeb tolika sramota za češki narod, da je v polni meri opravičila češko obstrukcijo. Zamolčuje pa, da je ta sramota nosila tudi — Koerberjev Podpis in da se je pozneje, odkar dr. Koerber načeluje avstrijski vladi, ta sramota še razširjala tihotapskim potom, potom ministerskih naredeb. Dunajska "Reichswehr", ki se zadnjo čase toliko trudi za salviranje Koerberjeve bankerotne politike, pa je bila toli neprevidna, da je prav v istej številki , ko je pustila govoriti konservativca" na adreso čeških rojakov", povedala v drugem Santu: "kako so to dala!" Z grofom Goluchowskim ne živi ta list nič kaj v pravem prijateljstvu. Norce brije, da je kar veselje, iz vseh onih, klvihte kadilnico pred našim ministrom za vnanje stvari. Pravi kar naravnost, da so vsi ti slavospevi naročeni. V :lanku "Kako se dela!" vzklika namreč: "Treba le vedeti, kako se to dela! Vsaka dežela ima svojo vlado, vsaka lada ima svoje. oficijozne liste, ki morajo hvaliti na povelje, da ima pisec črne lise na prstih!" 'Reichswehr" je vrgla na papir iz-borno — avfotografijo. Avstrijska država ima Koerberjevo vlado, Koer-berjeva vlada ima svoje liste, ki jo hvalijo in med njimi je list — — "Reichswehr". "Ed." Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pofiiljatev registrirana. KJE JE t n t o n M i h e 1 e i č. doma iz Nad-leska, fare Stari trg. Pred 4 meseci je odšel v Mississippi. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani njegovemu bratu John Mihelčič, 1186 St. Clair St.. Cleveland. O. (20-1-2-1) Italijani in Slovani. Milanski "Corriere della sera" je prinesel te dni članek-uvodnik, spisan po Vico Montegazzi in nanašajoč se na bivše in sedanje razmere med Italijani od ene in Srbo-Hrvati od druge strani. Gospod Montegazza pozna precej dobro-jugoslovanske razmere. ker jih je po velikem delu proučil sam in osobno. Člankar je ves navdušen za bodoče zbližanje med južnimi Slovani in Italijani. V omenjenem članku je Montegazza opisal del novejše zgodovine Jugoslovanov ter je povedal glavne vzroke boja, ki vlada (ali, ki je vladal?) med Srbo-Ilrvati ter med Hrvati in Madjari. ('lanek je lep — tako lep, da bi lojnega ne mogel napisati nijeden naših somišljenikov. Iz tega članka je razvidno, s kakim navdušenjem so se pošteni Italijani oprijeli ideje zbliževanja slovansko - italijanskih plemen. Manteprazza uvideva sedanjo in bodočo invazijo germanstva ob Adriji, zato želi, naj bi v Dalmaciji zapri-četo delo — namreč zbliževanje Srbo-Hr vatov in Italijanov — nadaljevalo in da bi obrodilo obilo dobrega sadu. Mož pa pričakuje dejanj, namreč dejanj od strani Slovanov, ker da be= sede veljajo le malo! Kakor on, tako pričakujemo tudi mi .dej an j, a jih pričakujemo od italijanske strani, kajti tudi na italijanski strani so same besede brez veljave K«, bomo videli, da naši sosedje ne mislijo in provore samo, ampak tud delajo za tako zbližanje, ki bi bilo res neprecenljive vrednosti — ko bomo torej videli dejanja od onih, ki, ker so precej mogočni in samostojni, la hko največ store v prilog tej lepi ideji: storimo tudi mi svojo dolžnost V naših deželah so Italijani gospodovalna stranka. Postali so to — dasi so v manjšini —, ker so jim bile (da ne bomo rekriminirali) razmere sk rajno ugodne. Is a njih je, da urede svoje postopanje nasproti nam po reku: noblesse oblige! To zahtevo bi lahko mi temeljito podkrepili, ali opuščamo to. ker (kakor rečeno), no <"e»no rekriminirati!! V Evropo odpljujejo: Lepi poštni parnik "Red Star" črte KR00NLAND odpljuje dne 23. jan. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM II. dne 26. januarja ob 10. uri dopoludne i« New Yorka v Bremen. Evropejske in druge Yesti, Dunaj, 21. jan. Veliko senzacijo je obudila vest, da je grofica Lonyay vdova pokojnega avstrijskega presto lonaslednika Rudolfa, najela vpravdi na izplačilo dedŠČine po svojej materi belgijskej kraljici, proti kralju Leo poldu, odvetnika Paul Jansona, kteri je največji sovražnik kralja. Grofica zahteva izplačilo 17 milijonov frankov, kot dedščino po svojej pokojnej materi, kraljici Mariji Henrieti. Pt *va obravnava v tej zadevi se bodo vršila te dni v Bruselju. Dunaj, 2"'. jan. Kliub temu, da je cesar Fran Josip naprosil nadvojvodo Ferdinanda Karola, naj svojo plobejsko ljubico Berto Čebrovo osta-vi, Karo! tega neče storiti. On je izjavil, da bode postopal tako, kakor njegov bratranec, nadvojvoda Leopold, kteri se je prekrstil v Woelflingo in odstopil od vseh svojih "časti", na kar se je poročil z gospodično Ada-movičevo. Nadvojvoda Karol je skrajno liberalen, radi česar se je s svojim nazadnjaško-klerikalnim bratom, prestolonaslednikom Frane Ferdinandom večkrat spri. Rim, 21. jan. Potnik parnika Prinz Ocsar", imenom Verminsbur^ je umrl na potu med New Yorkom in Xeapoljem. V Italijo je potoval radi slabega zdravja. Truplo so izročili valovom. Rim, 21. jan. Hišo, v kterej je bil rojen glasbenik Verdi v Buseto pri Palmi, bodo v kratkem prodali na javne j dražbi. Hiša je sedaj last markiza Pallavicino, kteri je bil nekoč zelo bogat, kteremu pa sedaj pomanj-kuje denar, tako, da ga upniki silijo v Prodajo. Predno je Verdi sezidal svojo vilo v Santa Agata pri Buseto naprosil je markiza, naj mu proda njegovo rojstno hišo, česar pa markiz ni hotel storiti. Kodanj, Danska, 21. jan. Schmid-ten. kteri je bil leta 1890 v New Yor-ku ravnatelj skandinavsko-ameriške parobrodne družbe, imenovan je ravnateljem kodanjske proste luke Schmidten potuje prihodnji teden v New York. Pretoria, južna Afrika, 21. jan V parlamentu so sprejeli danes predlog glede uvažanja azijskih kulijev. Osobni parnik AURANIA odpljuje dne 26. jan. ob 11. uri dop. iz New Yorka v Trst. Ekspresni parnik "francoske družbe" LA T0URAINE odpljuje dne 28. jan. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Kranjsko slovensko katoliško svete Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 v Pennsylvania ODBORNIKI: Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. o. Box 478, Forest City, Pa I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest Citv, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57."», Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Mithič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSI'JiiARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: josip Buopteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton O ve*, P O. Box 537, Forest Citv, Pa. Ivan Osalin, p. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, p. O. Box 569, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: Josip Bucineli mL, P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest Citv, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626. Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest Čitj-, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa. John Telban, P. O. Box 607, Vožnje listke za te parnike prodaja F r. S a k s e r. 109 Greenwich S t., N e w York. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod potom brzojava ali pa nas pokličite po telefonu.* 3795 Cc rtlandt, ako ste na kaki postaji v Yorku. Dobro si to zapomnite. Društveno glasilo je "Glas Naroda". Telephone 2486—79 St. Dr. Josip Vilimek, 251 E. 72d St., New York, O r d i 11 i r a : od 8. do g. ure dop.: od 1. do 2. ure pop.; od 7. do 8. ure zvečer. Govori slovenski ! Dr. L. H. HERBERT, dunajski zdravnik 111 ranocelnik, 120 East Ohio St., Indianapolis, Irxd. New Phone: 4449. Tep:a zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis , Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski (21mc) Svoji k svojim! Josip Gorisek. 5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda". Pošiljam DENAR v Evropo po dnevnem kurzu, hitro; preskrbujem prevožne karte za vse parobrodne črte. V zvezi sem z g. F r. Sakserjem v New Yorku. IVPOZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 113., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sen: o tvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu ro. ulice, kjer točim pristno uležan.-ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, iiajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoŠeL Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo ;/2Čkrat počastil s svojim obiskom ! Mohor Mladič. €17 So. Center A v., blizo 19. nL, CHICAGO, ILLINOIS. Telepbotust 1723 Motvtjd PRISTOPILI. K postaji štev. 1 v Forest City, Pa.. Fran Keržič star 25 !et, losip Skubic 27, Fran Skubic 2 7. K postaji štev. 2 v Jenny Lind, Ark.. C.regor Pugartnik star 26 let. Ivan Kos 25, Ivan Merzel 18. K postaji štev. 4 v Fuzerne, Pa., Fran Suuk 19 let. K postaji štev. 6 v Clevelandu, Ohio, Josip Siutič 21 let. K postaji štev. 7 v I.a Salle, 111., Ivan Pevc 28 let, Ignac Frčal 25. K postaji štev. 9 v Weir City, Kansas, Fran Obregar 25 let. Alojzij Cerar 24, Fran Brodar 2S, Anton Mlekoš 38, Luka Jerman 35, Fran Ži-bert 34, Jakob Bizjak 31, Jernej Žibert 29. Jakob Koprivšek 35. K postaji št. 10 v Coketon, \V. Ya , Ivan L rbas 33 let, Andrej I)e-renčin 26. K postaji št. 12 v Allegheny, Pa., Fran Hauptman 26 let. K postaji štev. 13 v East Mineral, Kansas, Anton Zupančič 19 let, Fran Kokalj 19, Fran Košak 36. K postaji št. 14 v Blocton, Ala., Fran Kužnik 45 let. Sprejeti dne 3. januarja 1904. Novo ustanovljena postaja Št. 16 v Willocku, Pa. bnena članov: Fran Miklavec star 19 let, Josip Peternel 21, Fran Žeme 30, Tomaž Fortuna 29, Pavel Tavčar 23, Jakob Jurman 24, Jurij Mrak 27, Ivan Ozebek 19. Lovro Tavčer 20, Ivan Moravec 23, Mihael Moravec 29, Matija .Mihlavec 45, Matija Bikš 27, Valentin Platiše 25, Anton Ostroh 43, Marevž Fortuna 26, Mihael Mali 33, Valentin Fortuna 20, Anton iJemšar 26. Stanley Byer^ 26. Novo ustanovljena postaja št. 17 v Broughtonu. Pa. Imena članov Alojzij Zupančič star 28 let, Fran Lenarčič 24, Ivan Bizjak 26, Fran Debelak 24,' Ivan Kirk 26, Josip Leskove.- 21, Fran Kisavec 25, Jurij Ahlin 27, Anton Vidmar 25, Andrej Ortar 19, Matevž Kokalj 25, Fran Zupančič 20. Josip Kirk 29, Štefan Cucin 25, Jurij Bizjak 25. Vsprejeti dne 11. januarja 1904. Ivan Telban, I. tajnik. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 109 Greenwich St., IVTew York^ v k tereni točim vedno svsže pivo, dobra VŠna in whiskey; prodajam dobre smodke in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, New York. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom .Slovencem in Hrvatom, da imai^ ivoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: ^31dc) loho Puhale. KNJIGE, ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo i>oštiiine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo solnove kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo . Filoteja, zlata obreza, $1.20. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20. Zlatu šola, zlata obreza. $1.20. Jezus na križu, zlata obreza $1-00. Sveta nebesa, zlata obreza, $1.00. Zvonček nebeški, z.lata obreza, 80c. Duhovni studenec, zlata obreza 60c. Nebeške iskrice, zlata obreza, 60c. Ključ nebeških vrat, zlata obr., 60c. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c Spomin na Jezusa, zlata obreza, 50c. Jezus dobri pastir, zlata obreza, 50c. Sveta noč 15 et. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 et. Drutre knji«e: Abecednik za slov. mladež, 20 ct. Druffa nemška1 slovnica 80 ct. Hitri računar.40 ct. Mali katekizem 10 ct» Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov, broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct Zbirka Ijubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 c%. Dimnik, avatrij. junaki vezaae 90 ct Narodne pripovedke I. in II. zvezek 00 20 ct. Domači zdravnik po Kneippovem nauku, 60c. Velike sanjske bukve 30 et. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski ealjivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 Andreas Hofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tesretthof 30 et. Princ Evgenij 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji Mokikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 et. Cifcanova osveta 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi sroetač 20 et. Cvetina borojer. 30 ct. Srečolovec 20 Najdenček 20 ct. Tiun Cintf 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 et~ Pri Vrbovčevem Grosri 20 ct. Hildesrarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburura 18 ct. Mirko Poštenjakovič £0 ct. ' Kako je zjrinol Kozd 20 ct. Repoštev 20 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Buraka vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 ot. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid celega sveta 25 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijsk« t^odi vine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 26 ct. at Jugoslovanska Katri. Jeinota. voljeni jim rok, da izvozijo še \se do zadnjega onih 200,000 hektolitrov. To poplavo pa bo izdatno občutila naša domača produkcija vina. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOIIN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽ1ŠNIK, P. O. Box 138, Federal. Pa. i. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet. Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO. 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherrv Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114. Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: — Novi srbski t i s k o v 11 i zakon. Srbska skupščina je dne 1. jan. završila razpravo o novem načrtu tiskovnega zakona.. Razprava je bila precej burna. Ta načrt je bil vzbudil precej razburjenja med srbskimi novinarji, ker ga ti poslednji smatrajo navdahnjenim od policijskega duha. neliberalnim in pripravnim za poljubno oviranje razvoja novinstva in tud 1 za osobno praganjanje posamičnih novinarjev. Društvo srbskih novinarjev je bilo predložilo tudi spomenico proti temu načrtu. V precej viharno razpravo je posegel tudi minister za notranje stvari. Protič, ki je imenoval rečeno spomenico sramotno da si prihranita to skrb, vzela Josipa seboj in g^i odvela v temo v ulico Tiffor. MIHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056. Elv, Minn. Pa. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich. Ely. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105. Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA' Drobnosti. Josipina Žužek iz I ohn Am-Ribnico; V staro domovino so se podali: Frank Jesenko iz Cumberland, Wyo., v Skotio Loko: Milavc z otrokoin-tn John Globevilie, Colo., v Lašče; . brožič iz Buffalo, N". Y., v Janez Antoneič. Alojzij Petrič. John Znidaršič, v Lož pri Rakeku, Štefan. Praznik v Bloke, vsi iz Evelet. Minn,; Jakob Ogrinc v Lašče, Anton Peterle v Trebelno. oba iz Jolinstowna, Pa.; John Bra 11 i sel v Cirknico, Jakob Baraga v Ljubljano, oba iz Indianapolis, Tn«!.; .)i-rnej Perme iz Eveleth. Minil., v Ljubljano: J;>nez Babic iz Spartc, Minn., v Ljubljano; Janez Jaklič v Kranjsko goro, Matija Centa v Zelimljt-, Frank Virant v Studenec, B<»]t<- Hoeuigman v Sodražico, Alojzij Žitnik v Šmartno pri Litiji, Leopold Marolt in Štefan Lavrič oba v Sodražico, vsi iz Eveleth, Minn.; Matija Zakrajšek iz Sominerset. Pa., v Velike Lašče; Janez Ferlan iz El-bach, Minn., v Škof jo .Loko; Matija Lavrič iz Spartc. Minn., v Sodražico, Frank Vesel, Jakob Vesel. Peter Petri«". George Lovšin, vsi v Sodražico, iz Eveleth Minn.; Ferdinand KraŠo-vec iz Spa rte, Minn., v Sodražico", Peter Petrič. Luka Petrič iz Ely, Minn., v Sodražico; Josip Remic, Janez Ilrin. oba iz Eveletha, Minn., v Gorenji grad; Matija Miklavž iz Glolu ville, Colo., v Velike Vodenice; Andrej Siiar v Trebnje, Josip Mauer v Zagorje. John Pircman v Prem, Ana Kastelie v Vi-njo goro. Alojzij Krašovee v Stari trg, Anton Trenha v Zrfgorje, v^i iz Clevelanda, O.; Mike Crrnič in Jure Černič iz Pittsburga, Pa., v Bedenj: Marko Nemanič in Matija Rus. oba iz Steeltona, Pa., v Metliko: Josip Legan iz Jolieta. Tli., v Ljubljano. ogenj, da se je revežu prismodila pamet. Po tem nesrečnem požaru je pa revež začel uganjati vsakovrstne neumnosti. Med drugimi neumnostmi je napravil tudi to, da je dejal Katarini, da. ako ne bode ona sama naredila prostora v svojem srcu za one l»oi ljubezni, ki jej je bilo prilezlo iz srca, jej bo on z nožem izdolbel v srcu potrebni prostor. — Katarina je pa poklicala redarje, kteri so dejali Frana pod ključ v ulico T i gor, kjer mu bo prismojena pamet lahko zopet 1 .zdravila. ^ a m o m o r. Dne 2. dec. okolu 1. ..re popoludne je prišel v kavarno 'Alia Miniera" v ulici Cavana v Trstu neki mlad jako elegantno oblečen človek, kteremu se je poznalo, da je ;iko razburjen. Izpil je tri "krokete'* er šel potem na stranišče. Ker ga pa ie predolgo ni bila nazaj, šel je gospodar kavarne, da vidi, kaj se mu je pripetilo. A ko je hotel odpreti vrata stranišča, mu je šlo to precej težko. Slednjič je vendar odrinil vrata a za njimi je našel mladega gospoda leže-čega na tleh v svojej krvi ter poleg nj^ga samokres. Kavarnar je pustil vse. kakor je bil našel ter je obvestil <> tem redarstveni inšpektorat v ulici I igor. Od tu je prišel na lice mesta redarstveni nadzornik, kteri je vzel stvar na zapisnik ter potem dal pozvati zdravnika z zdravniške postaje. K<> je pa ta poslednji prišel, mu ni oreostaialo druzega, nego konstato-vati smrt nesrečnika, ki si je bil izstrelil krogljo samokresa v desno sence. Redarstveni nadzornik je potem preiskal samomorilčevo truplo. Pri !em preLskanju je dognal, da je samomorilec 301etni uradnik državne železnice Peter Metelič, ki je stanoval ulici Manzoni št. 8, III. nad. — Kake p r a v i e e ima angleški kralj. Po starih, še vedno veljavnih zakonih, sme angleški kralj odreči potrjenje predlaganega ministra ali tudi zahtevati, ali tudi, da se odstrani neljubi mu minister. Kralj pa bi tudi smel. ako bi hotel, dati pore-zati ušesa žurnalistom v svoji državi, ako v pisavi razžalijo kralja ali njegove ministre. Ta zakon je izza časa vlade Henrika VII. in še ni 7 reki i -ean. Pač malo žurnalistov bi nosilo dandanes svoja ušesa, ako bi se zakon izvajal v svoji dobesedni strogo Razžaljenja veličanstva se prip« Angleškem skrajno poredkoma ne zaradi zakona, ki določa, da se vsakemu državljanu, ki se pregreši zoner vzvišeno osobo svojega vladarja je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti. Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti VSAKO BOLEZEN, je to nespametnosr. Po vseh veljcih mestih ustanovljajo znvode za raznotere bolezni in na eelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak. Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL AIF.DIC T VST I se rešili bolezni, ktera jih tlači. Universal Medical Institute ^^tavrtS^''1' __ Ako ste bolni. — Ako ste v^New Yorku ali daleč proč. — Ako so drugi zdravniki p roglas ili vašo bolezen za n e o z d ravTj ivo — Ako so vam nevešči zdravniki odvzeli stotine"Tn stotine do^ larjev in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdravja. Pi site Universal Medical Institute v New York. za društvo novinarjev. Tudi "Samo uprava" organ radikalne stranke,od- , "dreže nos ali uho, temuč zato, ker so ločno brani novi zakon in očita onim ' Angleži v resnici v ljubezni udani listom, ki toli ostro obsojajo načrt, da sv°ji dinastiji. Nadalje lahko kralj ni eden njih ni navel odredeb novega Edward zahteva, da njegov minlster-zakona. nikdo da iih ni primerjal z zakladničar lord Chamberlain gre odredbami v drugih liberalnih deže- vsako leto 5. novembra osobno pre- lah. nikdo da ne gleda, kaj novi ti- iskat kleti pod parlamentom, ako ni bolezen odkritosrčno brez sramovanja, tako natančno, skovni zakon kaznuje in kaj pušča kje skrit smodnik. Ako tega ne stori, svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni bode zdravniški, svobodno in nekažnjeno. Kritiki naj kenfiskujejo se mu vsa posestva in iskala» »ko bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujte. uvi-bi povedali, kie so tiste dežele, kjer se Premoženje. Stari in še vedno ve- cle,1' cla Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila ne kaznujejo žaljenja in obrekovanja, Ijavui zakon dovoljuje kralju da da V kt"°k1°1i ™CSt° Zjed~ dJ"žav' Canade ali Mexike. pozivanja naroda na orožje, izdava- vsakemu zastopniku v nižji zbornici 'v , Vk " j® ^■ b£lezenl "««vn \ .v na-nani, da ne trosite zaman drazega denarja. Ako srte v kteremkoli" kraju, pišite nam in zvedeli bodete. v čem obstoji Vaša bolezen. Tu vam je naš naslov: UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th ST., blizu B'way, NEW YORK. Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure popoludno. L j u b e z < nesreča! T ljubezen, je hujši, nego- vse egiptov ske šibe skupaj. Koliko ljudij je že ljubezen pripravila ob življenje, da niti ne govorimo o onih, ki jih je spravila ob pamet. Posebno jepavrag z ljubeznijo, če ona predolgo traja, ali pa v slučaju, da se vgnezdi vsa v jedno samo srce, mesto da bi se vgue-zdila v dve srci in sicer v vsakega pol. — Ljubezen je bila zlezla — razdeljena na dve polovici — pol v srce 331etnega kurjača Frana Bezeka in pol v srce Katarine Bartoli v Trstu. A to poslednje srce mora biti ali pretesno, ali preobrabljeno, ali prestaro, ali je bilo v njemu že kaj druzega, ali . . . Bog si ga vedi kaj, dejstvo je to. da mora to srce imeti kako napako, ker tiste pol ljubezni, ki je bilo zlezlo vanje, je je kmalo zapustilo ter prilezlo iz njega. Ker je bilo pa zunaj — posebno te dni — premraz, je tiste pol ljubezni zlezlo v srce Frana Bezeka ter je vbogemu kurjaču, v ono drugo polovico ljubezni, ki je bilo že preje v njemu, zakurilo v srcu tak — Trgovinsko razmerje sued Avstro-Ogrsko iii Italijo. Te dni ie potekla trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo. Tedne že o trajala pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi odposlanci na eni in italijanskimi na drugi strani, da z dnem 1. januarja ne bi prenehali trgovski odnosa ji med obema državama. In še le dne 30. dec., takorekoč ob 12. uri, je prišla iz Rima vest, da so imela pogajanja vsaj ta vspeh, da je sedanja pogodba podaljšana za dobo G mesecev. Največje težave je provzrocala glasovita klavzula. No, glede te so se gospodje sporazumeli, da ostane v veljavi le en mesec. Ali tudi ta doba bo zadoščala, da smemo trditi, da račun za doseženi provizo-rij bodo morali poplačati zopet naši vinogradniki. V tem mesecu sme Italija uvoziti v Avstrijo (po stari ca rini le 3 gld. in 20 nvč. v zlatu) 200, 000 hektolitrov. — Italijansko novin stvo je zadovoljno s tem vspehom. Ima tudi vzroka za to. Že te dni je bil v Trstu in na Reki silen naval z italijanskim vinom in ni dvomiti, da Italijani tako temeljito izkoristijo do - — General proti katoliškim družbam. Poveljujoči general 9. voja na Francoskem je vsem častnikom prepovedal obiskovanje katoliških družb. Škof angerski je vsled tega odposlal generalu pismo, v kte-rem izreka v imenu cerkve najulobo-keje obžaljovanje nad to naredbo, ki krši svobodo. On da smatra za svojo pravico in dolžnost, da vojakom omogoči izvrševanje njih verskih dolžnosti ter bo vsled tega dal vsako nedeljo in vsak praznik za vojake čitati posebno mašo. Kdor hoče drugim vpihniti luč, pride sam v temo. Med 271etnim čevljarjem Josipom Lenardi iz Acci-reale v Italiji, stanujočemu na Ijud-kem prenočišču v ulici Pondares v Trstu in Alojzijo Spadaro iz ulice Boscheto št. 16., se je bil zapalil plamen ljubezni. Dokler je bil ta plamen na obeh krajih jednak. je šlo še precej dobro naprej. A ko je začel ta plamen pojemati na Lojzikini strani, je pa na Josipovi strani začel goreti tako silo. da je revežu tako silno razgrel kri in živce, da je zagrabil za krivec in z istim zagrozil Lojziki, da ako bode ona pustila ugasniti v sebi ogenj ljubezni jej bode on s krivcem vpihnil luČ življenja. Ker se pa Loj zika grozno boji za to luč. je takoj poklicala dva onih mož. ki nosijo pod vratom zadnji lunin krajec ter ju prosila, da bi jej onadva hotela po svetiti v slučaju, da bi jej hotel Josip ugasniti omenjeno luč. Onadva pa sta JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0. Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VINA, k-.era v kakovosti nadkriljujejo vsa drugi amerikanska vina. Kudeče vino prodajam po 50c galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4J4 galone za $12, STAR IZBORF.N DROŽMK galone za $13 BRINJEVEC, za kterega sem importiral bri nje iz Kranjskega, velja 2 buteljk $18. Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica 'astnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljše vrste, ker je na isM način kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države: Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča: JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Cleveland, 0 je denarje pošiljati po po- sredoranju F Sakser, 109 Greenwich St. New York, ker to stori najhitreje ia majsolid ^ _ _ NAJBOLJE SLOVENCI POZOR! LE KRATEK JE ČAS UPORABITI PRILIKO! Naložite denarje in kupite • delnice FEDERAL GOLD & COPPER COMPANY novi rudnik v bogatem Beaver Countj u, v Utali. Na delnice ni več doplačila (non assessable). Vsaka delnica velja- _________t 7 centov,- —r Denar je dobro naložen in v kratkem času bode donašal iooo odstotkov obresti. Za pojamila pišite slo% ensko. Brzojavke po delnice ako jih hočete še dobiti. Predsednik družbe ie H. H. Wells, gover-ner drŽave (Jtah. Rudniki v okolici tega so vredni milijone. Ruda iz našega rudnika je sedaj vredno 550—Sjoo tona FRANK GRAM 564 South Central Ave. Chicago, 111. Mogoče ne dobite več take prilike, ^ VABILO na VJESELICO, ktero priredi slov. družtvo sv. Alojzija št. 42 v Steeltonu, Pa., d.rie 1. fet>ru.aria 1904. Slovence in Hrvate vabi k obili udeležbi ODBOR. SLOVENEC zmožen podučevati petje, Kodbo in dramatiko ter voditi dramatične igre, priporoča se slovenskim in hrvatskim društvam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uredništvo "Glas Naroda" pod "Slovenec". Rojakom v Clevelandu, O., in okolici priporočam moj 1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio, l tik bančne podružnice g. Fr. Sakserja. Vedno bodem točil sveže pivo, izvrstna domača in importirana vina, fini whiskey in likere; prodajam dobre smodke, ter na razpolago sveži prigrizek. Slovenci v Clevelandu, O., se radi jajo v moji gostilni in vedno je niij.i zabavo. V obilen poset se priporoča GAŠPER KORČE, 1776 St. Clair St., Cleveland, O. (10-12-04-vd) _ . Slovensko-Amerikanski ...K O I« S D A R... za leto 1904 prodajajo sledeči rojaki: J. Zobec, Bos 65, Aldridge, Mont. Math. Grahek, 120o So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. Joe Pezdirc, 1214 So- 13th Street, Omaha, Neb. Marko Sodia, Crested Butte, Colo. Math. KumD, 1001 Main Street, La Salle, 111. Fr. KeržiSnik, Rock Springs. ^Vyo. Math. Grahek, 430 7th St.. Can. met, Mich. Fr. Gabrtnja. 519 Power St.. Johnstown, Pa. John Govže. Ely, Minn. Josip Gorišek, 5136 Rubby St., Pittsburg. Pa. M. J. Kraker, Anaconda, Mont Leopold Krushitz, Frontenac, Xans. Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Stefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, El. John Russ, 432 So. Sta Fee Ave., Pueblo, Colo. I. Sustaršič, 120S N. Center St.. Joliet. HI. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo -denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street v New Yorku. AO „_ . , --------- i .jiujpg Brez voljc... I Dalje.) Njeno črno oko je zažarelo kakor temna noč, v katero pride najlepša zvezda. A Pavla prime omotica, kakor da bi ftledal v *lobel vrtoglavo, brezdanjo... Skloni se nad Julijine dišeče lase, na njeno alabastrsko čelo — Tako premišljuje Pavel Prelij zadnje svoje obiske pri Juliji, ko izla-Ra prtljago iz kovčeffa. Že tri tedne ni bil v Travežu. Moral je z očetom, katerega je protin lomil po rokah, v Varazdinske toplice, da ga je slačil in oblačil. Brezdušni mačehi se je zdel ta posel prenizkoten. A Pavel hoče takoj popra^ti zamudo. "Kaj je novega, Zefaf "Oh!" pokažljuje krmežljiva starka in zlagra na stol oktačeno obleko. "Oh, oče Kušar je umrl..." Pavel se ustraši, kakor bi ga krogla zadeln, in se zavrti avtomatično. Zeia je bila Idina in njegova varuč-ka. Zatorej jo sine povpraševati kaj več. "Kako vendar. .." "Padel je z kozelea na plug ali na brano, kakor trdijo drugi. Demokra-tje so mu plačali precejšnjo vsoto za prostor. Revež se je napil, šel na ko-zelec spa+ lestva se izpodmuzne. .." "Strašno!" zajezi Pavel besedni tok, ki se je mislil razliti, vzame palico in odhiti. Nagloma gre o avgustovoj vročini proti Travežu. ^e vidi, da se je po-greznila Resnikova pristava. Nevolj-no zavrže komaj prižgano cigaretko, katero pobere deček, pritlikav kakor mezinec, ter jo pusi kakor star to-bakar. Pavel je prišel v dvajsetih minutah do 'Poklona', čeprav je do imenovanega kleca pol ure od Rudnika. "Po-klo*.' so nazivali skalnati hrbet, ki Be je porinil v dolino in jo zoževal z onstranskim bukovjem v sotesko, po kateri je šumela Bistrica kakor šampanjec. Priroda je sama razdelila dolino v dva dela, češ, da v enem vlada;; rudar, v drugem ratar. Onkraj Po klona ni več premoga. Ondi se njive in travniki vijejo po gričkih, kateri se v obzorju poizgubljajo v ravnico, razdeljeno po Bistrici kot srebrni prečki. Kmetski domki odsvitajo iz te smaragdne onreme kakor demanti, a tik za Poklonom stoji vas Travež. Vegetativni pokoj predrami hripa-vi zvon, oznanjajoč tri popoldne. Nad bukovjem se vrane zaganjajo v Jastreba 'vrag, vrag, vrag!' V mostnice se skrije zelenjak, a kačji pastirji od-frlijo s steklenimi perotnicami. V po-kopališčni živi ograji čivka neviden tiček ven -ier svoj 'veni, vidi, vici. vici —' "Ali bi šel na grob Juliiinega o-*eta?" Pavel pride čez most v obširni vrt pokojnikov. Zaman pogleduje po do-tiČni gomili. Mnogo je novih, brez nadpisa, ker vsakdan zagrebejo po več mrličev. Nekoč so jih nesli sedem zaporedoma, da je bilo videti, kakor izprevod mohamedancev, ki neso svo je rajnike v Meko. Pavel pride k spominski piramidi, pod katero počiva pet ponesrečencev: gospod Bernard Makovec, paznik; Ignacij Mlekuž, kopač; Franc Dovar, kopač; Anton Crnilogar, kopač; Jaka Treše, tekač. V jami se je bil vnel plin in vseh pet posmodil do smrti. Ko so jih nesli v bolnico, pravijo stari ljudje, da je dišalo pečeno človeško meso... »- Na drugem nadgrobniku s križani-mi kladivci čita po nemško: "Gluck auf zur letzten Gruben-fart! — Srečo dobro na aadjo pot v jamo!" V kotu za samomorivce najde precej svežo gomilo brez križa brez cvetlič, le koprive so obrasle rob. Tu so združeni telesni ostanki onega premogarja, ki si je na prsih vžgal dinamitno patrono. ko mu je žena z mladim delavcem ušla na Vestfal-sko. Pavel se obrne od žalostnega kraja k izhodu. Med križi in cipresami zapazi klečečo črno postavo. V slutnji atopi bliže. "Julija V* Ko deklica še vendar kleči, odstopi Pavel nekoliko, češ, da je prava bolest res nema. "Moralo je tako priti!" reče Julija s trpečo ponositostjo, ko je vstala in mu podala zemeljnato roko. "Prav o tem času je teden dni, kar smo ga pokopali. Oplela sem mu grob in prinesla sveži venec za osmino." "Moje sočutje, moje najsrčnejše omilovanje, ljuba, ljuba Julija!"... 'Jedino to dobroto še vam lahko storim, da umrjem, hitro umrjem, umrjem z večerno zarjo tega dne! Tako se je umirajoči Sušar poslavljal od svojih. Ko pripoveduje Julija vso nesrečo, ji zalijejo črno oko svetle solze, kakor bi bele cvetke pognale iz očetovega groba. "V teh resnih urah pa sem ti jaz pošiljal malenkostna pisma!' "Oh, bila so mi jedina tolažba!" zdihne Julija komaj slišno. Medtem so se sence podaljšale. Večerna glorija se spušča na dol in breg Vetri, ki so v vročem dnevu počivali, se zazibljejo, kakor pozdravi neznane dežele, ki se bliža s svojimi, čudesi. Julija se odpravlja. Pavel jo hoče spremljati, kar ona zabranjuje odločno. "Tovarišice si brusijo jezike, da hočem postati gospa, vaški fantje me dražijo z dohtarjem.'" 'Ali te to boli ?*' 'Vse eno mi ni!... Res, boljši je jezik mutastega kakor opravljiveev !" ^ "S potovanja sem ti nekaj prinesel. Moram ti toraj pokloniti tukaj." Iz žepa potegne škatljivo, iz ktere odlušči zlat prstan. Sredi bliščečega obročka gori velik rubin. "Oh. oh!" se vzradosti Julija in v očeh ji zaplapolajo zadovoljnost. sebičnost in samoljubje kakor kresi o zmagi. Pavel natakne deklici zlatnino na prst. "Julija.,/ "Pavel...'" "Ali se varam?" "Ne!" Pri tej kratki besedi ji je po obrazci spreletelo nekaj potajenega. .. Ali jezik ne ve za srce ? In vendar ie trenutek resnice več vreden, nego celi meseci laži in prevare. .. Julija nagloma poprosi Pavla za svalčice, ktere je pušila strastno. "Ko sem se učila šivati sem se navadila tega športa!" "Ženska emancipacija !*' Molče se odpeljata roko v roki po stranpoti med lešjem in češniinjem. Materina dušica diši nasladno, praprot se giblje po meji... Veter strastno poljublja Bistrico... Luna preseva gaj z ljubezenskimi pogledi. .. Čiste zvezde se tresejo, da ne bi kdo Šel za močvirskimi lučicami... A skoz sotesko se pripodi megla, ki se pošastno izpreminja, kakor da bi se iz nje režali in v njej poskakovali zli duhovi... smrdljiva megla, ki vso okolico objemlje tesno, tesneje... "Glej, da kmalu dokončaš svoje študije!' se poslavlja Julija od Pavla. Ko visokoŠolec hiti domov, ga nekaj ščiplje v notranjosti, da bi za-vpil. To je protest netvarinske duše proti živinski strasti. Naš plemeniti del se sramuje podlega dejanja. Pavlu očitajoče odmeva v duši kakor po oskrunjenem templu. "O, zakaj si jo spremljal v globačo nad Travežem!" (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKO-AMER1KANSKI RABI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Saksjekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko. ZA LETO 1904 X. LETNIK IZDALO IN ZALOŽILO UREDNIŠTVO "Q LAS NAROD A" CENA 25 CENTOV CENA 25 CENTOV N'sebina: Ob novem letu (Pesen). — Koledar s zgodovinskimi podatki. — Leto 1904. — Na poti v Ameriko, z desetimi slikami. — Leon XIII. s sliko, novi papež s sliko. — Ljubavno pismo (slika). — Prekasno (povest iz Californije). — Popodenj v državi Kansas, z dvema «=Hkama. — Razgovor z milijonarjem. — Mali kavalir. — Podulična železnica v New Yorku, s tremi slikami. — Srečka smrti. — Svetovna razstava v St. Louis, Mo., s tremi slikami. — Uradniki in delegatje Jugoslov. Katol. Jednote na glavnem zborovanju v Omaha, Nebr. — Tintnik (humoreska s podobo). — Revolucija v Srbiji, s tremi slikami. — Poskušnja. — Gospod Dlesk. — Dobri prijatelji (slika). — V Klondike. — ,,A11 right !" — Velikomestni berači. — Mojsterska dela. — Svetovna kronika. — Smeš- nice. — Oznanila. Koledar je primerno darilo za novo leto v ttaro domovino prijateljem. Dobiti je : v New Yorku: lO^ Greenwich St. v Clevelandu: 1778 St. Clair St. Gmagnie Generale Transatlantique. Francoska parobredna družba Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je »s °et""r<5lm"- Columbia #*» Records. Stroj govori razločno. Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni*glasbeni in pevski komadi. VALČKI (CILINDER). Sedem palcev 50 ct. komad; (5 ducat. — Deset palcev ti komad; $10 ducat. § BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat. Povsem nov: prcces. Mnogo bolj trpeien, nego vsak drug cilinder. | COLUMBIA PHONOGRAPH CO., Qa ■rMBr-J Nad 30 let f se ie obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POKOSTJSTICO, PQDAGR0 itd. in razne renmatične neprilike. SAfIO t 35ct. In 5Oct. v vseh lekarnah r ali pri F. Ai Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. PRATIKO ZA LETO 1QG4 je pri nas dobiti in sicer po 10 centov komad; razprodajalci jo dobe 100 komadov za $6, a morajo sami plačati ekspresne stroške. V zalogi imamo: Blaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kleininayerjevo veliko p atiko. "GLAS NARODA" 109 Greenwich St., New York, S. Y. Pratiko je dobiti tudi v podružnici 1778 St. Clair St., Cleveland. O. Matija Pogorele, prodajalec UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA, poštni parniki SO i „L» Lorraine", na dva vijaka....................................ia.ooo ton, 25.000 konjikih moči. iJLa Savoie", „ „ „ _________________________12.000 ,, »5.000 „ „ f^La Touraine'", ,, ,, ,, .........................10.000 ,, 12.000 tl n •.L'Aquitaine'*, ,, „ „ ................................10.000 „ 16.000 ,, it ,,La Bretagne"..................................................................8.000 9.000 „ „La Champagne",..........................................8.000 , 9.000 ,, ,« ,, La Gascogne",.......................................................8.000 ,, 9.000 ,, Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtVib ob to. uri dopoludne. Parniki odpljujejo i« prutanišSa *tv 42 North River, ob MortoD Street: 3. marca 1904. 10. marca 1904. 17. marca 1904. •La Touraine La Champagne *La Lorraine La Bretagne •La Touraine 28. jan. 1904. 4. feb. 1904. 11. feb. 1904 18. feb. 1904. 25. feb. 1904 La Champagne *L& Lorraine La Bretagne voie La < 'hampagne 24. marca 1904. 31. inarca 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. (jlavii ageieiji: BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLliAM)-AMKRIŠK A C RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošti Zjfdinjenih držav med NEW YORKOM in RQTTERBAMOM preko Boulogne-sur-Mer. & Novi cenik knjig in zlatnike pošljem poštnine prosto. Pište jionj. Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltham Srebrne ure z enim pokro- *9. vom $12.— Srebrne nre z 2 pokrovoma šl(j.— in višje. Boss case 20 let garancije: IG Size 7 Jewels $15.— „ „ 15 „ 818.— Boss case 25 let garancije: 16 Size 7 Jewels $25.— ,, „ li ,, 830.— Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih nrah je Elgin ali Waltham, kakoršnega kdo želi. Blago poši ?.jam po Express. Vse moje blago je garaiitir uio. R:i z prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Matiji zneski naj se poši Ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naroči>0 kn ji^ ji' napravili: M. POGORELC, Box 22«, Wakefield, Micli. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod nasL- rom: Mn_ ^ Care of B. Schuette, ■ rOgOPCi^^ 52.State St., Chicago, IU. Družinska pratika po 10 et. Murčki iz reškega zlata so mi pošli in jih pričakujem. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galona. Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo. Drožnik od $2.25 do $2.75 ga-lona; slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popui^. S spoštovanjem ŠTEFAN JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co. 14-11-04 TslooTo Sto^ioIhL, 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Siie Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........* 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: ja...... z dvema pokrovima $13.00 Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da^i? 2 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se Tiri poročam. Chicaeo: 111. Jacob SfonicH, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. NOORQAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim kom 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. ________... . . POTSDAM, parnik z dvijnim vija- ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, 8300 ton. 3T Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring lo.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. I* a r n i k i od p 1 j u j e j o: Iz KOTI EHI) AM A vsak