JI ^^svN^a; [f 
JI KS^?^ d 
Slovenske narodne vraže in prazne 
vere, 
primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. 
Spisal J. Navratil. 
6. dalje iz Letopisa 1892, str. 121—177. 
Mavra ali mavrica. 
udi: božja mavra, božji stolec, „stol božji" (Kobar.), 
božji ali nebeški lok (kor.). ,kanica' (ogr.-sloven.) 
t. j. tkanica (pas) i. t. d.; stslov. daga = nsl. doga1) 
hrv. ali srb. duga, r. raduga, mrus. duha, č. duha; 
p. tecza. 
Kjer „božja mavra" vodo pije,2) ondi je 
jedna vreča denarjev in jedna vreča uši; kateri se po golih 
kolenih tjekaj priplazi, dobi oboje. (Motnik. Zap. g. K. Križnik.) 
— Tam, kamor se mavra opre, nahaja se zlata skledica. („S1. 
Glasn." 1862; str. 97.) 
Jako podobna je prvi in drugi slovenski veri — nemška, 
ki veli, da se nahaja tam . . zaklad ali zakladov, a posebno 
zlata skleda (»goldene Schiissel", »Regenbogenschiissel"). Grim. 
„D. M.v" II2, 694; W. II. str. 88). 
Češka vera govori samo o .zakladu'. (Ččm. 1854; 547.) 
Po drugi slovenski veri posuši se pa do čistega drevo, 
trava, mesto i. t. d., kamor se mavrica opre. („S1. Glasn." ondi.) 
Serbi-Lužičani pravijo: Kedar pokaže kdo mavrico s 
prstom, izgine pri tej priči (Veck. 478). Po češki veri odpade 
takemu človeku prst, zato ker sedi na mavri kot na prestolu 
') Po prvotnem pomenu: „doga" (pri sodu), Daube, Fassdaube. 
-') Zato so ji nekdaj na Kranjskem in Koroškem nadeli tudi: »pi-
javka". (Dalm. in Gutsm.) 

Devica Marija (Ččm. 1853; 490), ali ga pa ubije strela (Grohm. 
41); po moravski mu pa odbije prst Bog. (Časop. mat. mor." 
1892; str. 82.) 
Srbska „Da muško1) prodje ispod duge, postalo bi žensko, 
a žensko da prodje, postalo bi muško" (Vuk. »rječn." 143 pod 
bes. n/ra (duga). 
V »Eddi" zove se mavra »nebeški most", po katerem 
hodijo bogovi. (Grim. „D. M." II2, 694.) 
Tudi nekdanjim Indijancem bila je mavrica „devajas 
panthas" = deorum pons t: j. bogovski (božji) most. (Web. 
„Ind. Stud." 396.) 
Koroški Slovenci mislijo, da bode na tem Kristus sedel 
in sodil na sodnji dan. (Rož. Zap. K. Pečnik.) Prim. tudi 
»Črtice" 96 in Trstenjakov spis „o mavrici ali božjem stolcu" 
(SI. Glasn." 1862; str. 94). 
Hrvatska (Varaždinska): B0no bielo, što je na duzi 
[dogi], znači kruh, crleno [rdeče] znači vino, zeleno znači 
zeleno žito, raž i pšenicu (»Arkiv" 1863; 256). 
Poljaki pravijo s Slovenci vred: Mavra vodo pije. 
Prim. tudi »Časop. mat. mor." 1892; str. 92 in Tylor p. 
b. »Regenbogen". 
O drugih usodnih znamenjih. 
Po tisti sapi, ki brije na sv. večer o polnoči, ravna se 
vreme vse leto. (Zatičina; p. u. p.) 
Če piše zelo veter, mislijo Slovenci po vsem Kranjskem, 
da se je nekdo obesil. Tako tudi štaj. Slovenci. (»Črtice" 247.) 
Taka ali malo drugačna vera je tudi po Moravskem in 
po Češkem (»Hvčzda" 1863, str. 61; Grohm 35) ter skoraj 
po vseh nemških krajih. (W. 1869; str. 184.2) 
Leta 1853. srečal sem bil pa v Metliki o silnem vetru 
nekega Belega Kranjca, ki je, gredoč mimo mene po veliki 
cesti proti Novemu mestu, rekel na glas: »Je li se zmija 
obesila, ka li?" Še nikdar poprej nisem slišal med Belimi 
Kranjci besede »zmija", ki znači Hrvatom in Srbom to, 
kar Slovencem »kača". Sodim pa, da znači »zmija" v nave-
denem izreku belokranjskem uprav to, kar staroslovenski 
„zmij" = zmaj. Res ni strahoviti zmaj ali pozoj3) nič drugega 
nego izmišljena velikanska kača (hrv.-srb. »zmija"), kateri se 
prisvaja več glav i. t. d. 
0 Moški (mož). 
2) Vse kaže, da so se Slovani te vraže navzeli od Nemcev. (Gl. 
Grohm. 35, § 196, op.) 
3) Drache, Lindwurm. (Iz le-te nastale so tujke: lintvern ali 
lintvorn, tudi lintver, lintvert, lintvor in lintvur.) 

V nekem kraju na Češkem mislijo, da je v vetru zmaj, 
ki leta po zraku ter ga kuži s strupeno sapo . . . (Grohm. 36). 
Če se vetrovi stepo, nastane toča in dež; tisti, kateri je 
najmočnejši, potlej sam vlada. (Rož. Zap. K. Pečnik.) 
Usodna znamenja po živalih. 
Pes. Mnogi Slovenci mislijo, da sluti (čuti ali vidi) vsak 
pes smrt („belo ženo"). Kedar tulijo („vijejo", »zavijajo") psi 
po noči ali pa po dnevu okoli hiše, v kateri je kdo bolan ali 
pa ne, pravijo, da pomenja to smrt: „da bode skoro mrlič". 
(Meti. Polhov gradeč, Notranjska Bistrica (zap. vč. g. J. Bile), 
Moravica (onkraj Kolpe) (p. u. p.) i. t. d. — V Pavlovcih pa 
trdijo, da vidi smrt samo tak pes, ki ima nad očmi bele ali 
rjave lise (4 oči); kedar jo zagleda začne zavijati ali tuliti, 
— znamenje, da bode nekdo v vasi skoro umrl, in to v oni 
hiši, proti katerej pes tuli. (?Črtice" 137.) Če pes tuli, z glavo 
proti zemlji obrnjeno, pomenja smrt; če pa gleda glava k višku 
proti nebu, pomenja posebno ogenj. (Rož. Zap. K. Pečnik.) Tudi 
v Ljutomerski okolici. („Kres" 1886; 270.) 
Češka vraža ujema se jako s prvo slovensko. („Ččm." 
1856; III., 65); tako i poljska. (Prim. Kolbg. XVII., cz. 2; 
str. 129) 
Slovakom znači pasje zavijanje pred domom nesrečo, 
ogenj in smrt. (Dobš. 46); — Rusom nesrečo sploh, a sosebno 
ogenj, ako tuli pes blizu domačije. (V. Bondarenko: „Živaja 
• Starina" 1890. I. 114 i. d.). — V Podstenah (harv.) pa: 
Če pes vije [samo v selul, onda v selu nekdo umre. 
(P. u p.) 
Se mnogo več takih in drugačnih vraž o psu imajo 
Nemci.1) Zakaj pasje zavijanje znači smrt, razlagajo nemški 
učenjaki s tem, da so po stari (poganski) veri nemški sprem-
ljali psi Norne (Rojenice, Sojenice) ter sledili smrtno boginjo 
„Hello" (skand. „Hel"). Gl. Wolf: „Beitrage 2, 415. Dasi je bil 
uže pri nekdanjih Indijancih „črn pes" smrtnega boga Jame 
(Jama) sel (W. II., str. 33), pa se nam vendar dozdeva močno, 
da so se take vraže izmed Nemcev zatrosile med Slovence 
in druge Slovane. Prigodilo se je na Tirolskem, da so otrovali 
takega psa, zato ker se je bilo slučajno večkrat ,izpolnilo-
njegovo ^zavijanje".2) 
Sova. Smrt bode — pravijo skoraj po vsem Slovenskem 
— tudi takrat, kedar prileti blizu kake hiše, ali kedar se 
') Prim. W. I., str. 31; II. 33; Grohm 53 in 54. i dr. 
3) Alpenburg: ,,Mythen und Sagen Tirols." 1857; 342. 

oglasi blizu hiše sova (oziroma: čuk). Goriška: Če pride 
sova blizu hiše, gotovo kdo v hiši ob kratkem umre. (Prim. 
„Arkiv" 1854; 284.) Notranjska: Če sova vpije po noči okoli 
hiše, bode smrt v sosedstvu. (Prim. „Arkiv" 1863; 316.) Ako 
se sova .ujeda' (cvili), bode blizu hiše ali vasi mrlič, ali pa 
katera druga nesreča; če pa ,uka', [bode] pa dobra letina, 
zlasti za proso in vino. Temu pritrjuje pregovor: „Spomladi 
sove ukajo, jeseni pa pivci". (Motnik. Zap. g. Križnik.) Varaž-
dinska: „Ako sova na kojem krovu [na strehi] peva, bude 
v oni hiži negdo vumrl." („S1. Glasn". 1859.) V Skradu (tudi 
na Hrv.1 pravijo: Če ,huče' sova na vrtu, umre skoro gospodar. 
(P. u. p.). V Pavlovcih (na Štaj.) naznanja čukovo čivkanje 
smrt. („Kres" 1882; 223.) Jednako v Krembergu („Črtice" 
217) in v Rožu na Koroškem. (Zap. K. Pečnik.) 
Maloruska. Sova in čuk (,pugač") napovedujeta smrt. 
(Drag. 7.) Tako tudi v Ivanicgradu na Hrvatskem. („Arkiv" 
1863; 225.) 
Češka Sova, katera sede bolniku na okno, oznanjuje mu 
smrt. (Ččm. 1853; 484. Prim. tudi Krolm. 1; 263 in Grohm. 
66.-67. — Poljska strinja se z Varaždinsko. (Kolbg. XVII, 
cz. 2; 144.) 
Italijanska. Ako se oglasi sova blizu hiše, pripeti se 
kakšna nesreča, posebno pa smrt. (Treviž,-Treviso, pri Benetkah. 
P. u. p.) — Strinja se z nemško. (W. I.; str. 31; II., str. 117.) 
— Bodočo nesrečo oznanjalo je sovino skovikanje tudi uže 
poganskim Grkom1) in Indijancem.2) 
Če preteče zajec komu pot, pomenja to nesrečo. (Kranj, 
Dutovlje, Tržaška okolica i. t. d. Zap. f L. Žvab.) To vražo 
slišiš tudi med Čehi,8) Rusi in drugimi Slovani,4) Francozi, 
Novogrki v Macedoniji (p. u. p.) in med Nemci, da po vsi 
Evropi.6) „Nesrečen bodeš na potu, ako potuješ in srečaš 
zajca, pa se ne vrneš; če pa srečaš volka, hajdi naprej, 
sreča bode s tabo vfes pot.0) (Na Dolenjsk. Zap. A. Hudovern. 
1. 1878.) Prim. „Kres" 1886; 371. Dalmatincem znači tudi 
veliko srečo, ako preleze komu pot — kača („zmija"). P. u. p. 
0 Čit. Teofrastov spis o značajih: 'Mtzoi •/apojrrijpss; v nemškem 
prevodu: „Theophrast's Charakterbilder" (Univ. Biblioth. Nro. 619; 29). 
s) Weber: „Omina et portenta str. 330. 
s) Ččm. 1853 : 484 ; 4) Afan. I, 642 in 646. 
5) W. I; str. 31. Med Rusi je ista vera tudi o lisici. Afan. I; 644. 
— Pri starogršk. (torej poganskih) praznovercih bila je ista vera o 
mački. (Teofrast 1. c.), ter je še med Slovenci v Kompoljah (p. u. p.) 
in Nemci. (W. II; str. 187). 
") Ako te poprej ne razterga — volk. (J. N.). Z navedeno vero 
dolenjsko o volku ujema se tudi nemška. Volk je bil po staronemški 
veri „Vodanova žival", vendar znači Nemcem včasih tudi nesrečo. (W. 
II; str. 185.) 

Uže Indijancem je nekdaj značilo nesrečo, ako je pritekel 
zajec v kako vas. ») Ista vraža je tudi še med Čehi. („Kvštv" 
1847; 6.) 
Kakor sova in čuk, tako napoveduje po slovensko 
hrvatski vraži smrt tudi sraka: Če sede kam na ,hižo'; ,za 
teden dnfj' bode v njej mrtvec, najsi je bilo ondaj tudi ,vse 
zdravo'. (Moravice onkraj Kolpe. P. u. p.) Po nemški vraži: Če 
sede sraka na hišo, umre kdo v njej v treh dneh ali skoro. 
(W. II; str. 188.) 
Goste pa napoveduje sraka Malorusom.2) Poljakom,3) 
Slovakom,4) Čehom, zlasti če prileti na vrt. (Ččm 1853, 488 
in 1857, 279; Hrvatom na potu i kako novico, list ali pa pri-
jatelja. („Arkiv" 1863; 226.) Tudi Nemcem, a po različnim 
regetanju zdaj mile, zdaj nemile goste. (Prim. W. II; str. 188.) 
Kedar sede sraka na kako poslopje (hišo) in regeče nena-
vadno, bode v tej hiši zamera ali zdražba (»mrzutost*; 
sČčm.u 1855, 180); po nemški vraži pa ravs in kavs („Zank 
und Streit"). W. II. 1. c.) 
Na češkem jugu mislijo, da je sraka sam hudič, a zato 
ne je živ krst njenega mesa. (Erben v „Ččm." 1857, 279). — 
Po srbski pripovedki postala je sraka iz hudičevega pljunka 
(„pljuvanke"). Prim. Vukove »Srpske nar. prip." U Beču 1853, 
str. 115. 
Krokar (ki je bil pri nekdanjih Germanih Vodanu po-
svečen), znan je bil uže poganskim Indijancem kot nesrečen 
ptič. (Weber: Omina et portenta, 330.) Prim. tudi Grohm 65. 
Vrana oznanjuje s krokarjem vred bodočo nesrečo na 
Češkem kakor v Indiji. (Grohm 65.) Nad komer vrana kvače, 
temu se pripeti kakova nesreča. (Ččm. 1855; 180.5) Prim. 
Kolbg. XVII, cz. 3; 112. 
,Beli Kranjci'velijo samo, da kvaka vrana: „kvar! kvar! 
kvari" Hrvatom znači pa to „kvaranje" res nesrečo. („Arkiv" 
1863; 226.) 
Nemcem oznanjuje vrana (tudi kavka) namesto kro-
karja (kavrana) nesrečo itd. samo ondot, koder je malo kro-
karjev. (Prim. W. II; str. 116) O kavkah pravijo Čehi: Kedar 
se kavke često in silno kavsajo s seboj, znači to, da bode 
skoro vojska. („Když kavky6) často a prudce s sebou za-
pasf, znamenž to blizkou valku." („Ččm." 1853; 487.) 
Krokar („voron", vran i. . d.) je Rusom, Malorusom in 
Srbom nesrečna ptica. (Prim. Afan. I; 511.) 
') Weber: „Om. et port." 
•') Drag. 7; ») Kolbg. XVII, 2. cz, 131; 4) Dobš. 1880, 47. 
5) Po krivem je Grohm. 65 (453) č. besedo „vrana" ponemčil: 
^ohle", (ki znači kavko Čehom kakor nam). 
6) Napačno „Elstern" (srake) pri Grohm. 67 (469). 

Tudi Židom je krokar ,nesrečen ptič'. Kedar prileti blizu 
kake židovske hiše, neutegoma mečejo kamenje nanj, dokler 
ne odleti. (P. u. p. iz Tarnova.) 
Novogrška: Če krokar kroka, bode dež. (P. u. p.) 
Kukavica ali „kukovica" (belokr. „kukovača"). Ko-
likorkrat zapoje kukovica, kedar jo človek prvič sliši .^(spo-
mladi). toliko let'bode še živel. (V Kranju zap. f L. Žvab.) 
Taka vera je i na Notranjskem. („Arkiv" 1863, 316.) Z „no-
tranjsko" sklada se tudi hrvatska z dodatkom: ako jo čuje 
človek na tešče („na tašte"). Ondi, str. 225. Če nimaš nič denarja 
s seboj, kedar čuješ kukovico prvič peti, boaeš vse leto brez 
denarja. (Ondi.) Kdor na spomlad („zmladletje") prvikrat na 
tešče čuje kukovico, ta bode lačen vse leto. (Dvorska vas pri 
Vel. Lašč. P. u. p. Na Dolenjskem sploh. „Glasn." 1862; 
str. 146.) Ko spomladi prvo kukovico ,čutimo', štejemo glase, 
kolikorkrat je zakukala, toliko let bomo živeli. „Ako imamo 
tedaj dosti denarjev v žepu, ne bode nam jih manjkalo vse 
leto." (Motnik. Zap. g. Križnik.) 
Kedar človek kukovico prvič zasliši kukati, naj se ,koj' 
pograbi za denar, ker potem ga ne bo nikoli primanjkovalo. 
Nesreča pa je, če človek ravno nema „pri sebi". (V Bolcu 
zap. g. Andr. Gabršček.) 
Po srbski bajki bila je kukavica žena, kateri je bil brat 
umrl, in ona je za njim tako jako (,mnogo') tožila in žalovala 
(,kukala'), dokler je ni brat zaklel zbog vednega žalovanja in 
javkanja, ter se je zato izpremenila v tico. Razlaga se pa še 
drugače ... Gl. Vuk. »rječnik" 312 p. b. mfamina (kukavica). 
Ondi čitaš tudi to srbsko vražo: „Ko prvi put čuje kukavicu 
da kuka, ako je prije sunca (pred solncem), valja tri puta da 
reče: za mojim zlotvorom! t. j. kukala (kukaj)! — To kaže, da 
ne znači njeno „kukanje" ničesar dobrega, nego zlo ali ne-
srečo. Tako i druga hrvatska: „Kad je tko na tašte, pak ju 
čuje kukati, veli se: prevarila ga je kukovača", t. j. ta dan 
bode nesrečen. („Arkiv" 1863; 225.) 
Srbske bajke spominja nas češka, ki pravi, da je kuka-
vica' izprevržena devica, ki zove mrtvega brata, ali se pa ku-
kaje veseli, da ga je našla. (Krolm. I; 42.) 
Drugače pripovedujejo to Moravci,1) Malorusi,2) Poljaki 
i. dr.3) Slovenski in (prvi) hrvatski veri podobna je tudi ta 
češka: Kedar slišiš spomladi kukavico prvič kukati, reci: 
Povej mi, kukavica, koliko let bodem živ. Kolikorkrat zakuka, 
toliko let bodeš še živel. (Grohm. 68 — 69.4) 
') „Casop. Matice mor." 1892, 86; 2) Drag. 1876 , 8 („zozulja"); 
») Krolm. I, 44. .... 
4) Stari Poljaki pa samo poslušajo na tihem m štejejo njene 
glasove, koliko let jim bode še živeti. (Klbg. XVII. cz, 2; str. 142.) 

Dekline češke povprašujejo kukavico, v koliko letih se 
povdajo, žene pa, koliko bodo imele dece. (Krolm. I. 48.) Prvi 
običaj je tudi pri Velikorusih,1) Slovakih. („Sborn." 1870; 1952) 
in pri Rusinih. (BSlovanskya Sborn. 1885; str. 580. Ženin pa 
nevesta ugibljeta po glasovih kukavičinih, koliko let bodeta 
živela skupaj.) 
Moravska. Kedar sliši človek kukavico (prvič na spo-
mlad) in ima kaj novcev s seboj, bode jih imel vse leto vsaj 
toliko, kolikor jih je imel ondaj; ako mu je pa bila mošnja 
prazna, prazna bode vse leto. (Trebič. P. u. p.) Ista vera je 
tudi med Slovaki („ Sborn."), Rusini. („Slovansky Sborn." 1885 ; 
str. 581), Poljaki (Kolbg.) 
Nemške vraže o kukavici (ki je po staronemški veri 
spadala med božje ptice), so navedenim slovanskim do malega 
podobne kakor jajce jajcu; posebna je pa ta, ki jo čitaš 
med drugimi nemškimi pri W. II; str. 190., 191. in pri M. 
Busch-u 202: Česede kukavica na kakega bolnika 
hišo, umre bolnik skoro, oziroma: če zakuka na kaki 
hiši, bode skoro smrt, ali pa kakšna druga nesreča 
v njej]. 
Novogrška. Kedar kukavica kuka, znači to, da bode 
nekaka nesreča. (Maced. p. u. p.) 
Vremensko prerokovanje. Slovensko: Ako kuka-
vico še po Kresu čutimo, ne bo slana vzela ajde. (Motnik. 
Zap. g. Križnik. Prim. „ Črtice" 57 zdolaj.) — Češko: Ce 
kliče (,vola') kukavica: „kuku! kuku!" ve gospodar, da bode 
lepo; če pa kliče: „patoke, patoke!"3) bode dež. (Cčm. 1853; 
487. Ondi čitaš še več drugih vremenskih.) Da oznanjuje 
kukavica dež, pravi tudi Mannhardt („Zeitschrift f. d. Myth." 
3, str. 222). 
Božja kravica (belokr. „božji volek"), tudi polo-
nica, po Pok.-Erjavcu: „sedmopikčastata polonica", coccinella 
septempunctata, der siebenpunktierte Kugelkafer oder Marien-
° D. Trstenjak je po „Slovensk. Glasn." 1. 1862, str. 235 do 
236 o tej živalici, ki se zove po njegovem pri Slovencih 
[staj.]: „Divice Marije kravička", »božja kravička", tudi „božja 
') Krolm. I, 44-45. 
•') Prim. tudi str. 27 in 135 pri Dobš. 
8) Češki „patoky", Nachbier. 
4) Po domače pravijo pa Nemci po različnih krajih in narečjih 
tudi: Sommerkafer, Sonnenkafer, Sonnenkiilbchen, Marienkiihlein, Frauen-
kiihlein, Sommerkalbchen, Gotteskiihlein i. t. d. (W. II; 109), tudi Herr-
gottsschafchen, „Marihone" (Marienhuhn), Muttergotteslamchen, „Sunne-
kilken", Sonnekiihchen, „HerrgottsmoggeIa" (Herrgottsvogel) i. t. d. 
(M Busch 211); „Frauenkafer" pravijo DunajCani. Drugod tudi Herr-
gottsochslein (= belokr. „božji volek"). 

icika" za »teličika",1) — razglasil mičen spis, v katerem čitaš 
tudi to dvojo vražo slovensko: 
„Če ta živali ca komu na roko sede in s prsta proti 
kakšnemu kraju zleti, pripovedujejo Slovenci, da se bo mladič 
ali devica proti tistemu kraju oženil." — „Vpraševali smo 
tudi otroci, kedar se nam je božja kravička na prst vsedla, 
koliko let nam bo živeti, in sicer tako-le: 
Božja kravička, 
Ljuba stvarička, 
Kol'ko let 
Mi bo živet' ? 
„Zraven smo šteli eden, dva, tri i. t. d. Do kterega šte-
vila smo našteli, preden je odletela, do onega smo mislili da 
bode trpelo naše življenje." 
Tako povprašujejo božjo kravico tudi nemška deca. 
Prim. Simrock: „Kinderbuch" 141, 535; M. Busch 212. 
Prvi slovenski vraži podobna je češka. Če najde kakšna 
devica v Boleslavi ali v Berounu tako živalico (ki jej pravijo 
Čehi „sluničko", »bedrunka" ali tudi „boži kravička"), dene 
jo na roko in poje neko češko pesmico. 
Kedar živalica zleti, misli devica, da se vd& še istega 
leta na ono stran, na katero je zletela živalica (Krolm. I; 
537; Grohm. 83 — 84). 
Nemške device izprašujejo nekod to živalico — kakor 
kukavico — tudi o tem, v koliko letih se utegne katera vdati. 
„Wannaer sall ek Brut sin?2) 
Een Jahr, twee (zwei) Jahr i. t. d." 
Pa i vremenska prerokinja je Nemcem. To nam pričajo 
različne pesmice, s katerimi jo prosijo nemška deca lepega 
vremena. (M. Busch 211 - 212.) 
Kakor štorklja nosi božja kravica Nemcem tudi dečico 
— z nebes, menda zato, ker je bila po staronemški veri po-
svečena sosebno boginji ljubezni in zakona (Holdi, Freiji 
ali Friji), po staroindijanski veri pa solnčnemu bogulndri 
(Prim. W. II. str. 109; tudi češko ime „sluničko" in nemško 
„Sonnenkafer" i. t. d ). 
Kokoš ali kura. Če začne kokoš peti po petelinje 
(kakor petelin ali kokot), to je slabo znamenje ali znači ne-
srečo. Tako vero nahajaš še med Slovenci po Kranjskem, Šta-
jerskem, Koroškem, Goriškem i. t. d., pa s posebnimi razlikami. 
V Polhovem Gradcu pravijo, da umre tedaj — gospodar. (P. u. p.) 
V Notranjski Bistrici pomeni to nesrečo pri hiši, najbrže smrt; 
treba je tako nerodno kokoš brž zaklati. (Zap. vč. g. J. Bile.) 
') Telica (?); rus. „božija korovka". 
2) \Vann soli ich Braut sein (kedaj bodem nevesta)? 

Pevajoča kura spoje gospodarja pri hiši; zato se mora od-
praviti od hiše. (Motnik. Zap. g. Križnik.) Štajerska: Ako bela 
kokoš poje, pomeni njeno petje smrt pri hramu (hiši), žolte 
kokoši petje pa pomeni ogenj. (»Črtice" 68.) V Pavlovcih pa 
trdijo: Petje črne kokoši pomeni nesrečo pri hiši, petje bele 
kokoši smrt; če pa poje rjava kokoš, pomeni to petje požar. 
(Č. 69.) V Rožu: Kokoš, katera poje, poje sebi ali pa kateremu 
domačemu človeku smrt. (Zap. K. Pečnik.) Taka kokoš („pete-
linka") kliče nesrečo k hiši; hitro jo treba prodati ali pa ubiti. 
(Livek in Vršno. Zap g. Andr. Gabršček.) Varaždinska: Ako 
počne kokoš peti kakor ,pevec' (petelin), ondaj umre v oni 
,hiži' gospodinja. („S1. Glasn. 1859. I. 85.) 
Tudi Čehom,1) Slovakom2) in Malorusom3) znači tako 
petje, kakeršnokoli nesrečo, a zlasti pri hiši. Tako tudi Po-
ljakom. (P. u. p.) 
Tako i Nemcem, ki pravijo: Kedar kura poje, bode drugo 
vreme ali pa nesreča pri hiši. Kedar poje bela kura, umre kdo 
v istem kraju, kedar rjava (,rothe'), bode gorelo, kedar pa črna, 
tedaj bodo (tatje) kradli ondot. (W. II, str. 189; Grohm. 75.) 
Petelin ali k o ko t. Če je petelin ali kokot sedem let 
,star', znese jajce, iz katerega se izvali hudič. Taka vera je 
med mnogimi Slovenci, tudi med Belimi Kranjci; bila je vsaj 
za mojih mladih let (pred kakimi 64 leti) še v Metliki. Po 
štaj. veri izvali se iz takega jajca ,lintvert'. (Pavlovci. „Kres" 
1882; 220.) V Rožu pa pravijo (brez določenega časa): „Če 
petelin ,malo jajce' znese, da se iz njega ,lintvorn' izvali. 
(Zap. K. Pečnik.) 
Po češki vraži izpremeni se črna kokoš na starost v 
črnega kokota, ki znese črno jajce — v gnoj. Tam se iž njega 
izleže „bazaliček" (bazilisk, izmišljena čudovita kuščarica), ki 
pa hiši ni na nesrečo, nego na srečo; kogar pa pogleda, dni 
mora umreti . . . (Ččm. 1853; 470.) 
»Petelinovo petje pomenja lepo uro". (Rož.) Če poje pe-
telin zvečer na sedalu, bode drugi dan drugo vreme. (Meti. 
i. t. d.) Tako tudi, če zapoje na plotu. (Kompolje; p. u. p.) 
Zakorenila seje ta vraža tudi med mnogimi Nemci. Ko sem 
(menda 1. 1876.) letoval v Lang-Enzersdorfu v Dolenji Avstriji, 
pravila mi je nekega večera na dvoru gospodinja (vdova), da 
bode imela drugi dan kosce, in da si je v nadi lepega vre-
mena. A pri tej priči ,zakikirika' petelin na sedalu. Ona, (ki 
se je zdaj zbala, da bode drugi dan dež), ne bodi lena, zgrabi 
šibo, teče ,na hišo' (pod streho), prime ubogega petelina, ki 
ga začne šeškati na vso moč ter pravi pretepaje ga na glas (v 
narečju): „Wart', i wer' dir schon das Krah'n (Krahen) ver-
') »Čem." 1853, 484; 2) Dobš. 46; s) Drag. 6. 

treiben!" (Čakaj, preženem ti petje!) — Nisem se mogel na-
čuditi, da je tako blizu Dunaja med nemškimi kmeti še tako 
neumnih vraž. — Naj povem pa še to, da ni popisano pre-
tepanje kar nič pomagalo, ker je drugi dan — slučajno — 
vendar deževalo. — Kaj pak, da sije mislila ,razsvetljena žena', 
da je bilo temu krivo — petelinovo petje. 
Razun poprej navedene vraže imajo pa Nemci še več 
drugih, n. pr.: Kedar zapoje petelin, izginejo duhovi, strahovi 
ali pošasti („Gespenster") in hudič. (W. II; str. 112.) Ista vraža 
je tudi med Slovenci (v Ljubljani, Novem mestu, Metliki i. t. d.). 
To razlagajo nemški učenjaki tako, da je bil petelin 
dnevne svetlobe znak (pri Perzijancih svetlobinega boga, pri 
Slovanih pa Svetovitova žival). Prim. W. II; str. 34 in 112. 
Pri starih Grkih bil je petelin posvečen Eskulapu, pri Rim-
ljanih pa različnim bogovom, posebno pa Martu in Minervi. 
Rimljani so mislili, da mu je božanstven dar, da napoveduje 
bodoči dan. (Jllustr. Wt." 1881; str. 78.) 
Kedar zapoje (ponoči) petelin, izginejo pri tej priči vsi 
duhovi. (Slovenska sploh znana; tudi maloruska (p. u. p. GI. 
tudi Jagič: „Archiv" VI (1882); 246) in nemška II; str. 112). 
Lastavica („lasto vica, lastovka"). .Lastovke do-
našajo srečo v hišo, in odnašajo srečo, ako podstrešje za-
puščajo'. (Notr. Bistrica. Zap. vč. g. J. Bile.1) Če se lastovke kje 
vgnezdijo pod streho, ondi ne nastane ogenj.2) Ako jim človek 
iz hudobije razmeče gnezdo, iz maščevanja gorečega oglja na-
nosijo na streho, da se užge. (Motnik. Zap. g. Križnik.) — 
Tako so si za mojih mladih let pravila tudi Metliška deca, 
rekši, da prinese lastovica (če ji razdere kdo gnezdo), živ voglen 
(ogel) v svojih .vilicah' ter zažge hišo. — Njeno gnezdo brani, 
da ne trešči v hišo.3) (Rož. Zap. K. Pečnik.) Prim. „ Črtice" 85. 
— Tudi po goriški veri so lastovice hiši sreča. („Ark.a 
1854; 284.) 
Hrvatska. ,Koga prevari lastavica,4) dobit ce one godine 
zimljicu'.6) („Arkiv" 1863; 225.) 
Poljska. Kdor iz mnogo zbranih ljudij naj prvi zapazi 
lastavico na spomlad . . ., oni si po navadi prerokuje na vse 
leto srečo in zdravje („szczešliwoš(5 i dobre powodzenie"). 
(Kolbg. XVII, cz. 2; 140.) 
Po vseh nemških krajih je taka vera, da so lastavice 
— rekel bi — svete tiče, ki značijo srečo, in da se ne smejo 
') To se ujema tudi, s Češko vero. (.Kv6ty" 1847; str. 10) in z 
rusko (V. Bondarenko: „Živaja Starina" 1890 I. Ako lastavice izginejo 
iz domačije, znači to Rusom ogenj. Ondi). 
а) Tudi nemška. (W. II; str. 114.) 
8) Tudi nemška. (Ondi; Busch 195). 
4) T. j. kdor čuje lastavico še na tešče. 
б) Zimica ali zimljica = mrzlica, treslica i. t. d.) 

pokončavati. (M. B n s c h 195.') Ondi čitaš, da so bile lastavice 
po starogermanski veri viharskega boga t. j. Donarjeve ali Tu-
narjeve ptice. Švabi jim pravijo še dandanes božje ptice 
(„Herrgottsvogel"), po nekaterih krajih jim pa veli nemško 
ljudstvo „Matere božje ptice (Muttergottesvogel)". Ni čuda, da 
je (v krščanski dobi) ondod nastala i ta vera, da je celo 
greh, lastavice ubijati ali kako drugače pokončavati jih.2) 
Po poljski veri je tudi greh, razdirati („psuid") gnezda 
domačim lastovicam. Kdor katero tako gnezdo razdere (nalašč), 
dobi pege na obrazu. (Kolbg. ondi); po nemški veri umreti 
mu je pa še isto leto (Grohm. 71.), ali ga pa vsaj sreča popol-
noma zapusti'; krave mu dobe krvavo mleko, ali nehajo ,dojiti', 
ali pa počepajo, v hišo mu trešči ali mu hiša zgori; kajti druge 
lastavice — čujte, čujte! — bljujejo mu ogenj na hišo. (W. II; 
str. 114—115.) 
Miš. Nekod pravijo Slovenci, kedar se prikaže mnogo 
miši, da bode hudo leto ali pa kuga. Znak (simbol) nesreče 
in pomora bila je miš tudi Grkom. (Prim. „S1. Glasn." 1865; 
str. 22.) 
Cehom so miši hudičeva zalega, in če se jih prikaže 
mnogo na poljih, znači to vojsko, lakoto in kužne bolezni. 
Po stari bajki padajo pa miši tudi iz oblakov in iz meseca. 
(Grohm. 60.) 
Slovanske in nemške pripovedke o takozvanem 
mišjem stolpu („Mausethurm") kažejo, da so miši besi suše 
in lakote. (Grohm. „Apollo Smintheus" 57.) 
Bele miši so pa po nemški veri „srečne živali",3) torej 
hiši na srečo. Prim. Grohm. „Abrgl." 60 (405). 
Mačka pa maček. Ako se mačka ,umiva', pridejo 
gotovo ob kratkem tujci (gostje) v hišo. (Notr. Bistrica. Zap. 
vč. g. J. Bile.) Taka je tudi poljska vraža. (Kolbg. XVII, cz. 2; 
131). Po češki in po nemški pričakuj pa dni, katerega mačka 
,umivaje se' pogleda, gostov, ali kake zamere („Kvety" 1846, 
str. 507; Wolf: „Beitr." 2. 419) — ali pa tepeža („Ččm." 1853; 
str. 486). 
Maček je hudičeva žival. Ko se mu vrže košček kruha, 
vselej se poprej strese, predno ga je, da sv. Duha strese „iz 
kruha." (Motnik. Zap. g. Križnik.) 
Tudi Poljaki mislijo, da izhaja maček („kot") od ,zlega 
duha' ali je pa ,zli duh' v njem skrit („ukrytyu); zato pravijo 
črnemu mačku skoraj vedno hudič („djabel"). Kolbg. ondi. 
') W. II; str. 114. 
'') Prim. malorusko pri Drag. (7). 
3) „Weisse Mause entsprechen den Licht-Elfen und sind daher 
Gliicksthiere." (W. 11; 118.) 

Češka. Troje dlake mačka v hiši brani (hišo) ognju in 
drugim nesrečam. („Ččm." 1853; 486.) Na Vestfalskem za-
dajejo pa nesrečo dne mačke, katere so črne, bele in 
žolte. (Grohm. 55.) 
Po staronemški veri je mačka Frijina žival (vozile so ji 
voz mačke). Razun navedenih vraž o mačkah imajo jih Nemci 
s Čehi vred še mnogo več; pa ne spadajo vse v ta predel. 
Konj. Konju se vidi človek devetkrat večji nego je;1) 
drugače bi ga mahoma ubil. Konj skoraj zmerom misli, kako 
bi človeka ubil; pa se ga ne upa, samo zato, ker se mu vidi 
devetkrat večji nego je. A zato pravijo menda nekateri Beli 
Kranjci, da je konj malokedaj dobre misli. (V Metliki slišal 
sam za mladih let.) Konj sluti tudi nesrečo in o taki priliki 
ne gane se ti (vprežen) z mesta, mahaj po njem, kolikor ti 
drago. (Ondi.) Uže v paganski dobi prisvajali so konjem (zlasti 
belcem) preročno moč s starimi Nemci (Germani; gl. Tacit. 
„Germania" c. X) tudi Slovani, in to Svetovitovemu belcu v 
Arkoni do 1. 1168. 
K r t. Kedar rije krt (izpod hiše ali od hiše v stran), bode 
ob kratkem mrlič. (Kranj. Zap. -j- L. Žvab.) Ista vera je tudi 
med moravskimi Vlahi; če pa rije krt od zunaj pod hišo, po-
množe se prebivalci v hiši. (Kulda 1856; 117, Grohm. 58.) Po 
nemški veri znači krtovo ritje — smrt. (W. II; 118.) 
Muha. Če prileti muha na človeka z mrtvega raka, dobi 
človek tudi „raka" (bolezen). Zato zagrebi takega (mrtvega) 
raka hitro vsak, kdor ga zagleda, da ne naleze kdo take bo-
lezni. (Za mlada čul večkrat v Metliki in še 1. 1882. od neke 
mlade Metličanke na Dunaju.) Prim. češko vražo o mrtvem 
(ubitem) krtu pa o muhi. („Ččm." 1855; 180.) 
Bučele (bčele, čebele, belokr. žbele). Če bučele 
na sv. večer o polnoči šumš v panju, bode dobra letina; če 
so pa tihe, bode slaba letina. (Kranj. Zap. f L. Žvab.) 
Da bučele ne crkujejo, nego umirajo, s to slovensko vero 
strinja se češka,2) tudi nemška.3) 
Ta vera nastala je stoprav v krščanski dobi iz posebnega 
spoštovanja do bučel, „zato ker nabirajo vosek za cerkvene 
sveče, ki gore pri sv. mašah". (Tako slišal praviti za mlada 
v Metliki, pozneje tudi v Novem mestu in v beli Ljubljani.) 
Mravlje (belokr. mravljinci). Če mravlje, ščurki ali 
kakšna druga golazen v celih „ trumah" beže od hiše, to je 
znamenje, da bode hiša pogorela ali jo pa zadelo sicer „kaj 
') Desetkrat večji — ,nemškim' konjem. (W. II; stran 186; 
Grohm. str. 53; Kuhn. West. S. 2, 81.) 
») Ččm. 1853 ; 489 (Grohm. 84). 
3) Prim. M. Busch 214. Švabi pravijo tudi bučelam: „Herrgott-
vogel" ali „Marienvogel". (Ondi 213.) 

hudega". (Črni Vrh pri Idriji. Zap. vč. g, f A. Domicelj.) — „Če 
lazijo mravlje spomladi rade okolo hiše, bode ob kratkem 
mrlič v nji." (Kranj. Zap. f L. Žvab.) 
Usodna znamenja po ljudeh. 
Kakor ona vraža o z aj c u, ki znači nesrečo, kedar pre-
teče komu pot, — tako je po vsi Evropi raztrošena in zatro-
šena tudi t a: 
Kdor sreča zjutraj najprej ,staro ženo' („babo", ,staro 
babo'), bode nesrečen — tistega dne. (Dutovlje in vfes Kras, 
Kranj, Mala pristava na Notranjskem, Tržaška okolica, po 
kateri mislijo mnogi, da znači nesrečo, če sreča človek prvo 
-- ,žensko' [bodi si mlada ali pa stara]. Zap. f L. Žvab). Po-
slednja vraža strinja se tudi s koroško. (Pokrče; p. u. p.) 
Na Kobaridskem možje nikoli radi „babe" zjutraj ,prvič' ne 
srečajo, ker bodo v namenjenem opravku nesrečni. (Zap. g. 
Andr. Gabršček.) Ako se odpraviš na dolgo pot ali po dru-
gačnem opravilu, ,moraš' najprej srečati možkega; ako je 
pa .prvi človek, katerega srečaš, ženska,, morda celo . . stara 
baba, imel bodeš nesrečo. (Na Cerkljanskem; zap. g. I. Jereb.) 
Isto vražo slišal sem med 1. 1837. in 1843. večkrat v 
Novem mestu malo drugače. Ako je srečal kakšen dijak — 
babjeverec — zjutraj najprej staro ženo (ali pa ž e n o z 
modrim zastorom t. j. predpasnikom), domišljeval si je, 
da bode nesrečen tistega dne . . . zato ker ne bode ,znal', če ga 
bodo ,vprašali' v šoli. 
Prvič omenjena vraža o ,stari babi' nahaja se tudi med 
Cehi,1) Poljaki, Rusini, Hrvati in Srbi, a zlasti sem pa tam 
v Boki kotorski. (P. u. pr.) 
Tako i med Nemci (W. II, str. 288) ;2) ako pa sreča Ne-
mec vjutro najprej dete, dečka, deklico ali ,mladega moža', 
znači mu to — srečo. (Ondi.) 
Nekaterim Slovencem pomenja (zdaj) tako srečavanje 
nesrečo samo takrat, kadar je komu iti po opravkih na semenj ; 
n. pr. če žene mož živino na semenj, pa sreča najprej ženo 
(,babo'), mislijo, da bode nesrečen, t. j. da ne bode mogel 
prodati živine. (Mala pristava. Zap. f L. Žvab.) Nekateri se 
o taki priliki kar vrne domov. (Preddvor; p. u. p.) Nekateri 
se pa vrne tudi o vsaki drugi priliki idoč po kakem opravku, 
kedar sreča „babo". (Za Kobaridsko potrdil g. Andr. Gabršček.) 
Tako se vrne domov tudi mož, kateremu, kedar žene živino 
•) „Ččm." 1856; tudi čeho-nem. Grohm 220 (1517) iz Toplic (Tep-
litz) na Češkem. 
3) Italijani se boje zlasti grb as te žene. (P. u. p.) 

na semenj, prestreže ,stara baba' pot. (Prim. Belokranjsko v 
„Slovanu" 1887; str. 285.) 
Neki voznik je pa med 1. 1887. in 1889. pri Konjicah 
(na Staj.) stari ženi, ki je hotela prekoračiti cesto pred njim, 
zakričal na ves glas: »Stoj, dokler se ne odpeljem z vozom 
dalje!" (P. u. p). — Če srečaš „babo" na novega leta dan, 
nesrečen boš celo leto. (Kobaridska. Zap. g. Andr. Gabršček.) 
Slovak pa trdi: Ako v ponedeljek žena pride prva v 
hišo, to bode gospodarjev srečen teden. (Dobš. 47.) 
Žalostno je, da verujejo z Nemci vred1) še zdaj tudi 
nekateri Slovani, da znači nesrečo, ako sreča kdo kakega 
duhovnika. Ta grda sredovečna vraža je posebno še med 
Hrvati (v Slavoniji), Rusini in Poljaki doma. (P. u. p.) 
Znamenita je tudi ta belokranjska: Ako pride nov župnik 
prvič v svojo ,faro', pa se pripelje celo do župnišča (.faroža1), 
pobije toča še ono leto. (Zdaj pa molimo: „Bog daj bedakom 
pamet!") 
Premnogi priprosti Slovenci po Kranjskem, Štajerskem 
in Goriškem mislijo še dandanes, da ima nekateri človek „zle 
oči" ali „hudobno okoV) in da ,ureče' ali ,uroči' s svojim po-
gledom vsako dšte (zlasti pa detešce), t. j. da dobi ,urok' 
(.uroke') vsako, katero on pogleda. (P. u. p.) Pri Gorici verujejo, 
da ,hudobno' oko strašno škodi. („Arkiv" 1854; 283). Uroke 
napravlja s pogledom sosebno tak človek, kateremu so obrvi 
zaraščene. (Škarnice pri Dobju na Štaj.) Prim. Črtice 242. — 
Posebno grd ali ,oster' pogled napravi uroke celo odrastlim 
ljudem. Nekateri štaj. Slovenci pravijo, da dobijo otroci (deca) 
uroke od takega človeka, katerega je bila mati že odstavila, 
potlej ga pa vendar še pridojila iz kakoršnega koli uzroka. 
(Prim. ondi 242 in 243.) O drugih Slovanih čitaj še zadaj v 
daljši razpravi o urokih. 
Po koroški veri pa otrok (dete) nikdar ne more dobiti 
,urok', a nikar odrastel človek; temveč le mlade živali. Če 
kateri človek, kedar vidi prvokrat mlado živinče, ne reče: 
„Bog ti ne daj urok!", — pa ga žival dobi. (Rož. Zap. K. 
Pečnik.) 
Tako ,ureče' ali ,uroči' otroka tudi vsak človek, kateri 
ga hvali zarad lepili lastnosti, a zlasti zarad telesne lepote; n. pr. 
ako reče kdo: „oj, kako je lep ali dobro rejen ta otrok!", 
a ne dod& besed: nBog ga blagoslovi („žegnaj"),3) — pa dobi 
otrok urok. — Isto stoji tudi, kedar hvali kdo kako žival 
(tele, vola, kravo itd.). Ima li pa žival, a posebno „tele" res 
<) Prim. W. II; str. 194 in 195. 
2) Italijanski: „maP occhio", nem.: „der bose Blick." 
3) Tedaj mora oče ali mati, ali kdor je, reči v mislih: „Kakor 
tvoj jezik." (Nekatere babice, trde babjeverke, zareže celo na glas.) 

,urok', zapazi se po tem, če se tele „trese" .... Tedaj je treba 
tako žival z moškimi hlačami trikrat obdrgniti. (Kobaridske; 
zap. g. Andr. Gabršček.) O drugih pomočkih za (zoper) uroke, 
kanimo ,na drobno' govoriti v posebnem predelu). 
Ako umitega človeka pogleda neumit, bode umiti človek 
„uročljiv" t. j. bolela ga bode glava. (Dutovlje. Zap. f L. Žvab). 
Prim. ,Črtice" 242). 
Izmed trinajstero ljudij, ki sede h krati za mizo, umreti 
bdde jednemu človeku za leto dnij. To nemško vražo po-
brali so tudi nekateri gosposki Slovenci; med ljudstvom 
slovenskim nisem je slišal nikdar. Prijela se je tudi Francozov. 
(Zastran uzroka kanimo govoriti v predelu o nesrečnih številih.) 
Če razneso ljudje, da je kdo umrl, dokler še živi, — oni 
bode živel še mnogo let. (Sam slišal nekdaj v Metliki in v 
Novem mestu, — 1. 1893. pa tudi na Dunaju med Nemci.) 
Kedar pride v hišo kakšen tujec, pa neče sesti, mislijo, 
da ne bodo mogli potlej spati; zato mu vele, naj sede, da 
jim ne odnese spanja ali „spanca". (Po vsem Slovenskem, — 
tudi na Dunaju (in po mnogih krajih nemških. W. II., 
str. 380; drugi Nemci s Čehi vred pa menijo, da odnese tak 
človek spanje detešcu, ako se nahaja v isti sobi. (W. II. 
str. 586; „Ččm." 1853 473; Grohm. 108 (786 in 787). 
Če kdo sedeč za mizo z nogami „zvoni", bodo ovce 
vrtoglave. (Skrad onkraj Kolpe P. u. p.) 
Če vzame kdo mlade tiče iz gnezda, pa jih dene spet 
nazaj, pojedo jih mravlje; ako jih pa potiplje ali samo dahne 
va-nje, ali pa še pove za-nje pod streho, skujata se ,on' in 
,ona', (samec in samica), ter kače jih ujedo. (Na Dolenjskem. 
Prim. „Slov. Glasn." 1862; str. 367. in 368.). V Metliki sem 
slišal nekdaj samo toliko: „Če zna kdo za mlade tiče in pove 
komu za-nje pod krovom, pojejo jih mravljinci." Po goriški 
vraži pa potem kača v gnezdu vsa jajčica izpije. („Arkiv" 
1854; 283). — Taka vraža je tudi pri Hrvatih in Srbih,1) pa 
i pri Laponcih.2) 
Ako se pri hramu (pri hiši) jako .kregajo' (karajo) takrat, 
kedar repo sejejo, pravijo, da bo repa debela. (Na Štajerskem.) 
(„Kres" 1882; str. 267; prim. „Črtice" 200. Tudi koroško-
slovenska. (Rož; zap. K. P.) in kranjska. 
Osodna znamenja po stvareh sploh. 
Kdor najde deteljo četveroperko, ta bode srečen. (Znana 
mnogim Slovencem . . . ., tudi Nemcem. (W. II; str. 193.) 0 
>) T. Maretic („Rad" 1882; 141). 
2) Brehm: „Thierleben" HI; 128. 

četveroperki je še več vraž, ki pa pridejo na vrsto v drugih 
predelih. 
Če po noči kaj pokne v hiši, posebno kedar je kdo bol&n, 
mislijo, da je to ^spomin" ali ^znamenje", da bode skoraj smrt 
v hiši. (V Metliki; tudi drugod po Dolenjskem in Gorenjskem. 
P. u. p.) — Če je v hiši kdo bol&n in zaropota kaj, kakor 
koli si bodi, (a se ne sme videti, kaj je zaropotalo), bolnik 
gotovo umre. (Kobaridska; zap. g. A. Gabršček.) 
Če padejo (po naključju) z mize ali komu iz rok vilice, 
nož, šivanka ali nožice (škarje), ter se zapičijo v tla, pomenja 
to, da pride nekdo [stranski] v hišo. (Metlika, Krčevine pri 
Ormožu p. u. p.; Varaždin, gl. „Slov. Glasn." 1859, I., str. 85.) 
Isto verujejo po mnogih krajih tudi preprosti Nemci. (W. II. 
str. 197). Moravcem („Moravanom") napoveduje vsako tako 
naključje ugodne goste. (P. u. p.) Češka vraža pa veli, če 
pade in se zapiči tako nož, ali pa vilice, da pridejo brzo 
gosti. (Ččm. 1854; 543 in 1855; 179.) 
Ako se sliši na sv. večer v hiši kak ropot, padajo na dilje 
(nahišje) mrtvaška nosila; gotovo bode tistega leta kak mrlič 
v hiši. (Notranjska Bistrica; zap. vč. g. I. Bile.) 
Ako pade v ,hiži' s stene kateri ,kipec' (podoba), to znači, 
da bčde umrl nekdo v isti ,hiži' ali pa od roda nekdo. (Va-
raždinska. „Slov. Glasnik" 1859, I. 85.) Prim. češko ^Ččm." 
1853; 485), nemško (Grohm. 219. s pripomnjo vred § 1500. 
in W. II; 199. (Velja tudi, če pade s stene zrcalo ali ogledalo.) 
Če se prevrne solnjak na .stolu' (mizi), velč, da se bode 
karala družina v ,hiži'. (Hribec blizu Skrada; p. u. p.); ali: da 
bode strašna jeza. (Tržič, Žeče; p. u. p.) Tudi poljska. P. u. p. 
Prim. W. II; str. 197. Ubogi Slovenci t. j. taki, kateri nimajo 
še solnjaka v hiši, nimajo ni te vraže. — 
Kedar razlije kdo (nehote) vina po mizi, pravijo, da 
bode krst. (Meti. i. t. d.)1) 
Če se prelije mleko po ognju, pravijo, da škoduje to 
kravi. („Vedež" 1850; str. 348.) 
Če voda v loncu sama vre, izgublja se „ženska moč" 
(Črni vrh pri Idriji). 
Kedar ogenj (goreče poleno) piska ali pišči, oglašajo se 
duše v vicah. Ondaj je treba reči: ,Bog se smili duš v vicah!' 
(Metlika, Kompolje i. t. d. (P. u. p.) Ista vera je, kedar se v 
peči rdrevo joče"; zato poškropijo v peč s posvečeno 
(„žegnano") soljo, ker ,pre' rešijo s tem tri duše iz vic. (Ivanj-
kovci v Ljutomerskih goricah. Zap. g. dr. Fran Simonič.) — 
Cerkljanska vera pa uči tako: Ako ,zvoni' ogenj v peči, vrzi ne-
') Ista je posledica po avstrijski in bavarski (nemški) vraži, če 
razlije kdo vina ali pa vode na prt (Tischtuch). W. II; str. 197.; pri 
Poljakih velja to le o vodi. (P. u. p.) 

koliko kruhovih drobtin v plamen, zmoli tudi očenaš za duše 
v vicah, in rešena bo duša iz vic. (Zap. g. I. Jereb.) 
Če v peči goreča drva šume, tedaj to ,svajo' pomeni; 
gospodinja mora hitro gor vreči soli, kaj (da) to zaduši; tedaj 
tudi svajo zaduši. Kapela blizu Radgone. („Kresa 1886; str. 271.) 
Poljska. Ako poka ogenj na ognjišču, bode spor ali kar 
(„kldtnica"). P. u. p. Prim. č.-slov. (Dobš. 1880; 47). 
Ako se ogenj kara, to znači, da mora biti kuharica 
srdita ali pa kuhar srdit. (Varaždin.) 
Nemška. Kedar se ogenj na ognjišču kara ali kedar 
poka,1) bode se nam s kom karati, ali nas pa kdo opravlja; če 
kdo pljune v ogenj, odvrne kar, če pa vrže va-nj soli, oprav-
Ijivec na jeziku mehurje dobi. (W. II. 197, § 294.) 
Znamenja po cerkvenih stvareh. 
Če v dveh bližnjih cerkvah ura bije ,na enkrat', to zna-
menuje, da bode kmalu mrlič. Tako tudi, če ,ob enem' ura 
bije in komu ,zadnjo uro' zvoni. (Oboje na Dolenjskem. „S1. 
Glasn." 1862; str. 146 in 367.) Ako med zvonjenjem za kak-
šnega mrljča ura bije, bode v 24 urah zopet mrlič. (Dutovlje. 
Zap. f L. Žvab). Prim. malo drugačno nemško (W. II; str. 201.). 
V severni Češki pa pravijo: Ako bije ura, kedar zvoni pol-
dne, bode skoro mrlič v dnem kraju. (Grohm. 219). — Kedar 
dim od „virha" (kadila) močno diši in se vali po cerkvi, je 
blizu mrlič, (f L. Žvab zap. v Dutovljah.) 
Ako med poroko v cerkvi na moški strani sveče slabo 
gore, bolehal bo mož in kmalu umrl, — če na ženski strani, 
-- pa žena. (Črni vrh pri Idriji. Zap. f. A. Domicelj.) Prim. 
slavonsko. (L. Ilic, 60). — Francozi v Solonji (Sologne), kjer 
držita med poroko ženih in nevesta vsak gorečo svečo v roki, 
mislijo, da umre poprej dni, kateremu zgori več sveče. („Gar-
tenlaube" 1882; 418.) 
Če gre duhovnik „s sv. telom" (,z Bogom' ali,obhajilom') 
bolnika obhajat, pa zvonček poje slabo, pravijo, da bolnik umre. 
(Belokr.). Važno je, s katero nogo duhovnik čez hišni prag 
stopi: ako z desno, bolnik se ozdravi; ako z levo, — pa 
umrje. (Črni vrh pri Idriji. Isti.) 
Po Praški (češki?) vraži treba paziti na dim, kedar se 
ugasnejo sveče: ako se vleče dim proti vratom, bolnik umre; 
— ako nazaj (od vrat), pa preboli (Grohm. 187). 
Če v cerkvi pogašene sveče močno smrde, tedaj bode 
,kmali' mrlič. (Kobaridska; zap. g. A. Gabršček.) 
') „Bullert, knallt oder brummt." 

Usodna znamenja (telesna in dušna) pri istem člo-
veku, katerega se tičejo. 
(Tu se čredijo telesna z dušnimi brez razdvajanjal 
Kdor ima ,redke' ali ,redko sejane' zobe, rad laže. (Me-
tlika, Ljubljana, LescS, Žeče pri Konjicah, Tržič . . .) Tudi 
češka. (<3čm. 1853; 471.) 
Kdor je pegastih rok, o tem mislijo (ali so mislili nekdaj), 
da je čarovnik. (Slišal sam za mladih let v Metliki). 
Komur nohti ,cvetd', t. j. bele pege dobijo, dni bode kedaj 
bogat. (Ondi). Kobaridska. „Kedar človeku nohti ,zacveto', 
tedaj je človek ali že srečen, ali pa bode v kratkem srečen." 
(Zap. g. Andr. Gabršček); — po štaj.-slovenski, vraži pa tudi 
zveličan. (Zdole). Po Žetalski veri bode pa tak človek — go-
tovo zbolel. (,Črtice" 119). Tu vidiš zopet, kako stavi vraža 
vražo pri istem — slovenskem narodu na laž. Tako i pri 
nemškem. Sploh značijo Nemcem cvetoči nohti (das „Bluhen 
der Nagel") srečo, da dobi človek novcev ali pa novo obleko1) 
i. t. d., i. t. d.; ob Reni vodi pa pravijo, da „laže tak človek". 
Prim. W. II; str. 205, § 309. 
Čehi (nekateri): Komur cvetd nohti, temu cvete sreča. (Ččm. 
1853; 485); nekateri pa trdijo: „Kedar cvetd nohti na pravi 
roki, znači to srečo, na levi pa nesrečo. („ Ččm." 1854; 543.) 
Največ vraž o cvetočih nohtih imajo menda Nemci, 
in to za vsak prst na pravi in na levi roki posebe. (Gl. W. 
II; str. 205). Jedna nemška (iz Šlez.) strinja se nekoliko z 
poljsko, ki veli: Cvet na palcu znači srečo, na 2. prstu ne-
srečo, na 3. (srednjem) prstu možitev („zamešcie") na 4. bo-
lezen, na 5. (mazincu) pa — smrt. (P. u. p.) 
Nesrečo znači, kedar vstaneš zjutraj najprej z levo 
nogo (Lescfe, Sv. Vrban pri Ptuju, Cerkno i. t. d. p. u. p.); [pa 
tudi kedar obuješ najprej levo nogo]. Kranj, Kras in Tržaška 
okolica. (Zap. f L. Žvab.) 
Prvi del te vraže nahajamo tudi pri Francozih (p. u. p.); 
Poljaki in Nemci avstrijski pa mislijo, da bode dni, kdor 
vstane zjutraj najprej z levo nogo, potlej ves dan čemeren. 
(P. u. p.) 
Kdor se ne obuje na obš nogi, nego samo na eno, ter 
hodi tako po hiši, ne bode se mogel oženiti toliko let, kolikor 
je storil stopinj. (Pavlovci. Prim. »Črtice" 261.) 
Istrska. „Devojka, koliko ,korak' stori z jednon nogon 
obuton, drugon boson, toliko let nece se još uženit". (Zap. 
vč. f J- Volčič.) 
') Ista vera je v Žečah pri Konjicah, kjer pravijo: ,,Sreča cvete". 
(P. u. p.) 

Kedar spreleti koga zona, velijo, da ga je spreletela 
smrt ali pa: da ga išče smrt na grobu. V Metliški okolici. 
(P. u. p.) 
Ce kdo z ž bi to, kar je hotel povedati, kaže, da je bila 
laž. (Metlika.) Tudi Nemcem znana. (W. II. 208.) 
Nesrečo znači pa, če kdo, odhajaje z doma, pozabi kaj 
doma, da se mu je vrniti domov. Ako se mu je pa bilo dru-
gič vrniti, zato ker je bil pozabil še nekaj doma, ni se mu 
bati nikake nesreče. (Moravska p. u. p.) Prim. ,nemško' pri 
W. II; str. 207-8. 
Če kdo kihne potem, kedar kaj pove, znači to, Slo-
vencu — kakor i Nemcu, Čehu i. t. d. — da so njegove besede 
resnične. O taki priliki veli govornik ali pripovedovalec kedaj 
in kedaj sam: „Da je res"; „da ne lažem" ali: „da je prava 
božja resnica"; — poslušalci pa: „Bog pomagaj (pomozi), da 
je res!"1) Prim. W. II; str. 205 (vr. 13), „Ččm." 1853; 485. Štaj,-
slovenska: Če si kdo kaj misli, pa na to kihne, zgodilo se bo, 
kar si je mislil. („Črtice"). — Uže nekdanjim Grkom bilo je 
kihanje znamenje božjega razodetja oziroma srečno znamenje, 
ako si je kdo česa želel in je kdo kihnil na to. (Prim. Homer. 
Odis. 17. 539 i. d. o Penelopi in Telemahu). 0 kihanju je med 
Slovani in Neslovani še več drugih vraž. Prim. „Ččm." 1853, 
485 [Grohm. 223], O. Kolbg. („Lud") XVII; 120; W. II; str. 205; 
Grim. „D. M." 1844; II. 1070; Dr. Č. Žibrt: „Stč. vyročni obyč". 
i. t. d. 1889; 48. 
Zakaj pa velimo človeku, kedar kihne: „Bog pomagaj 
(pomozi)!?" ,Pravijo', da je nekdaj kihavica strašno morila 
človeški rod; ako je človek kihnil samo enkrat, pa je bil 
mrtev pri tej priči. Ako je pa človeku, čim je kihnil, hitro 
kdo zaklical: „Bog pomagaj (pomozi)!", — rešen je bil. Od one 
dobe ostala je ta navada do današnjega dne. — Malo drugače 
razlagajo to »Črtice" 68. (Gl. tudi Grim. 1. c. in dr. Žibrt 1. c.) 
Če te srbi nos, znači to, da se bodeš jadil (jezil). Meti., 
Lesce, Žeče i. t. d. — Tako tudi po nekaterih krajih čeških 
(p. u. p.); prim. vendar tudi „Ččm." 1855; 180. — Nemški nos 
sluti o taki priliki . . . ,kaj novega', pa ničesar prijetnega. (W. 
II; str. 204.) 
Kogar srbi oko, ta se bode jokal. (Metlika).2) 
Češka. Ako srbi koga levo oko, bode nekaj videl rad, 
ako ga srbi „pravo", — nerad; ako ga pa srbi oboje, bode 
se skoro jokal. (Ččm. 1853; 485). 
Nemška vraža uči narobe: „Ako srbi koga (dopoldne) 
desno oko, bode nekaj videl rad, ako pa levo, — nerad; 
popoldne biva to naopak .... (W. II; str. 204.) 
>) Razsvetljeni ljudje pravijo pa tako tudi nalašč (samo šaleč se). 
a) Po č.-nem. veri pride potlej nekdo ,v vas'. (W. II; str. 204.) 

Če srbi koga dlan, pravijo, da dobi novcev (,denarjev'). 
Metlika, Lescfe (p. u. p.). — Nekateri Slovenci pa pravijo tako: 
Kogar srbi desna dlan, ta_ dobi denarja, kogar pa leva, 
tisti bode moral plačevati. (Žeče; p. u p.) 
Češka (prva) strinja se s slovensko. („Kvčty" 1846, 
str. 195); druga pa veli tako: Kogar srbi leva dlan, bode 
novce jemal t. j. dobival; kogar desna (.pravd1), ta jih bode 
dajal. (Ččm. 1853; 485.) Ta (druga) je tudi nemška. (W. II; 
str. 205). — Poljska (1.) strinja se povse z Metliško; 2. pa 
trdi: Kogar srbi leva dlan, ta dobode novcev, kogar pa desna, 
k temu pride kakšen prijatelj. (P. u. p.) 
Če se ti kolca, to je znamenje, da nekdo misli na-te. 
[Ako uganeš, kdo, — neha se ti kolcati]. V Metliki in po 
mnogih drugih krajih slovenskih. Tak<5 tudi med Čehi (Čč m. 
1855; 180), Moravci (p. u. p.), Poljaki (p. u. p.) in Nemci s 
tem dodatkom, da mislijo nekateri Poljaki z nekaterimi Nemci 
vred, da jih ondaj nekdo ogovarja. (Prim. W II. str. 205.) 
Ista vera je tudi v Kamniku. (P. u. p.) . 
Če zvoni komu v ušesu, in to v desnem, pomeni 
to srečo ali: da bode slišal kaj ugodnega, prijetnega ali vese-
lega (»vesele glase"), če pa v levem, — nesrečo ali: da ne 
bode nič dobrega (Žužemberg, Metlika, Žeče, Vipava), — ali 
pa kakova laž. (Metliška okolica.) — Nekateri pravijo, kedar 
jim zvoni „v ušesih", da se oglašajo duše v vicah (Lašče, 
Metliška okolica.) — Kmetska ženska se ondaj v okolici Met-
liški ,prekriži: ali pa veli „Bog se smili duš v vicah", pa neha 
zvoniti. (P. u. p.) — Drugi mislijo, kedar jim zvoni v desnem 
ušesu, da bodo slišali kaj dobrega; kaj slabega pa, kedar jim 
zvoni v levem. (Kamn. p. u. p.) 
Nekod je ta vera: Če zvoni komu v levem ušesu do-
poldne, tedaj ,sliši' (slišal bo) dobro ,vest' ali ,zvest' (dobre 
glase), tako tudi, ako mu zvoni popoldne v desnem; če mu 
pa zvoni dopoldne v desnem, tedaj bode slišal slabo ,vest' 
(»poredne glase"); ,takisto', ako mu zvoni popoldne v levem 
ušesu. (Goriča vas pri Ribnici). S to vero sklada se i hrvatska 
(kajkavska) v Dobri. (P. u. p.). 
Nekateri Hrvatje (zlasti kajkavci) dajo pa ugibati, v 
katerem ušesu komu zvoni. Če oni ,pogodi' (ugane), ondaj 
znači to zvonjenje srečo onemu, kateri je pogSdil, a nesrečo 
temu, kateri je ,pital' (vprašal); ako pa oni ne pogodi, ondaj 
znači to zvonjenje njemu nesrečo, a srečo temu, kateri je 
pital. (Varažd. itd.) P. u. p. 
Češka. Zvonjenje v ušesu znači, da nekdo o nas govori; 
ako zvoni v ,pravem' (desnem), govori se resnica, ako v levem, 
tedaj je laž. (Ččm. 1853; 485.) — Ako uganeš, kdo govori o tebi, 
neha zvonjenje. (Ččm. 1855; 180), kakor kolcanje. Gl. zgoraj! 

Nemcem napoveduje zvonjenje v desnem ušesu srečo 
ali ugodno govorico o nas („gute Nachrede"); v levem pa 
naopak; ako si misli človek pri tem: ta in ta me opravlja 
(obrekuje)'), neha zvoniti takoj, če je človek pogodil pravega; 
ako pa kdo, kogar vpraša človek, v katerem ušesu mu zvoni, 
ne odgovori prav, znači to, da nas opravljajo ljudje. (W. II.; 
str. 204 in 205.) 
Ako kuharica juho presoli, pravijo mnogi Slovenci, da 
je — zaljubljena. Znana je ta vraža tudi Hrvatom, zlasti 
,kajkavcem', Srbom (gospodskim), Čehom, Poljakom (p. u. p.); 
Nemcem (W. II; str. 208). 
Če izgovorita dva isto [miselj na enkrat, rešita dušo iz 
vic. (Meti.; p. u. p.) Tako tudi pri Čehih in Nemcih. (W. I; 
str. 223.) 
Ako pogleda človek [vjutro] skozi okno prej, nego vstane, 
pozabi, kaj se mu je sanjalo (»kaj je sanjal"). (Varaždin. „S1. 
Glasn." 1859, I; 85). V Rožu pa mislijo, da se zgodi isto, ako 
se primeš zjutraj za glavo. (Zap. K. Pečnik.) 
Kedar se komu sanja o kači, grozi se mu k&k sovražnik; 
kedar hoče kača pičiti, pa vendar ne more, rad bi sovražnik 
škodoval, pa mu ni moči. (Na Dolenjskem. „S1. Glasn." 1862; 
str. 240.) 
Druga (belokranjska): Če ti se sanja o kači, ki te 
hoče pikniti, imaš sovražnico. (P. u. p.) Ako ti se je pa sanjalo, 
da si kačo samo videl, pomeni to srečo t. j. da bodeš bogat. 
(Kompolje; p u. p.) 
Če se komu sanja o motni (kalni) vodi, ,sluti to na 
bolezen', t. j. da bode bolan;2) če pa o čisti, pride kdo, kogar 
imaš rad ali kogar imamo radi. (Meti.; p. u. p.) 
Ako se sanja komu o slivah3), dni dobi mrzlico (Meti.), 
— po češki vraži kakoršnokoli bolezen (Ččm. 1853; 471), a 
po nemški vraži bode potem mrlič itd. Gl. W. II; str. 213. 
Komur se sanja o grozdju, ta se bode jokal. (Draga). 
Tudi nemška.4) 
Komur se sanja o (motnem) vinu, tisti bode žalosten 
(bode solze točil). Rož. (Zap. g. K. Pečnik.) — Ogenj pomeni 
tam v sanjah sovraštvo; tako tudi konj, ki „rinca" (rita); 
pohleven konj pa prijateljstvo; ženitovanje = smrt; smrt 
pa = ženitovanje; ,uši pomenijo denarje;6) jajca pa laž. (Isti.) 
') „Der u. der redet schlimmes von mir." 
2) Tudi po č.-slovenski (slovaški) vraži iz Nitre (p. u. p); po štaj,-
slovenski ga bode pa .nesreča' zadela, (Črtice 212). Prim. \V. II; 213 
zdolaj. 
3) Metličani in okoličani pravijo češpljam — ,slive', slivam pa 
bclic©' 
4) Trauben u. Perlen = Thranen. (W. II; str. 214.) 
»3 Tudi nemška (ondi). 

— Ako se komu sanja o svatbi, bode skoro pogrebščina. 
(Bukovrh onkraj Kolpe; p. u. p.) — Nemcem značijo jajca 
— prepir (W. II; str. 214), Čehom — ogovarjanje; — ogenj 
Čehom — »kradež", — Nemcem pa (s svetlim plamenom) 
veliko veselje, svatbo itd., tudi novce. 
Če se ti sanja o kruhu ali perilu, ničesar dobrega se 
ne nadjaj: rad kdo umre ali med rodbeniki ali pa v soseski. 
(Dolenjsko; prim. »SI. Glasn." 1862; str. 146. 
Kar se komu sanja v kateri hiši1) prvo noč, to se res 
tudi zgodi ali: »to je gola resnica." (Po mnogih krajih slo-
venskih, sosebno štajerskih. Prim. »Črtice" 212). Tudi ruska 
narodna vera. (nlUustr. Wt.u 1875. str. 187.) in nemška po 
Dolenji Avstriji in mnogih drugih krajih nemških. (Sam slišal 
in p. u. p.) 
Ako se ti sanja, da si umrl, (ali če se je to sanjalo 
komu drugemu o tebi), ondaj bodeš še dolgo živel. (Slišal 
sam med različnimi Slovenci). 
Nemška Kedar se komu sanja, bodi si o sebi v bolezni 
(ali pa sicer o kakem drugem bolniku), da je umrl, tedaj pre-
boli; kedar se pa komu sanja, da je prebolel bolnik, tedaj 
umre. (P. u. p.) Prim. W. II; str. 214. Bele stvari: beli konji, 
miši, bele cvetice s perilom vred i. t. d. značijo Nemcem po 
navadi — smrt;2) perilo jim znači tudi bolezen ... (Ondi.) Prim. 
zgoraj slovensko o »kruhu in perilu". — Perilo je belo, a 
smrt Slovencem .. »bela žena", Nemcem pa .. »bel mož (košče-
nec, ,Knochenmann')". Morda je slovenska vraža o ,kruhu v 
sanjah" iz prvine veljala tudi samo o belem kruhu. — Slo-
vakom znači tudi »kolač" v sanjah — smrt. (Nitra; p. u. p.) 
Kar se za rana (»nad ranom") sanja, to se izpolni. (Do-
boš. 47.) 
Kdo ne ve, koliko moč imajo sanje pri babjeverskih 
ljudeh na stavljenje v loterijo?! — Loterija rodila je sča-
soma . . »sanjske bukve" ali »sanjarje", ki se jih razproda 
sosebno med nemško »ljudstvo" na kupe. 
Pa tudi Slovenci, (ki so pobrali pri nemških sosedih že 
toliko vraž in praznih ver), imajo na žalost že svoje, [po 
nemških poslovenjene] »Sanjske bukve", in to „prave egip-
tovske ,od' leta 1231." (?!?) ... V Ljubljani 1. 1888 tiskane na 
novo. Kolika sreča za ubogo naše ljudstvo! — (še večja pa 
menda za g. založnika). — — — 
Pogostem slišiš med Slovenci pripovedovati tudi o slut-
njah. — Vsaj za mladih let slišal sem v rojstvenem kraju, a 
pozneje v Novem mestu in v beli Ljubljani več takih pripo-
') Po češki: „na tujem" („Ččm". 1853; 484.) 
2) Tudi Poljaku znači to, če vidi v snu kakega znanca v ,belo' 
oblečenega, njegovo smrt. (P. u. p) Tako tudi Slovaku. (Dobš. 47.) 

vedek, zlasti o bolnikih, ki so slutili in napovedali svoj smrtni 
dan, nekateri celo smrtno uro, kedaj jim bode umreti, „pa se 
je" — pravijo — »zgodilo res vse tako". 
Treba pa vedeti, da ni vselej resnično do kraja vse, 
kar pravijo preprosti ljudje. — Marsikaj se pa tudi lahko 
pripeti, kar se prostaku in celo učenjaku čudno in pre-
čudno zdi. 
»Vero v slutnje" nahajamo tudi pri drugih narodih, soseb 
pri Nemcih. — Posebna vrsta so slutnje v sanjah („Traum-
ahnungen"). 
Dr. A. Wuttke priobčil je bil v 1. izdaji svoje knjige o 
sedanjem narodnem praznoverju nemškem1) iz Nove pokrajine 
(„aus der Neumark") na Pruskem . . resnično zgodbo, kako 
se je sanjalo nekemu dečku, da se je valjal na dnu Odre vode 
ter zato drugega dne ni hotel preko Odre, naposled pa to 
vendar stori in — utone. 
Dr. W., ki svari ondi sam,2) da se slutnje, dasi jim 
znanstvo ni prišlo še do živega, ne smejo zametati prenaglo, 
pravi pa zastran te zgodbe z drugimi besedami naposled, da 
je vendar mogoče, da se je samo pripetilo tako ali pa, da je 
bil temu nemara kriv uprav — strah [po grozovitem snu].3) 
Bolj zunanje znamenje (»prikazen") nego slutnja je pa, 
če vidi človek n. pr. svojo senco brezglave. Kdor ugleda 
namreč pri božičnem blagoslovu (v domači hiši) svojo senco 
brez glave, temu je — pravijo — drugo leto smrt odločena. 
(Črni vrh pri Idr. Zap. vč. f A. Domicelj.) »Ako se komu na sveti 
večer, kedar luč v hišo prinesejo, od glave nič senca na steni 
ne vidi, bdde prihodnje leto umrl. (»Črtice" 12.) — Nemška 
sluje samo malo drugače: „Kdor ima na sveti večer ali na 
starega leta večer, ko prineso luč v sobo, senco brez glave, 
ali kdor nima nikake sence, temu bode umreti [predno mine 
leto dnij]. Prim. W. II; str. 207. 
»Kdor na sveti večer svojo senco vidi, ne bdde še umrl 
drugo leto." (Kranj. Zap. f L. Žvab.) 
Tega, kar je Nemcem „zweites Gesicht" nisem mogel 
dozdaj med Slovenci zaslediti nikjer; še prave domače besede 
nimamo za to. »Drugi vid" krstil ga je ,za silo' dr. Jos Vošnjak, 
ki ga je popisal v »Ljublj. Zvonu" 1. 1882 v svojem spisu »o 
prikaznih in duhovih" na 347. str. 
»Bože sedleško" pravijo mu Serbi -Lužičani (v gorenji 
Lužici), ki mislijo, da vedež (,Seher') na strehi dne hiše, v 
') Der deutsche Volksaberglaube der Gegenwart. Hamburg. 1860 
(na 46. str.). 
•') Tudi v II. izd. (1869; str. 215.) 
») „Eine Erklarung durch Zufall oder allenfalls durch Angst bleibt 
freilich moglich." 

kateri bode koran umreti, ugleda belo kokoš ali pa kakega 
detešca kostnik ali okostje (»Gerippe") v vihrajoči srajčici.1) 
(M. Busch 324.) Rusko ljudstvo meni, da ima vsak slabo-
umnež („jurodivyj" izr. jurodjivyj) preroško lastnost („die Gabe 
des zweiten Gesichtes") in da je njegovo bledenje — Scimo 
prerokovanje. (H. Roskoschny: ,Russland, Land und Leute' 
» Leipz. I; 162.) 
Po drugih Slovanih nisem mogel doslej ničesar zvedeti 
o takih prikaznih. Sicer pa prim. „second sight" („das zweite 
Gesicht der Hochschotten"), Demokritos. Stuttg. [brez letnice] 
III; 12. 
III. Vedeževanje.2) 
Slišali smo, kako si tolmači človek različna „usodna 
znamenja" ter obrača ž njimi, kolikor mu je le moči, vodo 
na svoj mlin. — A ta »usodna znamenja" niso v človekovi 
moči. To pa ne ugaja sebičnemu človeku. Zato je premišljeval, 
kako bi si s&m bolj po svoji volji stvarjal taka znamenja, s 
katerimi bi mogel prisiliti usodo, da mu se razodene umet-
nost, ki ji pravimo »vedeževanje". 
Vedeževanju prištevamo tudi (praznoversko) umetnost, 
da vidi vedež lahko kaj takega, kar se sicer (po navadi) ne 
more videti, a sosebno to, da more spoznati tatove in ča-
rovnice, tako tudi prisiliti kako stvar, prirodo ali pa du-
hove, da mu odgovarjajo neposredno na njegova vprašanja. 
Kakor »orakel" nekdanjim Rimljanom ni odgovarjal na-
ravnost: „da" ali pa „ne", tako se godi (po navadi) tudi pri 
vedeževanju; kajti vraži ugajajo bolj »zapletene" nego »jedno-
vite" (priproste) stvari. 
Istrska. ,Kada je uščap (ščep), treba da pita (vpraša) 
sleznjiv človek3) vilazec (izlazec) mesec: »Misec, misec! kade 
(kde) si mi bival?" — „Zad gore san (sem) slezene prebijal." 
— »Prebij je i meni!" (tako treba reči trikrat), pak ce se 
ozdravit.' (Zap. f J. Volčič.) 
Češka. Ako hočeš zvedeti, bodeli kakšen bolnik zopet 
zdrav ali ne, pomaže se bolniku čelo s kruhom, ter se da 
potlej kruh psu; ako pes kruh sne, ozdravi se bolnik skoro; 
ako pa ne, bolnik umre. („Kvety!< 1839; str. 357.) 
*) ,,Im fliegenden Hemdchen." 
2) Wahrsagerei, Wahrsagekunst; vedeževati (wahrsagen), po 
starem: vražati, vražiti, tudi bogov a t i. Prim. Miki. „Lexicon palaeo-
sloven.-gr.-lat. na str. 74. in na str. 38. p. b. „BogV. Po Valvazorju (II; 
knj. VII, str. 475) imenovali so Slovenci po Kranjskem za njegove dobe 
vedeževalke (Wahrsagerinnen) — boginje (»Boginae"); zato »bogovati" 
pri Trub. še = vedeževati. 
a) Ein Milzkranker. 

Kedar izgubi kateri pastir na paši (v travi) kako stvar, 
n. pr.: pipec ali sklepec . ., pa ga ne more najti, ondaj meče 
kdo izmed tovarišev kvišku svoj pipec ali sklepec, ki pade 
naposled — če ne prvič, pa drugič, tretjič ali še kesneje — 
k izgubljenemu pipcu (Sam videl za mlada — blizu 1. 1832. 
— v Metliškem „logu".) Če je kdo izgubil krajcar, hitali 
(metali) so na višek krajcarje, dokler ni kateri pogodil. 
Očitno je, da se večkrat samo primeri tako, da se na ta način 
najde izgubljena stvar, ako se meče k višku ter pada na tla 
druga, podobna ji stvar. 
Češka. Kdor kaj izgubi, poljubi naj zemljo trikrat, pa 
najde izgubljeno stvar. (Grohm. str. 227.) Prim. tudi Ččm. 
1855; 328.) 
Povedali smo uže v „Letop." 1. 1886; 78 — 79, kaj po-
čenjajo nekod slovenske in druge slovanske deklice na staro 
leto, o božiču (na sv. večer), na .kresni ali kresov' in sv. To-
maža večer, tudi na večer pred sv. 3 kralji, da bi zvedele, 
bodo li se v novem letu vdale (omožile) ali pa ne, kako me-
čejo namreč med 10. in 12. uro po noči1) črevelj „v me" 
(čez glavo nazaj), in kako mora pasti, da se izpolni dekletu 
želja še pred letom. (Tudi to je vedeževanje, a navezano na 
posebne dni ali praznike.) Spominjamo se pa še, da dotičnih 
osodnih znamenj ne razlagajo vsi narodi jednako. (Gl. ondi.) 
Na Žili mečejo deklice na kresov večer namesto črevlja .. 
z nogo cokljo ,črez ramo'; ako coklja pade tako, da je s 
prednjim koncem proti „nji" obrnjena, v svesti si je, da je 
ljubljenec ne bo zapustil. (Zap. g. Fr. Eller.) Prim 1. 1868; 79. 
— Nekatera deklica teče pa na ta večer v drvarnico, zagrabi 
celo butaro polen ,na enkrat,' in jih nese v kuhinjo. Po ,večer-
nici' polena prešteje, in ako niso ,na pare', ima upanje, da 
se kmalu omoži. (Ondi; zap. isti.) Primeri v Letop. 1. 1885. 
157 Metliško vražo (,na badnik'), po kateri morajo pa biti drva 
„na par". 
Po nekaterih krajih čeških mečejo mladeniči rožmarina 
v vodo, kedar pero ,zdolaj' deklice perilo ali pa hodijo po 
vodo. Katera ujame rožmarinovo kitico, ta bode nevesta onemu, 
kateri jo je vrgel v vodo. („Kvety" 1846; str. 186.) 
Jako mična je pri Grohm. na str. 117. 2. pripomnja, kako 
so vedeževali uže nekdanji Indijanci, ako je hotel kateri dobiti 
vse hvale vredno nevesto. 
Češka. Katera deklica bi se rada vdala, in je bila po-
vabljena na kako svatbo, naj objame t. j. oklene („sevre") 
nevesto, kedar pride iz cerkve od poroke, čvrsto z obema 
») Nemške deklice sosebno na staro leto, na sv. Andreja veCer in 
Tomaža dan. (W. II; str. 218.) 

rokama („v naruč"1), ali pa naj sede na nevestino mesto, 
kedar poj de nevesta plesat, dokler je še toplo. (Čč m. 1854; 535.) 
V Istri pukajo (pulijo) zaljubljeni ljudje, ali taki, kateri 
bi se radi vzeli, „perca" (peresca) ,na' marjetici (bellis perennis, 
Gansebliimchen), govoreč: 
„0<5eš me, nečeš me, 
ljubiš me, varaš me. 
Zadnjega pšrca odgovor obvelja. (Zap. f J. Volčič.) 
Primeri nemško (dolenje-avstr.) dekliško: „Er liebt mich, 
vom Herzen, mit Schmerzen, ein wenig — oder gar nicht." 
(Sam slišal večkrat sosebno na Dunaju.) Malo drugače pri-
občil to W. II; str. 222 ter dodal še pet drugih, kako povpra-
šujejo nemške deklice, pa tudi nemški mladeniči, puleč peresca 
marjeticam i. t. d., dne po bodočem ,m o ž u', le-ti pa po bodoči 
,ženi'. Deklica bi rada vedela tudi to, bode li njen mož 
mladenič, vdovec ali pa starec, zato izgovarja te besede po 
vrsti (nemški); mož pa: devica, vdova, stara baba ? . . . 
Češka deklica, hotd zvedeti, bode-li njen ženin ubožec 
ali pa bogatin . . poprašuje pri takem poslu tako (p. u. p.): 
„Z trakafem ? [Prideš li p6 me] s samokolnico ? 
Z vozem? [Prideš li po me] z vozom? 
Z kočarem?" [Prideš li pc5 me] s kočijo? 
Uže 1. 1892. (141 in 142) priobčili smo iz „Črtic" (1), 
kako vedežujejo štaj.-slovenske deklice, če hoče katera zvedeti 
namenjenega ženiha. V Cerovcu na Štajerskem pa pravijo tako, 
da tisti dan pred sv. Andrejem ali [Anjdrašovim mora .deklina' 
(a brez ikakega posta) pojesti tri pšenična zrna, tedaj vidi v 
snu („v senji") svojega ženiha. („Kres" 1886; str. 272). Ondi 
čitaš popisano i drugo mično vedeževanje „z robcem", ki se 
pa tudi ne strinja povse z onim v »Črticah" popisanim. 
Kako vedežujejo slovenske deklice z drugimi slovanskimi 
in neslovanskimi tovarišicami vred, na badnik ali sv. večer 
(vlivaje svinec i. t. d), da bi zvedela vsaka, „kakega stanu" ji 
bode ženih, popisali smo uže 1. 1885. (str. 157 in 158). 
Da bi se zvedelo, kedaj bdde poroka, ,kolenc&'2) na sveti 
večer deklica deklico k ,prašičnjaku', in če ,prešič' jedenkrat 
zacvili, bode poroka še tisto leto; če zacvili dvakrat — drugo 
leto i. t. d. Če nič ne — potem se ne ve. (Kobaridska; zap. 
gosp. A. Gabršček.) Na Vršnem pa pravijo takd: Na staro 
leto od 11. do 12. ure naj gre dekle k svinjaku ter vpraša 
0 Nerodno je ponemčil Grohmann na 121. str. (štev. 919 češke 
besede: . . . „[at'] sevfe — v naruč": ,driicken . . fest beim Arme'. 
2) Kolencati: nesti [nositi] ,štuporamo' ali oprtiv t. j. na 
hrbtu. V Trenti pravijo: nesti v ko lene e (iz laškega: essere coccolone, 
cocoloni, kauern, hocken). Gl. „Letop." 1882/83 ; 342 p. b. „kalonci"; iz 
„nesti v kolence" skrojili so si pa na Kobaridskem glagol „kolencati" J. N. 
11* 

prašiča tako-le (bolj natihoma): »Pfu, koc,1) letos?" — 
Če se oglasi, omoži se dekle še to leto; če se pa ne oglasi, 
naj vpraša „Pfu, koc, v drugo?" — in če je treba v tretje: 
„Pfu, koc, za tri?" Če se pa ni v tretje ne oglasi, naj ne upa 
v možitev ni tretje leto —in sploh nikoli. (Zap. isti.) 
Na sv. večer in na večer pred „sv. Ivanom" (Kresom) 
mečejo pa dekleta na Kobaridskem »venec« ali pa tudi „svitek" 
— za vodo — ,ob zadaj1 na drevo. Če se ustavi (obvisi) 
prvič — je poroka še tisto leto i. t. d. (Zap. isti.) Tudi češka. 
(Gl. „Letop." 1887; 91.) 
V istem „Letop." (91 i. d.) pravili smo, kako vedežujejo 
Slovenci in Slovenke z drugimi Slovani in Slovankami vred: po 
šopkih in vencih, ki jih mečejo dan pred Kresom na 
streho, in po cveticah, ki jih vtikajo na kresni večer v 
streho ali pa kam drugam zunaj hiše: v razpoke i. t. d.2) ter 
prerokujejo drugi dan — nekod pred solncem — po njihovi 
legi, oziroma po tem, ako zvenejo ali pa ne zvenejo, komu 
bode še pred letom umreti, a kdo ostane do drugega leta še živ. 
Tako se nahaja še več drugih takih vraž, ki spadajo k 
»vedeževanju", tudi v predelih: „Badnik ali sv. večer in Božič" 
(1. 1885.), »Novo in staro leto" (1. 1886.). »Velika noč ali vuzem" 
i t. d. (1. 1887.), »Jurjevo" in »Binkošti ali duhovo" (1. 1888.) 
»Pust" i. t. d. 1.1890. »Sv. Marjeta ali Margeta" i. t. d. (1.1892.). 
Opozarjamo o tej priliki na to, zato da nam jih ne bode treba 
pogrevati ter tratiti časa in prostora. 
Če hoče deklica videti namenjenega ji ženina, mora na 
večer pred Kresom djati na mizo hleb kruha z nožem, potem 
pa . . začeti izbo pometati samo v taki obleki, kakoršno je 
nosila Eva v raju. Pri pometanju se ne sme nazaj obrniti. 
Po končanem delu mora pogledati skoz ,koračo' proti mizi, 
a za mizo vidi namenjenega ženina. (Rož; zap. g. K. Pečnik.) 
Po Kobaridski vraži, ki je ti jako podobna, postavi pa 
dekle ,na sv. noč (k Božiču)" — na mizo hleb in zabode vanj 
nož: sama pa, kar najhitreje more — tudi taka, kakeršno je 
Bog ustvaril, — pometa sobo —, ,ob zadaj', t. j. za hrbtom si 
pometa z metlo. Ko tako pride do vrat, naj se v hipu 
ozr&, ter uteče hitro skozi vrata, sicer jo duh „usojenega" 
ženina, ki se prikaže ob nasprotnej steni, zabode z onim 
nožem . . k vratom. Če vidi duha kakega znanca, — ta ji je 
»usojen". (Zap. g. A. Gabršček.) 
Še več takih (»golih") načinov i. dr. znajo Nemci. (Gl. 
W II; str. 234 (362) in 235 i. dr.) 
Poljska deklina skuha v isti namen na večer pred sve-
tim Andrejem tri jedi iz sočivja, pogrne mizo za dvoje ljudij 
O U^rav koče (-ta) ali kocek, nekod tudi koče.j: prašiček. 
2) Na Žili jih devajo na okno. 

in reče: „V imenu Očeta i. t. d. Amen". Bodoči ženin mora se 
ji zdaj prikazati, trikrat mizo obajti (ob iti), a potem izginiti. 
(Kolbg. V; 311.) 
Prim. tudi nemški način (M. Busch 1877; 324 — 325): 
a Nemka je o taki priliki tako .opravljena' t. j. neopravljena 
kakor Slovenka Kobaridska „na sv. noč" ali pa koroška ,na 
večer pred Kresom". Na Žili trosijo dekleta (na kresov večer) 
koprive s soljo; na katero stran drugi dan najdejo koprivo 
nagnjeno, na tisto stran se bodo omožile — ali pa stopile v 
službo. (Zap. g. Fr. Eller.) 
Kako vedežujejo srbske ,devojke' na ,Ivanj dan' (Ivanje, 
Kres) ali pa „uoči Ivanja1' (dan pred Ivanjem), da bi zvedele, 
kedaj se bodo vdale, opisal je Vuk v svojem „Rječn." (216) in 
v knjigi „Život i obič." (67). 
Srb.-luž. Nevdana t. j. neomožena oseba (pa tudi ,ne-
oženjena') zve svojo bodočnost lahko na staro leto (zvečer) 
ali pa na badnik tako: Nekdo vzame tri okrožnike, dene 
(skrivaj) pod jednega vejico rutice (Zweig Raute), pod drugega 
kupec peska, pod tretjega pa ničesar ter jih potem povezne 
(na mizo). Kdor t. j. katera oseba bi rada zvedela svojo usodo, 
vzdigne kateri okrožnik hoče. Ako je bil dni, pod katerim je 
bilo peska, utegne zvedljiva oseba skoro umreti; ako se je pa 
namerila na onega, pod katerim je bila vejica, vda se (ozi-
roma omoži se) skoro. (Smol. 259, kjer se nahaja še malo 
drugačen način.) 
Na Žili nastavljajo mladeniči slovenski na kresov večer 
ušesa skrivaj in skrbno na .leseno stopico1; ako čutijo v njej 
bobnanju podobno šumenje, prepričani so, da bodo — vojaki. 
(Zap. g. Fr. Eller.) 
Na starega leta večer pa v mnogih hišah vedežujejo 
,pod klobukom'. Položijo namreč po šest klobukov na mizo 
in pod vsakega skrijejo kako reč, n. pr. pod 1. klobuk ključ, 
ki pomeni gospodarstvo, pod 2. prstan = ženitev, pod 3-
mošnjo = bogastvo, pod 4. butaro = selitev (premembo prej, 
šnjega stanovanja), pod 5. ,čečo' (punčico) = krst, pod 6. 
oglja = smrt. Vsak izmed navzočnih vleče po enkrat, pa ne 
sme vedeti, pod katerim klobukom je katera reč skrita. Za 
vsakim žrebanjem se reči na novo skrijejo. To, kar pomeni 
tista reč, katero je kdo vzdignil, zgodi se mu v prihodnje. 
(Zap. isti.) 
Nekje na Kranjskem vrže prvo noč po poroki ženih svoj 
črevelj; če mu pade ozki konec proti steni, umre mož poprej, 
če pa proti postelji, umrš žena poprej. (W. II; str. 218.) 
K vedeževanju spadajo tudi tako zvane »božje sodbe" 
ali „sodbe božje" (Gottesurtheile Ordalien), od katerih se 
pričakuje — ali se je pričakovalo vsaj nekdaj, — da bode po 

njih z božjo pomočjo dognano (razsojeno) do dobra, je li okriv-
ljenec aH obdolženec kakega hudodelstva kriv ali pa nedolžen. 
Uže v „Letop." 1. 1879. (57 i. d.) razložil je bil učeni 
g. Fr. Hubad na drobno, kaj so „božje sodbe", pri katerih 
narodih so se nahajale nekdaj ter se nahajajo, četudi ne več 
tako obilo, še dandanes; zato priporočamo č. čitalcem Huba-
dov izvrstni spis; — samo onim, kateri nimajo prilike čitati 
ga, a ne ved6 še, kaj so „božje sodbe", bodi povedano na 
kratko, da je bilo obtožencu, ako se je hotel opravičiti, 
prijemati ali nositi razbeljeno železo v rokah, ali hoditi 
po žarečih lemežih, metali so ga v vodo, sezati mu je 
bilo v vrelo vodo, ali pa bojevati se s tožiteljem, da 
dokaže, je li kriv ali pa ne. Kdor se ni opekel, v vodi, kdor ni 
utonil, kogar ni premogel nasprotnik; bil je nekriv ali nedol-
žen („rekši, da se je „očistil"). Mislili so namreč celo pogani 
to, kar verujejo kristijani, da pomaga pravičniku ali nedolž-
niku — sam Bog, da pride nedolžnost na dan, (oziroma, 
da pravični Bog ne more dopustiti nikdar, da bi krivičnik 
premogel pravičnika). Da izhajajo s premnogimi drugimi vra-
žami vred tudi „božje sodbe" iz poganstva, pričajo različni 
verjetni spisi. Pri nekdanjih Indijancih, vzhodne Indije prvotnih 
prebivalcih (,Hindus'), bile so navadne poskušnje z ognjem, 
z vodo, s tehtnico in s strupom ali otrovom. (Chr. 
Kuffner 44 i. d.1) Kateri zatoženec je mogel v roki držati že-
lezno razbeljeno kroglo, pa se ni opekel, oni je bil nedolžen; 
tako tudi oni, kateri je mogel potopljen dlje (časa) strpeti 
pod vodo. Poskušnja s tehtnico bila je taka: Najprej so tehtali 
zatoženca ter mu na glavo prilepili popisan list; nato so 
bramanci (duhovniki poganski) molili svoje molitve. Za tega 
(ta čas) tehtali so ga zopet. Ako je bil zdaj lažji nego poprej, 
nedolžen je bil. Poskušnja s strupom vršila se je tako: Za-
užiti je bilo zatožencu mišnice in strupenih zelišč; če je ostal 
živ, verjeli so mu, da ni kriv. 
Še-le v zadnji dobi razglašale so nekatere tuje novice 
nekega potnika poročilo iz krajev indijanskih, kako o velikem 
prazniku Bramovem mladi bramanci (bogoslovci), hote poka-
zati vikšemu bramanu svojo nedolžnost, korakajo pod milim 
nebom vpričo velike množice ljudij bosi preko široke plasti 
žerjavice, tik katere je jarek poln vode; a vsak se opeče 
strahovito ter plane onkraj žrjavice od prevelikih bolečin, (ki 
se mu znajo na spačenem obrazu), pri tej priči — v hladno 
vodo. Nevedno ljudstvo pa misli vendar o vsakem takem ne-
srečniku, (ki ostaje potem siromak hromak vse žive dni), da 
je bil vendar zagrešil poprej kolikor toliko. 
') „Sparziergg. im Labyr. der Gesehichte", Wien, 1824. I. 

Navadna je ,poskušnja z otrovom' še dan današnji tudi 
po mnogih krajih afrikanskih (med zamorci), med katerimi je 
ta vraža, da zakrivi vsakega človeka smrt kakšen drug človek. 
Da bi pa zvedeli, kdo je ta hudobnež, nosijo mrliča po mestu 
ali po vasi, rekši, da bode pred hudodelčevo hišo ali kočo 
dal uže kako znamenje, da stanuje tukaj dni malopridnež, ki 
je kriv njegove smrti. Tega potem zatožijo in pravijo: »Izpij 
ta otrov; če nisi bil ti, ne bdde ti škodoval kar nič". — Da 
se take »božje sodbe" ne gode brez sleparstva, soditi nam je 
po afrikanskega popotnika G. A. Krause-ja1) besedah: »Kdor 
je bogat, podkupi otrovalca in uboža, siromaku je pa umreti". 
(„Wr. Famil. Journ." 1. 1891, Nro. 180, str. 719.) 
»Poskušnja z otrovom" o drugačnih okolščinah rabi tudi 
zamorcem v državi angolski (Angola) v južni Afriki. (»Schor. 
Famil. BI." Beri. 1884, 4. zvez., str. 168.) 
Nekateri narodi (tudi učenjaki) mislili so nekdaj, da 
čarovnica ne more potoniti, ako jo vržejo v vodo, zato, ker 
voda ne trpi ničesar nečistega v sebi. (Wolf. »Beitr." 2, 
370 i. d.). Ako so torej hoteli zvedeti, je li katera ženska, (ki 
so jo krivili (dolžili), da je čarovnica), res čarovnica, — vrgli 
so jo na vrvi v globoko vodo. Če se je potapljala, uverili so 
se, da ni čarovnica ter jo potegnili hitro iz vode; če je pa 
plavala po vodi (sama ob sebi), bila je čarovnica, (ki so jo 
potlej sežgali). Take vere ni — hvala Bogu! — zdaj več ni 
med našim, niti med kakim drugim narodom evropskim. 
Da so se »božje sodbe" ovrševale tudi pri Slovanih, do-
kazal je gosp. prof Fr. Hubad s pohvaljenim spisom svojim 
do dobra. Najdlje ohranila se je »sodba božja" pri Jugoslo-
vanih v Srbiji, Hercegovini, Črni gori i. t. d. Po teh .pokrajinah', 
(koder je vladala »turška sila"), rabila jim je še s početka 
tega veka. Za poskušnjo rabili so vrelo vodo z razbe-
ljenim železom vred2) za tatove in nezveste žene; mrzlo 
vodo v rekah pa za čarovnice („vještice"). 
Pa še dandanes nahaja se posebna vrsta »božje sodbe" 
med vsemi narodi evropskimi, in to ne med prostaki, nego 
uprav med . . . razsvetljeno (?) gospodo: to ti je dvoboj; kajti 
i zastran tega modrovali so nekdaj tako, da Bog ne more 
dopustiti, da bi zmogel — krivičnik. — Dvoboj ni po tem 
takem nič drugega, nego praznoverski ostanek nekdanjih 
»božjih sodeb". 
') Znan je tudi po imenu „Malam Musa". 
2) To je bila „mazija" (die Probe des gluhenderi Eisens u. heissen 
Wassers); »vaditi maziju": potezati razbeljeno železo z golimi rokami 
iz vrele vode. (Vuk: »Rječnik" p. b. »mazija" 341; prim. »Život i obič.' 
Prim. tudi »Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini g. 1892, 
127 i. d. 

Dokazano je zdaj, da so imeli Rusi (poleg „božje sodbe" 
z železom in z vodo) uže v desetem veku in pozneje še do 
17. veka (celo pred sodiščem) za božjo sodbo tudi dvoboj.1) 
Največ vrst ,božje sodbe' imeli so menda stari Nemci 
(,Germani') tudi še potem, ko se je bila krščanska vera pri 
njih za korenila uže čvrsto; da, pomnožili so poprejšnje poganske 
,sodbe božje' sčasoma za pravno (sodno) rabo še z novimi 
grozo vitnej šimi. Pri nekdanjih poganskih prednikih 
njihovih ovrševale so se pa posebno te tri poskušnje: 1. z 
vrelo vodo, 2. z mrzlo vodo, 3. z dvobojem, ki jim je ugajal 
najbolj, zato ker so se preradi borili in vojskovali.3) 
Vedeževanje s kvartarni ali praznoversko polaganje kvart, 
ki je navadno posebno pri Francozih3) in Nemcih4), a sosebno 
po mestih med preprostim in gosposkim ženstvom, — ni bilo 
našemu ljudstvu še znano za mojih mladih let, vsaj po Do-
lenjskem ne; v zadnji dobi hodi se pa preprostemu ljudstvu, 
(kajpak, za primerno plačo) ponujat neki Nebodigatreba zlasti 
po vaseh okoli ,Lašč'. Kedaj in kedaj slepari tako tudi kaka 
vlačuga ciganska. — Po Loki in po njeni okolici (na Gorenj-
skem) opravljajo ta sleparski posel same „ciganke".5) (P. u. p.) 
Vedeževanje z bajanjem (čaranjem). 
Na ta način se vedežuje, kedar hoče kdo ,od usode' kaj 
skrivnega zvedeti po sili, bodi si po kakem znamenju ali pa 
po kakem ,duhu'. Tako se vedežuje, kedar hoče človek zvedeti 
n. pr., kdo mu je naredil, da je dobil kako hudo bolezen on 
ali kako živinče; — kdo je naredil kravi, da ne molze ali da 
ima krvavo mleko; — kdo je tat t. j. kdo je komu kaj 
ukradel, kje je ukradena stvar, kako bi se dala zopet udo-
biti i. t. d. i. t. d. 
Bebec (a ne Slovenec), ki je hudo bolan ležal in ječal 
na postelji, mislil si je, kdo neki mu je ,naredil'. Pošlje po 
') Prim. „Letop." 1879; 63, 64 in 71; „Sloven. N." 1884, št. 137. 
(v listku) in ,111. WV 1893, str. 118. 
3) Osem (uprav devet) vrst pogansko- in krščansko - germanskih 
popisal je Klem. Fleischer. (,.Die bunte Welt" 5. Jahrg. (brez letnice 
[1875?] Dresd., str. 620). Prim'. tudi W. II; str. 227 (3. o). 
3) Najbolj sluje po tej sleparski ,umetnosti' znana Francozinja 
f Lenormand. 
4) W. II; str. 224. 
5) Od kod se je ta ,umetnost' pritepla v naše kraje, uganeš lahko 
po tuji besedi „šlogati'', kakor pravijo preprosti Slovenci po onih krajih 
temu, kar zove Nemec: ,[Karten] aufschlagen'. (= Karten legen). 
Prvenstvo prisvaja Nemcem tudi več učenjakov nemških, ki trdijo, da 
je vedeževanje s kvartarni nastalo iz nekdanjega vedeževanja z run-
skimi šibicami („Losen mit Runenstaben"). Prim. W. II; str 224. 

znanega mu vedeža, da bi mu ga ta odal (ovadil). Slepar 
prihiti, in dasi je bil zvedel uže po poslu, čemu ga je dal 
pozvati Bebec, povpraša ga vendar, kaj bi rad. Ko mu ta 
priobči (pove) svojo željo, odpravi vse ljudi iz sobe, vzame v 
roke skledico vode, ki jo postavi na mizo, prekriža trikrat v 
imenu Boga očeta, sina in sv. duha in vrže v skledico srebrnik. 
Potem vpraša: „Kdo je naredil temu človeku, I. A. ali I. B? 
i. t. d. Po tretjem vprašanju skoči srebrnik iz skledice. — 
Glejte čuda in — sleparstva! (Prilepil je bil namreč vedež 
uže poprej doma z voskom na srebrnik dolg las, ki ga je 
držal skrivaj na drugem kraju s prstoma ter potegnil ž njim 
naglo srebrnik iz skledice). — — 
Nekemu gospodarju pri Banji loki na Dolenjskem, (a ne 
pri Banji luki" v Bosni) cepnila je bila na naglem krava. 
»Nekdo ji je naredil", veli gospodar, in prejde vprašat. . . 
konjederke. — Konjederka ,ga' svetuje, naj izreže iz (5ne krave 
žolč ter ga stlači ,na hiši' pod lemez.1) A predno še to 
opraviš, reče žena, prisopihal bo oni, kdor je kravi naredil, 
in te prosil, da ne delaj tega.2) Ako se ga nečeš usmiliti ter 
pustiš žolč pod lemezom, sušil se bo potčm krivec (krivičnik) 
po malem z žolčem vred; kedar se pa posuši do kraja žolč, 
konec bo i njega." — „Tako se je, doda moj svedok, onemu 
gospodarju sin, res tudi zgodilo vse. Ko so začeli oča tlačiti 
žolč pod lemez, priteče vsa v strahu neka soseda, ki nam je 
bila ,sovraž', ter počne prositi očeta za živega Boga, naj ne 
delajo tega; oča pa ni ,be\ ni ,me' tlačijo in stlačijo v&s žolč 
pod lemez, da se je sušil tam po malem, in ko se je bil po-
sušil žolč, poginila je res tudi ona grda baba." 
Povedal sem vse tako, kakor mi je pravil mladi svedok; 
uverjen sem pa, da se ni godilo vse do zobca tako, kakor mi 
je pravil on; kajti vem po izkušnjah, kako preprosti ljudje 
radi debelo lažejo o takih prilikah, a sosebno, če se tiče stvar 
»očeta" ali pa „matere". — Ako je zlobna soseda res umrla 
mahoma potem, ko se je bil posušil žolč, lahko, da se je samo 
primerilo tako; lahko pa tudi, da je umrla . . mnogo po-
zneje, t. j. da se je bil žolč posušil že zdavna poprej, a še-le 
po babini smrti domislili so se oča, da so šli gledat, kakšen 
je žolč; in ker so videli, da je res že vfes suh, mčnili so, da 
se je (do dobra) posušil istega dne. a zato ž njim vred i 
njihova sovražnica. — — 
Kedar dobi krava krvavo mleko, svetujejo sleparski 
vedeži gospodinji, naj pristavi krvavega mleka v loncu k ognju v 
peč; pa kakor bode mleko pri ognju čedalje bolj vrelo, tako bode 
') Sparren 
2) Modra žena skrbela je na tihem ,vemda' tudi za to, da se zve 
po vasi, kdo je bil pri njej, čemu i. t. d. (Stavec). 

onega, kateri je kravi naredil, čedalje, tem bolj peklo v prsih. 
Da bi se oslobodil strašnih bolečin, gleda tak človek, da bi 
kakorkoli si bodi, odmaknil dni lonec od ognja; a zato pojde 
brez zamude v tisto hišo s praznim izgovorom, da bi mu po-
sodili kako stvar. Če pride potem k onim (babjeverskim) 
ljudem česa na posodo prosit največji jim prijatelj, najboljši 
sosed i. t. d., mislijo, da je on tisti zločestnik (hudobnež), 
ki je naredil kravi, da ima krvavo mleko. — Lahko si mi-
slimo, kako pisano ga gledata gospodar in gospodinja; napo-
sled pogladita mu pa tudi — grbo: on s palico, ona pa s 
popečkom ali pa z metlo. (Slišal za mlada v Metliki.) 
Taka vraža in tako vedeževanje (ali temu vsaj jako po-
dobno, pa tudi drugačno nahajaš i med Čehi1), Nemci2), 
M o r a v c i3), Slovaki4)... 
Temu načinu podobno je nekoliko i vedeževanje, če 
„vzame kdo kravi mleko". (Po babjeverskih mislih »narejeno" 
je kajpak i to). — 
Ako je kdo vzel kravi mleko in se zato le malo umolze, 
nabere se kopriv in umolze mleka tiste krave, kateri je bilo 
mleko vzeto. Vse ,vkupe' dene se nato kuhati v kotel. Kuhar 
naj vtakne potem v to kuhavo ,sornik',6) ter ga drži vsaj 
toliko časa v njej, dokler ne počne kuhava vreti. Kakor hitro 
pa začne vreti, jemlje ga iz kuhave in vtika zopet vanjo. To 
de tistemu, ki je mleko vzel, jako hudo; zato priteče kmalu 
h kuharju ter ga pokliče. Ako bi se ta ne oglasil, pa bi dni 
počil. (Ivanji grad pri Komnu na Krasu. Zap. g. K. Štrekelj.) 
Štaj.-slovenski način gl. v »Črticah" 18. 
Najbližji nam bratje onkraj Kolpe ravnajo pa tako: Če 
krava nima ali ne da mleka, treba razbeliti gnojne vile pa 
podstaviti kravi, da ,cera'6) nanje. To pomore, a čarovnica, 
,koja' je kravi naredila, mora nato priti v hižo, pa če je nikdo 
ne ogovori, ondaj ,pokne'; ako ji pa kdo na njeno moledo-
vanje ali ,pitanje' (vprašanje) odgovori, — izgine ,brez kvara'. 
(Dobra na hrvatski strani. P. u. p.) 
') Grohm. str. 134 (974), W. II; str. 266. — L. 1756. obsodili so bili 
na Češkem pastirja Jana (Ivana) Polaka na smrt, zato ker ga je bilo 
zatožilo več gospodarjev, da nareja njihovim zdravim kravam, da imajo 
krvavo mleko; tedanja razsvetljena cesarica Marija Terezija razveljavila 
je pa to razsodbo . . . (,,Zur Entstehungsgesch. der Theresian. Halsger. 
Ordnung, mit besond. Rucksicht auf das . . . crimen magiae vel sorti-
legii". F. plem. Maasburg. Wien, 1880). 
2) W. II. ondi. 
3) P. u. p. 
*) P. Dobšinsky 60. 
5) Klin, ki gre skozi soro (svoro ali ,sovro') pri vozu. Gl. »Letop." 
1880; 189. 
6) Prim. »curati". 

Še na več načinov znajo naši bratje onkraj Kolpe vede-
ževati ali „oddelavati" o takih neprilikah (kedar krave nimajo 
mleka), tako da se hodijo k njim posvetdvat celo sosedje jim 
s kranjske strani. Obširneje o tem v predelu o „ živinskih 
boleznih". 
Kakor je bilo za Valvazorja (pred 200 leti) po Kranjskem 
med kmeti takih „vedežev" ali „vedeževalcev".1) kateri so 
praznoverskim ljudem razodevali „izgubljene ali ukradene 
stvari", a praznoverci so jim verjeli; tako se godi na žalost 
še dan danes, da veruje naše preprosto ljudstvo (sem pa tam) 
še ,v take sleparje'. 
Zadnja leta zahajali so nekateri okradeni Slovenci, Ko-
čevarjem sosedje, na Kočevsko k nekemu možicu, da bi jim 
pomogel s svojo vednostjo do ukradene stvari. Ker se je pa 
po vasi in po okolici zvedelo skoraj vselej, da je bil okradenec 
pri „tistem možu", pripetilo se je včasih vendar, da je tat, 
(ki je bil zvedel menda tudi to novico), boječ se vedeževe 
»čudovite moči", ukradeno stvar podvrgel po noči tako, da 
je prišla zopet gospodarju v roke. (P. u. p.) Ni čuda, če se je 
zbal tat (prostak), ko je slišal praviti po vsi okolici, kako je 
bil „tisti mož", zažugal neznanemu tatu, če ne prinese ukra-
dene stvari zlepa, da jo bode moral nositi nazaj zgrda, t. j. 
hodeč ,po samih nožih' itd. itd.2) 
Isti uzrok ali pa sleparski zmenek slutimo, ako se kdo 
usti, da bode (neznanega mu) tata „zagovoril" in tako pri-
silil, da mu bode prinesti ukradeno blago na kakšen drug kraj, 
on (vedež) pa da ga izroči potlej okradenim ljudem, kakor se 
je zgodilo — ni davno tega — v Lescah na Gorenjskem. 
(P. u. p.) 
Ako hočemo zvedeti za tatove, kateri so nam pokradli, 
moramo jih .obzvoniti', predno prestopijo tekočo vodo. (V 
Motniku pri Vranskem zap. g. Križnik.) 
Prim. tudi „Črtice" 233 in 234. Ondi čitaš dva načina, 
da prinese tat ukradeno blago sam nazaj. 
») Takim ženskam (vedeževalkam) rekali so ondaj Slovenci boginje. 
(„Boginae" piše Valvaz. 1689; II. VII, 475; „Bogina" na str. 478); „bo-
govati" rabil je Trub. (tudi Gutsm.) za ,vedeževati', a „bogovec" bil je 
nekdaj Dolenjcem = vedeževalec (hariolus). Prim. Miki. „Lexie. palaeo-
sloven. „gr. - lat." 38 p. b. „Bon>" (Bog). — Moravski Vlahi pravijo svo-
jemu vedežu — zagovorniku „božec", a zaničljivo „bohon" t. j. bogonj. 
(„0sveta" 1880; I, 50.) 
2) Kako se včasih ustraši tat, kedar zve, da ga iščejo, itd., o tem 
prim. običaj črnogorski, ki ga je Vuk natanko popisal v svojem „Rječn." 
na str. 698 p. b. „Cok" (=Sok), po katerem se pa vrši vse brez kakega 
vedeževanja — samo na zvit način. 

Čehoslovanom,1) Poljakom2) in Nemcem3) rabi 
v ta namen, da se zve tat, večjidel sito4) ali pa (Čehom) 
namesto okroglega sita tudi raz t. j. kolobar z nožicami 
vred; samo način je različen.6) 
Nekoliko drugače od onega v 1. opomnji v misel vzetega 
načina vrši se naslednji način češki, razglašen 1. 1886. po 
mični očitni tožbi (razpravi pred kazenskim sodiščem. Istega 
leta pokradeno je bilo novcev v dol.-avstr. kraju 0. iz nekega 
krčmarja ostaline (zapuščine). 
Tašča pokojnikova sumnjičila je na tihem več ljudij, so-
sebno pa sosedo Marijo M. Naposled naprosi takozvano „češko 
čarovnico" v dnem kraju, da ji je obečala razodeti pravega 
tata ali tatico. 
»Čarovnica" povabi potem k sebi vse one ljudi, kateri 
bi bili lahko ukradli tiste novce t. j. vse one, katere je imela 
na sumu — tašča; dene na mizo sito ter mu zapiči na sre-
dino nožice z obojim ostrim koncem. Za jedno držalo prime 
sama, za drugo pa veli prijemati po vrsti vsem povabljencem 
in povabljenkam. Dokler se je to godilo, govorila je češki: 
„Svaty Jane, povez mi pravdu [povej mi po pravici], kdo to 
ukradl". A ne ganejo se nožice pri nobenem; ko pa pride 
na vrsto Marija M., nagnejo se proti nji.6) „Ta je tatica", za-
kričf zdaj »čarovnica". Nji pritegne s posebnim zadovoljstvom 
i pokojnikova tašča. Marija M. neče se pa nikakor udati ti 
razsodbi ,s sitom in z nožicami'; neizrečeno razžaljena zatoži 
celo taščo in »čarovnico" okrajnemu sodišču, ki je obsodilo 
obe zatoženki, vsako na deset dni v zapor, zato ker se ni 
moglo obdolženi Mariji M. po zakonu dokazati ni toliko, kolikor 
je črnega za nohtom. 
Učeni Jak. Grim. trdi, da je bilo sita sukanje („das sieb-
drehen") že v srednjem veku sploh navadno. (D. M. II2), 1062). 
Po naših mislih zamenilo je sito sčasoma prvotni ko-
lobar t. j. krog (r&z ali ris), ki so mu prisvajali nekdaj ter 
mu prisvajajo praznoverci še dandanes posebno moč. — Zato 
rabi Nemcem za tako vedeževanje tudi pravo kolo. W. II, 
str. 239 (370). 
') Grohm. 204 (1417) s krivo navedenim virom: sito (z noži-
cami t j. škarjami vred); P. Dobšinsky (Slovak) 94 istotako. 
3) P. u. p. Prim. tudi Toppen 57. 
3) W II, str. 238 (369). 
4) Nemcem soseb podedovano sito (..Erbsieb"), zlasti s podedo-
vanim sv. pismom („Erbbibel") s podedovano knjigo („Erbbuch") in s 
podedovanim ključem, pa tudi z nožicami vred itd. (W. ondi). 
6) „Kvety" 1846; str. 523, prim. Grohm. na str. 204 (1419). 
6) Vidi se po vsem, da je za to skrbela zvita baba, (zdaj bolj na 
rahlo držeč nožice), ker se je bila uverila iz razgovora s taščo, da sum-
njiči le-ta najbolj sosedo Marijo M. 

K 
A še več drugih načinov v isti namen imajo Slovani1) 
in Nemci.2) Dokazal je pa duhovito že Grohm.) da so si Cehi 
ona dolga načina (zagovora), ki se nahajata v „Ččm." 1854-
527—8 izposodili iz vražnega zaklada nemškega t. j. prelo-
žili z nemščine na češčino. Prim. Grohm. 202 (1415) in 
203 (1416) z napisoma: „Das Diebsschloss („Zamek zlodeje"), 
t. j. tatinska ključavnica. 
Ta ključavnica, skovana iz samih ,besed', ima v sebi 
tako čudno moč, da po končanem zagovoru (čujte, čujte!) kar 
primrznetat (ali tatica), tako da prideš lahko brez opasnosti 
do njega (ali nje) in se uveriš, kdo je, ter mu otmeš ukradeno blago. 
Petkrat se v tem prečudnem zagovoru ponavljajo zna-
menite besede (češki): „At' stoji [zlodej nebo zlodejka = tat 
ali tatica] jako štok (!) a hledi (gleda) jako kozel;"3) (nem-
ški): „Sie sollen stehen wie ein S točk und schauen wie 
ein Bock"; a baš po tem slogu4) („Stock — Bock"), ki ga 
pogrešamo v češkem zagovoru, sodi Grohm, jaz pa tudi po 
tujki „štok" (namesto: „pafez"), da je bil češki zagovor res 
nekdaj preložen z nemškega. 
Tako se je mnogo vraž zatrosilo iz nemščine tudi v 
slovenščino. 
Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki po resnični 
zgodbi zadnjega časa razglasili še jednega posebnega načina, 
kako zve okradenec lahko, kdo ga je okradel. — Ukradeno 
je bilo delavcu K. iz R. (na Sleškem) 40 nemških mark. Da 
bi zvedel, kdo mu jih je ukradel, odpravi se k slovečemu 
„čarovniku" v F. ter ga vpraša, kaj mu je storiti. Ta mu 
veli: „Kupite si nov lonec in vrzite va-nj za tri noževe ko-
nice soli, pa tudi tri krušne drobtine ter zabodite v vsako 
po tri igle (šivanke). Te stvari kuhajte o polnoči na Oderski 
vodi. Čim začne voda vreti, zbadale bodo igle tata v srce 
tako, da bode prisiljen vrniti novce, ki jih pa bode že šest 
mark manj. Plača delavec za ta svčt dve marki in opravi 
vse natanko, kakor mu je bil naročil „čarovnik"; a tat se 
vendar ni hotel prikazati. Posrečilo se je pa naposled orož-
niku (žandarju) brez kakega „vedeževanja" zaslediti novce, — 
samo tri marke manj, ki jih je bil že potrošil tat, okradencu 
po poli brat. („0esterr. Volksz." z dne 2. marca 1894, Nr. 60.) 
Rusi pravijo takemu človeku, kateri zna tata najti, 
„znahar".6) 
>) Soseb Čehoslovani; gl. Ččm. 1854; 527 -530; P. Dobšinsky 94. 
W. II, str. 238 (368) - 239 (370). 
3) Namesto: „naj se ne gane, naj primrzne tat ali tatica. 
4) Slog = Reim slišal sem 1. 1848. na Notranjskem. 
Kluger Mann, Zauberer (= čarovnik). (Fr. A. Pot. Slovar Lejpc. 
1881; 119.). 

IV. Kako se vede človek proti naznanjeni 
ali spoznani usodi. 
Od nekdaj je bil človek velik sebičnik. On ne zadovoleva 
s tem, da samo ve, kaj mu je po takozvani usodi namenjeno 
ali sojeno; nego bi rad vedel i to, kako se mu je ravnati pri 
bodočem dejanju. Po spoznani osodi svoji moral bi kajpak 
trpeti miren vse, karkoli se mu pripeti; ali taka doslednost 
ne ugaja umnemu in zavednemu človeku. Zato se trudi na 
vso moč, kako bi se izognil ali izmuznil neugodni usodi. 
Kakšnih pomočkov so v ta namen sčasom izmislile ,zvite 
buče' človeške, kažejo nam naslednji primeri: 
Če ugleda človek (praznoverec), ki se je odpravil kam 
na pot, kako neugodno .znamenje' (n. pr. zajca), ki mu je 
pretekel pot), ali če sreča staro babo, vrne naj se domov ali 
pa (pred babo) pljune naglo preko pota, predno pride ona do 
njega. (P. u. p.) Nekateri pravijo: „Pusti žensko na levi strani 
mimo sebe iti ter glej, da ogovoriš ti njo prej nego ona tebe". 
(Črni vrh pri Idriji. Zap. f A. Domicelj.) Po češko-nemški 
vraži treba pa o taki nepriliki trikrat pljuniti in neoziraje 
se, dalje iti. Grohm. 220 (15171) Nemec (na Sleškem) vrže, 
(predno dihne, zapazivši .neugodno znamenje') kamen preko 
pota. (W. I., str. 1.) Starogrški praznoverec (pogan) vrgel 
je, ako mu je mačka pretekla pot, tri kamene preko pota, 
ali se pa ni ganil, doker ni šel kdo pred njim [dalje po istem 
potu]. Teofrast.2) 
Slišali smo že, da če začne kokoš peti po petelinje, po-
meni to različno nesrečo.3) Da bi pa vso to nesrečo odvrnili, 
tako kokoš hitro zakoljejo — ne samo v Pavlovcih („Črtice" 
69), nego tudi po drugih krajih slovenskih — ali pa ji glavo 
odsekajo, kakor n. pr. v Kompoljah (p. u. p.). Prim tudi ,,Ččm." 
1853; 484; Grohm. 75 in 76; W. II; str. 269. — Slovak pa 
ubogi živali noge polomi ter vrže potem živo „hudiču" v te-
kočo vodo. (Ondi.) — Nekateri Poljaki mislijo, da je taka 
kokoš (menda) obsedena t. j. da ima „hudiča" v sebi, ter jo 
zakoljejo. (P. u. p.) 
B. Vraža pa čara (čaranje, bajanje). 
Vedeževanje hoče omejevati ali ovirati božjo voljo — 
božjo previdnost z (neodvratno) usodo, — čaranje pa s s a m o -
voljnim dejanjem človekovim. 
») Mačko ali mačka (p. n p. iz Kompolj; prim. str. 141; 5. op.). 
2) Prim. tudi češko „Ččm." 1856 ; 64. 
3) Teofrast: 'H&acA -/apoMirips« (Ethikoi charakteres). 

Kakor je praznoverska sreča in nesreča navezana na 
posebne dneve in dobe, tako i čare nimajo vselej in 
povsod jednake moči. Posebno ugajajo čaranju usodne 
dobe in nekateri usodni dnevi (s svojimi nočmi vred), 
kakor n. pr. „dvanajstere noči''1) Kres, Vuzem, Jurjevo i. t. d.2) 
Izmed dnevnih časov je najugodnejši čas ponoči, (sosebno 
med 11. in 12. uro, pri posebno skrivnih čarah pa o polnoči3). 
Zagovarjajo pa tudi za belega dne. — Tudi na mesec (je li 
mlad ali star i. t. d ) treba gledati pri čaranju. 
Kar se tiče krajev, ugodnih za čaranje, slujejo pri 
nas in pri drugih indoevropskih narodih najbolj razpotja 
ali r a z k r i ž j a, soseb za ponočne čare, bodi si iz dobrega 
ali pa iz zlega namena. Na razkrižju delajo babjeverci ris 
ter hodijo va-nj, da se zapisujejo hudiču. 
Varaš se pa, če misliš, da je „razkrižje"4) dobilo svojo 
čudovito moč stoprav v krščanski dobi po „sv. križu". Že stari 
Grki6) in Germani, da celo Indijanci prisvajali so razkrižjem 
veliko moč.6) 
Kedaj in kedaj se pa mora čarati v takem kraju, kamor 
nikdar solnce ne prisije" ali ,kamor ni čuti nikakega (cerkve-
nega) zvona'. (P. u. p.) Slišal nekdaj sam v Metliki. 
Paziti je pri čaranju tudi na števila. Najugodnejša 
števila za čaranje so: 3, 7, 9 in 77. Pri zagovarjanju treba 
moliti samo po 3 ali pa po 7 očenašev in češčenasimarij. To 
kaže, da se držš ,čarovniki' in .čarovnice' najrajši lihih (ne-
ravnih) števil. 
Kakor se pri čaranju prednost daje lihim številom, 
tako tudi levi strani. W. I; str. 65 misli, da zato, ker je na 
levi strani srce. — 
nČarajo" največ skrivaj; vpričo koga drugega po navadi 
molčeč ali pa (zlasti zagovarjaje) zamolklo govoreč t. j. samo 
šepetajoč. Priliko sem imel nekdaj opazovati to, ko je stara 
žena (z iglo), ,križala' mladi deklici „poganico" (na očeh). Da 
si je govorila ,križaje' jako tiho, pa sem razumel tik nje stoječ 
vendar vsako besedo.7) 
Gl. „Letop." 1885. 
2) Pri Čehih „Filip in Jakob", pri Nemcih „Walpurgis" (1. maja). 
W. I; str. 63; W. II; str. 73. 
8) Samo o Kresu ima (po nemški veri) poldan posebno čarovno 
moč. (W. ondi.) 
4, Tudi „križišče" ali „križi". 
6) Teofrast piše n. n. m: „In če ugleda praznoverec kedaj katerega 
izmed onih, ki se vlačijo, ovenčani s česnom, po razkrižjih, umiva 
se od glave do nog ter pošilja po duhovnic, da ga očistijo z morsko 
čebulo (Meerzwiebel, scilla bifolia) in z mladim ščenetom". 
»j W. I; str. 63. 
') ,Molitvica' pride na vrsto med „zagovori". 

Hrvatje in Srbi pravijo takim ženam, ki zagovarjajo bo-
lezni, »bajalice".1) 
I. Bajila. 
Bajila t. j. pomočki za bajanje ali čaranje,2) ohranjajo 
se do malega samo po skrivnem »ustnem izročilu" od zaroda 
do zaroda v pojedinih rodovinah, ki jih skrbno skrivajo vsa-
kemu tujcu, Sodil bi človek in slišal sem nekdaj tudi uže 
praviti starega Slovenca, da prehajajo take skrivnosti (bajila 
z zagovori vred) od očeta samo na sina, od matere pa samo 
na hčer; a po nemških praznoverskih zakonih jih ne sme 
po kakem človeku dedovati istega spola človek, nego oča 
sme razodeti in zapustiti tako skrivnost sami hčeri, mati 
pa sinu.8) 
Le nekoliko takih čar ali bajil nahaja se po takozvanih 
»čarovnih spisih ali knjigah. A kdo bi verjel, ako ne bi čital 
»črno na belem", da je na Nemškem — med »razsvetljenimi 
Nemci" — takih knjigarjev (knjigotržcev), ki imajo od takih 
knjig največ dobička. Vzeli smo že v misel, da se je začel ta 
vzgled — na žalost! — posnemati tudi že pri nas ter se dajo 
nemške praznoverske knjige iz gole ,dobičkarije' prelagati na 
slovenski jezik. 
Ni davno tega, da mi je pravil neki Slovenec (prostak), 
kako mu je na železnici blizu Dunaja ponujal nekakšen človek 
na prodaj (za 3 gld.) knjižico, rekši: »Kdor nosi to knjižico 
s seboj, onega ne more živa duša ni raniti, ni zaklati, ni 
prebosti, niti ustreliti i. t. d.4) — Neizrečeno rad bi jo 
bil kupil naš rojak, tem bolj, ker ni bil še opravil vojaške 
službe ter je mislil tudi — na vojsko. Ker pa ni znal po 
nemški, bal se je vendar, da ne bi kupil mačka v vreči, ter 
se naposled premislil in rajši prihranil novce, dasi so bile po 
njegovih besedah »izkušnjave strašno velike". — — 
Očiten dokaz, kako rad veruje preprost človek še zmerom 
v »čudodelne moči". 
Med 1. 1837. in 1840. videl sem v Novem mestu res 
nemška tiskopisa te vrste pri takih ljudeh, ki niso znali 
') „Bajati" (stsl.) = fabulari (praviti), nsl., srb. in hrv. pa = in-
cantare (uprav zagovarjati, ,besprechen'), osedobi pa tudi = garati ali 
čarovati (hexen, zaubern). Prim. Miki. „Lexic. palsl.-gr.-lat." 12; Vuk 12; 
Iv. Fil. 13. — B a j i 1 o = Zaubermittel (Murko, Jan.-Bart, in Jan.-Hub.). 
2) Prim. op. 1. 
s) Kuhn und Schwarz: „Nordd. Sagen" v predgov. na XIX. str. 
(W. I; str. 65.) 
4) Jako podobna je ta knjižica po vsebini onemu čarovnemu 
rokopisu, ki ga je opisal dr. A. Wuttke I. na str. 70 v opomnji (*). 

kar nič »po nemški" ter so posojevali oba tudi drugim ljudem 
(znancem in znankam). 
Na prvem čital sem napis: »Die sieben Himmelsriegel", 
pod napisom bilo je pa natisnjenih sedem ključavnic (»žabic"); 
vsebine ne pametim več. Na drugem ni bilo nikakega napisa; 
imel je pa v sebi nekako (nemško) »molitev" s tem (nemškim) 
dodatkom: »Kdor nosi to molitev s seboj, ni se mu bati strele, 
in če se dene kaki porodnici na glavo, pa bode rodila jako 
lahko." (?!?) 
Med najimenitnejša bajfla slovenska štejemo takozvane 
»črne bukve" (črno knjigo). »Črne bukve" krstil jih je menda 
slovenski narod po zvunanji podobi;1) kajti med črnimi 
črkami je tudi mnogo rdečih v njej. Tako je vsaj pravil mo-
jemu poročevalcu oča, ki je videl „črne bukve" nekdaj pri 
kmetu Žikovcu v Dolenji Vasi (pri Selcah na Gorenjskem), pa 
jih ni znal čitati. 
Ne ve se natanko, kaj imajo »črne bukve" v sebi. Po 
narodni veri nahaja se v njih mnogo čudnega in skrivnega, 
tako da kdor ima take »bukve", ,zna uze več nego hruške peč1. Ne-
kateri pravijo, da so v »črnih bukvah" zapisane vse skriv-
nosti,— tudi bodočnost. »Pojdi (če te ni strah) opolnoči 
na pokopališče in se ustopi tako, da ti bode stala jedna noga 
na posvečeni zemlji, druga pa na neposvečeni. Kmalu se 
bode oglasil mrtvec in začel prebirati iz »črnih bukev" pre-
rokovanje za bodoče leto in sploh vse skrivnosti, ki so ime-
nitne za duhovnijo (župnijo). Ako bi bile obe nogi na ne-
posvečenih tleh, ne bi ničesa slišal in zvedel; ako bi pa stal 
z obema na posvečenih, prišel bi mrličem ,pod oblast', da bi 
te smeli raztrgati, ali ti pa storiti kako drago škodo." (Iz 
Valtove Vasi na Dolenjskem. »Ljublj. Zvon" 1882, str. 671.) 
Oni kmet v Dolenji Vasi (pri Selcah) prerokoval je pa 
iz svojih »črnih bukev" ljudem doma o belem dnevu vsaj za 
50 let naprej, pa mu je — pravijo — obveljalo vse (?), tudi 
to, da bode njegovi hiši kedaj (po njegovi smrti) gospodar po 
imenu .. Janez. (P. u. p.) To ni nič posebnega; Janezov 
je po Kranjskem na prebitek.2) — Pa tudi za tatove je pravil 
po tistih »črnih bukvah". 
»Kjer imajo ,črne bukve', tam imajo tudi vedno dosti 
denarja." (Na Igu. P. u. p.) 
»Črne bukve" rabijo nekaterim zlasti ondaj, kedar hodijo 
zakladov kopat. (Kaj več o tem, kedar bodemo govorili o 
zakladih.) 
>) Prim. zastran zunanje oblike nekdanje »črne bukve" šolske. 
2) Tirolska: Kdor ho5e bodočnost znati, iztrgaj živi podlasici srce 
ter pojej (surovo), dokler se še giblje". Alpenb. Mythen 383 (W. I, stran 
69). Dober tek ! 

,,Neki cerkvenik," tako mi je 1. 1884. pravil na Dunaju 
zgovoren pomorančar iz Velikih Lašč, hrepenel je že davno 
po „črnih bukvah" župnikovih („fajmoštrovih"). Nekega dne, 
ko je gorelo v župnišču („farovžu"), zgrabi mož iznašaje po-
hištvo i. t. d. iz hiše, naglo „črne bukve", odnese jih skrivaj 
k sebi in prebira ter izpisuje iž njih tri dni in tri noči. 
Še le potem je povedal prežalostnemu župniku, (ki so 
mislili, da so zgorele), da jih je rešil on. Hitro skoči po-nje 
in jih prinese g. župniku, ki so jih bili neznano veseli. Kajpak, 
da jim ni povedal, kaj je bil storil. 
Vtresel je Laščan še to, kako je cerkvenik njegovemu 
očetu, s katerim sta si bila velika prijatelja, večkrat skrivaj 
bral iz „tistih bukev" vse, kar smo že slišali in še več dru-
gih čudnih in prečudnih rečij. Dokler sta nekega dne pila 
skupaj v najbližji vasi, pobila je toča. — „Ko sta se z očetom 
vračala" — pripoveduje Laščan nadalje — „brž po toči domov, 
ter ugledata gredoč črn oblak popraša jih: „Vidiš li kaj?" — 
„Oča, da ne." Zdaj napravi on s privzdignjeno levico v zraku 
locdnj (lok) in reče očetu: „Poglej zdaj izpod moje roke 
kvišku!" — „In ko oča tako storijo, ugledajo v oblaku ča-
rovnico v samem škrlatu."1) — „Ako bi jaz hotel, vrgel bi 
jo precej z oblaka." — „Daj vrzi jo, vrzi, pravijo mu oča." 
— „Jaz bi jo vrgel, a veš, sedem let bi potrebovala, predno 
bi prišla domov, tako daleč je doma." (Tako modro se je 
odrezal zviti cerkvenik. Kdo bi bil pač tako neusmiljenega 
srca!). 
Isti Laščan pravil mi je tudi o nekem človeku iz So-
dražice (izr. Sodržce), ki je imel „črne bukve", vzdignil več 
zakladov (?) ter obogatel, dokler mu niso zgorele o zadnjem 
ognju, dasi je imel zakopane v kleti; potlej je pa ubožal, da 
mu je bilo prosjačiti (.beračiti1) naposled. 
„Kolomon'' ali „Kolomonov žegen", tudi „Kalamon" 
ali „Kalamone žegen", „mali" in „veliki Kalamon"). 
S „črnimi bukvami" vred sluje po mnogih krajih sloven-
skih, (a zlasti po gorenjskih, pa po nekaterih dolenjskih, go-
riških in štajersko - slovenskih) tudi tako zvani „Kolomdn" 
ali „Kolomonov žegen". Na svetlo je prišel prvič s tem na-
pisom (v pokvarjeni koroški slovenščini): „To je tapravi inu 
tacieli Colemone-Žegen, kateri je bi v vkeleranje2) taprvevo 
') Najbrže kakšen privid (Sinnestauschung). Morda se je bilo pri-
merilo, da je posijalo solnce za oblakom ter ,škrlatasto' razsvetilo 
oblak s tako podobo. Kolikokrat se nam zdi oblak kakemu velikanu, 
konju, volu i. t d. podoben! 
2) Zu Koln am Rhein. 

bart vdrukan vtam lete 1321,^ noi v latinščeni šprachi vnkei 
dan, potam pa na nemško, sedei pa ta prvvo bart na sovenjo2) 
nonovo kvhan inu frišno pačan s. 1. et a." Tiskana je bila 
slovenska t. j. poslovenjena knjiga brez letnice (po Šafafikovih 
mislih na Koroškem, okoli 1. 1800 i. d.) 12°. 283 str. Vsebina 
(po Šafariku): „Molitve, rote (rotitve), kako se vzdigujejo za-
kladi, kako ukradene stvari nazaj dobiti i. t. d. „Colomone" 
(izr. Kolomone, sedaj Kolomon) je spakedrana beseda iz: ,Kol-
man' ali ,Koloman'. Kmetje pravijo ti knjigi: „Svetega Kolo-
mana Žegen" (Prim. Šaf. 144 in Marn. „Jezičnik" XXII. leto 
1884.; 77J) 
Pisan (.prepisan') pa je bil dni „Kolomon", ki si ga je 
bil menda za 200 gld. kupil neki kmet iz Golice (l/4 ure od 
Selc na Gorenjskem), pa so mu ga potlej .poredneži' vzeli ter 
hoteli sežgati, zato ker je bil poln vraž; zvedel je pa vendar 
za pravega tatu ter mu odkupil svojo knjigo za 10 gld. (Pravil 
mi I. 1884. Jos. Bernik iz Dolenje vasi pri Selcah). Po nje-
govih besedah „Kolom6n nima tolike moči kot „črne bukve". 
Nekod pa rabi vendar tudi namesto „črnih bukev", ker 
čitamo v Jurčičevi knjigi (I. 71; 3. r.): ,,Koloman ali tisto pi-
sanje, ki uči, kako se hudič kliče v ris". 
L. 1879. zasledil je „Kolornonov žegen" pri kmetu Ant. 
Vrbiču iz Pristavlje vasi pri Št. Vidu (,pod Sv. Rok') na 
Dolenjskem — gosp. Aleksand. Hudovernik. (Zap. isti.) Pravil 
mi je pa 1. 1887. na Dunaju, da kmet ni hotel izpod 5 gld. 
dati knjige iz rok. Prepisal si je bil (A. H.) pa vendar napis 
(z izvirno pisavo): „To je ta pravi inu ta cieli colomone sfegen, 
kateri je biv v tam mestu Kelerejni ta pervevo bart udrukan 
v tam lete 1321 noi v latinsfzei sfprachi unkei dan, potam na 
nemsfko in sedej pa ta pervo bart na sovenjo na novo kuhan 
ino frisfno pezhan. (Brez letnice i. t. d.). Ta napis, ki se strinja 
do malega s prvim, kaže, da mu je najbrže tudi vsebina ista 
kakor prvemu. 
Znan je „Kolomon" tudi štajerskim Slovencem — vsaj 
okoli Celja, pa pravijo, da ga ne zna niti vsak duhovnik 
čitati tako, kakor bi bilo treba. — V neki kmetski hiši strašil 
') Očitna laž; 1. 1321. ni bila še znana tiskovna umetnost, nego 
izumljena še-le okoli 1. 1436—1438. 
Pripomnja. Večji del takih tiskovin in drugih kvjižur tiskajo brez let-
nice, brez imena kraju (kjer je bila katera tiskana) in brez imena pisatelju ali 
založniku — ali pa nalašč z lažnivo (mnogo starjo) letnico in s krivim 
imenom kraju, pisatelju in založniku — bodi si iz gole ,dobičkarije', 
bodi si tudi iz drugih uzrokov. (Prim. W. I; str. 66.) 
2) T. j. slovenjo [= slovenje, slovenski]. 
s) Šaf. veli ondi i to, da je ta knjiga jednačica (Seitenstiick) 
knjigi po imenu: „Duhouna branua", o kateri kanimo govoriti malo 
pozneje. 

je ,kozel' (škratelj), ki se ga niso mogli odkrižati nikakor. Na-
posled zaprosi kmet pomoči g. župnika. Ko pridejo župnik 
ter začnejo čitati iz „Kolomona", pa je ,kozel' kar izginil. (P. 
u. p.) Prim. tudi to, kar je pisal o „Kolomonu" dr. Jože Pajek 
v ,,Kresu" 1882; str. 272. 
Na „Cirkljanskem" ali „Cerkljanskem" (izr. ,Crkljanskenr) 
imajo nekoliko iztiskov „malega" in 1 iztisek „velikega Kala-
mona". — „Ka,lamone shegen", knjiga, če se prav spominjam, 
sredi prejšnjega stoletja tiskana, na pol nemška, na pol slo-
venska zmes, je po vsebini zbirka čarovniških rekov, kletev, 
zagovorov i. t. d. (Takov „Kalamon" je g. prof. Leveč našel 
v Cerknem.) — Nekdo je od zlodja1) namesto zakladov za-
hteval „veliki Kalamon"; on pa mu je rekel, da tega ne more 
in ne sme, in da rajši pove za vse zaklade, kot da bi to 
storil; a ker ga mož drugače ni izpustil, vdal se mu je toliko, 
da mu da (= da mu bode dal) zaželeno knjigo, ako dobi 
stavo. Stavila sta pa, da dobi stavo dni, kateri prej pride od 
mesta, kjer sta bila, do moževe domače hiše, in sicer naj gre 
mož prost po poti; škrateljnu pa sme napravljati zaprek (ovir), 
kolikor mu drago, in hodil bode po grmovju, koder mu ukaže. 
Določita torej dan za tekmovanje, in do takrat prepregel je 
mož od risa do svoje hiše cel kos preje in jo prevezal tako, 
da je bil vozel pri vozlu; hudič naj bi vse te vozle odvozlal 
in prvi do hiše prišel ali pa izročil Kalamon. Mož je naglo 
hodil, a tudi hudič je bliskoma odvezoval, in mož ravno na 
prag stopi, ko hudič zadnji vozel odvozla in tik njega stoji. 
Stava je bila le na pol dobljena. Hudič izvleče Kalamon iz žepa 
ter mu ga vrže v hrbet s tako silo, da je takoj mrtev obležal. 
Ker je bil pa Kalamon njemu jedinemu namenjen, našli so mrt-
veca samega — brez Kalamona. (Zap. g. Ivan Jereb 1. 1888.) 
Kdor ima „Kolomon", na lahko napravi vsem svojim 
,drugom' t. j. tistim, ki tudi verujejo v »Kolomon" in v vraže 
sploh, vsakeršno nesrečo — sebi v korist. Za dokaz pripove-
dujejo Vrsenčani naslednjo dogodbo: »Nekateri Vrsenčani so 
šli na Koroško trave kosit. Ker so preveč zabeljene reči jedli 
(Korošci namreč silno belijo jedi s tolščo), bili so žejni, a 
vina ni bilo, vode so se pa bali. .Potožili so nekemu gospodu, 
ki je bil prišel ,zraven'. Ta pa jim zapiči nož v drevo, a po 
nožu priteče presno mleko. Ko so se napili, vprašali so rado-
vedno, kod neki je priteklo mleko. Reče jim: »Vidite li dne 
krave tam na pašniku? Vsem onim kravam sem odvzel ,po 
nekaj' mleka, le trem ne, ker gospodarji trdno verujejo v 
jednega Boga; drugi pa smo si bratje po Kolomonu. (Zap. g. 
Andr. Gabršček.) 
') Uprav „zlodej", zlodeja, iz „zlo dejati" (delati). 

Posebno Nemci obilujejo s takozvanimi »čarovnimi knji-
gami", ki so po vsebini, (kolikor nam je znano), podobne 
»črnim bukvam" in „Kolomonu". Najimenitnejše izmed njih 
so tele (iz katerih so najbrže ,zajemale' tudi „črne bukve" s 
„Kolomonom" vred): 1. »Faust' s dreifacher Hollen-
zwang", ki uči, kako človek hudiča in druge duhove lahko 
roti (kliče) ter priklicane prisili k vsaki službi. Prišla je ta 
knjižura, ki je skrpana iz različnih drugih knjižur, na svetlo 
z lažnivo letnico 1404 ali pa 1407, po pravem pa še-le koncem 
16. veka. — 2. „Romanus-Buchlein, gedruckt zu Venedig". 
(Brez letnice). — 3. »Albertus Magnus" bewahrte u. appro-
birte sympathetische und natiirliche egyptische Geheimnisse 
fiir Menschen u. Vieh etc. 3 Theile; Braband (!) 1839. — 4. 
»Der wahrhaftige feurige Drache oder Herrschaft iiber die 
himmlischen u. hollischen Geister u. iiber die Machte der 
Erde und Luft. Vierte Auflage Ilmenau 1850. — 5. „Ein 
Biichlein, darinnen gar gewisse Sachen sein, welche jedem 
Menschen dienlich sein. (Rokopis brez letnice, na videz iz 
18 veka. Omenili smo to knjižico že na 176. str. v 5. op. 
zastran vsebine na kratko. Na drobno (z vsebino vred) opisal 
je naštete in še nekatere druge »čarovne knjižure" nemške 
W. (uttke) I., str. 66—71; malo manj jih je W. II., str. 176-179. 
Nemški časnik: »Die bunte Welt" 1876. str. 650 razglasil 
je pa med peterimi takimi bukvami tudi te dvoje, ki so 
vredne posebnega spomina: 6. Doctor Johannes Faust »Magia 
naturalis et innaturalis der Kabbala u. Clavicula, oder 
„Schlussel des Salamonis, aufgefunden im Kapuzinerkloster 
zu Immenstadt". (Brez letnice). — 7. »Biblia arcana ma-
gica", das ist das Wunderbuch des Johannes Tritheim, Abt 
im Karmeliterkloster zu čoln, handelt von der gottlichen Magie, 
dem Planeten - u. Geburtseinfluss, der Signatur der Krauter, 
Mineralien, Thiere u. Menschen, dem Universalspiritus, den 
magischen Tincturen u. Arzeneien, Kristallspiegeln, hermeti-
schen Geheimnissen, der kunstlichen Lebenslampe, dem Offen-
barungsspiritus aus Maithau, dem magischen Feuer u. Liquor, 
dem Spiegel Salomonis, in welchem alle Signaturen der Welt 
u. alle Geister zu erkennen, der magischen Kugel zur Erfor-
schung des unter der Erde Verborgenen, den Geisterglocklein, 
Ring-Ruthen u. Spiegeln, den hochsten Lehren der Magie 
u. Kabbala sowie den Geheimnissen des Geistes u. der Seele " 
(Brez letnice.) Izrecno bodi povedano, da so v tej (7.) knjižuri 
— tudi rotila (besedila), kako se kličejo različni duhovi, na-
tančen pouk, kako se vzdigujejo zakladi i. t. d. 
Zastran Čehov prim. „Ččm." 1854, ki ima (str. 530—532) 
v sebi dolgo rotilo, kako je ravnati, da bi „duh" (hudič) pri-
nesel zaklad. Narisan je ondi tudi ris („kolo"). Ker treba 

„sv. Koroni" na čast moliti 93 očenašev in ravno toliko češče-
nas'marij, zato je češki napis1) Grohm. (216) ponemčil tako: 
„Gebet zur heil. — Corona" (molitev k sv. Koroni). 
^Duhovna branva" (bramba). Skoraj da neznana je 
osedobi že ta knjiga, tudi v popačenem koroško - slovenskem 
narečju pisana: „Duhouna branua, prad2) duhounah inu 
žuotnah navarnostah sakobart per sabe nossiti, u' katirej so 
močni žegni inu žebranje,3) kateri so od sama boga oznanuani, 
od te cirkle inu S. S. očetou storjeni, inu od Papaša Urbana 
VIII. unkadani, skuz s. Kolmana poterdnjeni bli, iz nemškigo 
u to suovensko Spraho sprabernjena, inu drukana u' Koln 
n' tam lete 1740." (12». 180 str.) — Spakedrane besede: vedno 
pri sebi nositi i. t. d. kažejo, da nam je tudi to knjižuro, polno 
grdih vraž, prištevati Bbajilom\ zatrošenim iz nemščine med 
slovensko ljudstvo. Ko misliš, da je (na 96. str.) že konec, 
vidiš, da se na 97. začenja: „Duhouna v ah t a". Šafarik 
(132) misli, da je ime kraju „Kolln" nemara lažnivo. (Prim. 
tudi Marn. „Jezičnik" XXII; 28 in tukaj str. 179; 1. op.). 
Spisovanjel. 1823. — Iz istega uzroka kakor „Duhovna 
branva" spada med „bajila" tudi iz nemščine na slovenščino 
preloženo „Spisuvanje 1823. "*) List (pisan) 4°, na sredi prve 
strani s preprosto narisanim in pobarvanim razpelom. Pod 
navedenim napisom neposredno na 1. str. čitaš te besede:6) 
„Spisuanje (sic), katera (sic) je Jezus Christus le tem trem 
ženam Elizabeti, Brigidi in Megtildi razodeu" i. t. d. — Potem 
našteva Jezus (po njihovi želji), koliko je dobil od judov, ,žla-
fernc', kolikokrat je bil udarjen s ,pestio' na usta, kolikokrat 
na glavo itd. itd. Naposled (na 2. str.) napisano je pa: „Letu 
se je ,žnešlu' v Jeruzalemu per božjimu grobu (?), in kateri 
letu per sebi nosi, temu ,na more1 škodovati hudič, inu kateri bo tu 
deržau ,nabo' svojga Iona zgubil dovekumai. Amen." (Priobčil 
g. Andr. Gabršček 1. 1887 z Livka pri Kobaridu s tem do-
datkom, da je v »Spisuvanju" in še v nekem drugem starem 
prepisu, ki nam ga je poslal, pomešano narečje, celega Tolmin-
skega" . . bolško, kobaridsko in tolminsko . . ., in da je v on-
dotnih gorah premnogo takih prepisov in mnogo drugih prazno-
verskih molitev, ki prouzročujejo ,čuda' i. t. d."6) 
1. Bajilom prištevamo po tem takem tudi praznoversko 
rotenje (rotitve, po starem „rote") ali zagovarjanje (za-
') vZaklindni ducha, aby penlze prinesli 
'•0 T. j. pred (s krivim sklonom) za seboj. 
3) Molitve. 
*) Čital sem nemški izvirnik nekdaj sam. 
') V nepravilni bohoričici: sh = š in ž. 
6) G. poročevalec naj nam oprosti, da smo zbog pretesnega prostora 
jako skrajšali „Spisuvanje" in pri dodatku še iz posebnega uzroka iz-
pustili — uzrok. Prepis „6 lat. maš" pride pa na vrsto v dragem predelu. 

govore), ki jim pravijo včasih tudi ,molitve'1) pogostem tudi 
„žegen", sosebno če rabijo v dober namen.2) 
Nekateri zagovori so brez pravega smisla — nerazum-
ljivi, — a baš taki se zde mnogim praznovšrcem najboljši. 
Nekateri so silno stari (podedovani) ter izhajajo baje iz Egipta 
(iz Mozesove dobe), ali od Salomona ali pa iz Arabije. 
Zagovarjajo zamolklo, rote pa na ves glas — sedaj 
ponevedoma menda po nekdanjih mislih (praznoverskih), da 
se zgodi to tudi res, če izreče kdo svojo željo jako živo (s 
krepkimi in resnimi besedami): to je „žive besede" moč'. Za 
detinske dobe slišal sem praviti v Metliki tako: Če je v starih 
časih (ali „v starem testamentu") n. pr. mati rekla detetu 
„ti volk", valje je postalo volk, ali če mu je rekla: „naj te 
vrag vzame", mahom je prišel vrag ter odnesel dete.3) 
Večinoma so zagovori zapovedujoči, nekateri pa 
samo pripovedujoči. Oboje bodemo videli pozneje iz raz-
ličnih primerov, zlasti kedar bodemo govorili o boleznih in 
dotičnih zagovorih; samo jedno slovensko hočemo priobčiti že 
tukaj. Povedano bodi samo še toliko, da se jih nahaja med Slo-
venci mnogo manj nego pri Hrvatih, Srbih, Čehih in Nemcih. 
Kačji strup (kako se zagovarja). 
Erjavčeva izjava, ki jo je bil najprej razglasil v knjigi: 
„Domače in tuje živali v podobah" a potem v Letop. 1. 1883. 
(337), svedoči, da se nahaja med ljudstvom slovenskim vendar 
še več zagovorov nego jih znamo, zlasti pa takih, s katerimi 
se zagovarja kačji strup; ali zagovorniki nečejo praviti svojih 
skrivnih („čarodejnih") besed. Vendar je slavni pokojnik hitro 
po prvi izjavi dobil po dveh mladih rodoljubih tri „besede" 
ali zagovore, ki jih čitaš lahko v istem Letopisu. Prvi za-
govor rabi zagovornikom po Tolminskem, kedar zagovarjajo 
kačji strup; z drugim in tretjim zagovarjajo pa po Krasu in 
po Goriški okolici: A) „Kadar se noga izg&ne (izvine)", B) „Ka-
dar m6dras ali zm6 piči (usčka)". 
Tudi meni je bilo lepo prositi, (pa tudi nekaj izpod palca 
izpustiti), predno sem 1. 1883. preprosil nekega Slovenca (kroš-
') „Molitva" tudi srbski. („Glasnik sips. uč. dr." XXII (1867); 174; 
sicer pa „basma" (Zauberspruch, Zauberformel). 
2) lz nemške besede „Segen", ki pa tudi ni prava nemška, nego iz 
lat. „signum" (znamenje). Prim. „Kolomonov žegen" in pri W. I; str. 
72 (110): Feuer-, Fiebersegen i. t. d 
8) Tudi druge „kletve",pa i »čestitanje" in „zdravice" razlagamo si s 
prvotno vero v „žive besede" moč. ,Trkamo' pa s kupicami nazdrav-
ljaje (napijaje) nemara ponevedoma iz istega uzroka, iz katerega (tudi 
ponevedoma) ropoče ljudstvo še o godovnih slavljencem na čast. S 
takim ropotom („trkanjem") odganjali so namreč (po naših mislih) po-
ganski narodi nekdaj tudi ,,bese" (zle duhove) pri zdravicah izmed sebe 
zato, da ne bi, kakor koli si bodi, naškodili prijateljstvu ali pobratim-
stvu. Prim Letop. 1885; 182. 

njarja), ki je bil od Strug na Kranjskem doma, da mi je po-
vedal (narekoval na pamet) ta zagovor „za kačji strup". 
_„Stoji, stoji silna škala, na ti skali stoji sv. Jošt in 
„sv. Šempavz"1). Le-ta žival (ali ta kristjan ali to govedo) je 
popaden[-a, -o] ode hude živali. Prosim, prosita Očeta nebe-
škega, de ti živali (ali temi kristjani ali temu govedu) ne sme 
nič škodit', kakor otok2) gor, tako dol". 
„Zdaj moram pa molit 7 očenašev in 7 češčenas'marij 
na čast sv. Jošti in sv. Šempavzu in na čast Materi božji in 
smiljenemi Jezusi. Kjer je žival ugriznjena, tam se more (še 
pred molitvijo) križ narediti s palcem: v imen' Boga očeta in 
sina in sv. duha. — (,Amenl pa ne.) Nato sebi križ t. j. 3 križe: 
na čelu, na ustih in na prsih kakor poprej. - (,Amen' pa 
spet ne). Potem še-le se moli zgornja molitev na tihem, 7 
očenašev in 7 češčenas'marij pa na glas. Po teh 7 očenaših 
in 7 češčenas'marijah moram narediti spet po rani križ (t. j. 
3 križe brez „Amen"), tako tudi sebi križ (ali 3 križe „kakor 
s početka, pa spet nič ,,Amen"). V 24 urah mine najhujši 
otok. Toliko da človek izmoli, pa začne oteklina že oplahovati. 
„Jaz Sclm" — rekel je — tega nisem prav verjel poprej, pa 
sem se prepričal že prvič pri neki kozi, ki jo je bil gad na 
paši ,ugriznil' v jezik, in ta ves otekel. Ko sem bil pa molit-
vico i. t. d. izmolil, oplahnil je brž tako, da se je videlo." 
Tako je, kakor se je hvalil, pomogel od kačjega strupa tudi 
neki ženski (udaljeni) samo s kruhom, nad katerim je bil iz-
molil tisto molitev. „Zavžila je samo tisti kruh ter ozdravela 
popolnoma". Tako se je pohvalil namreč zopet — sam. 
2. Včasih pa ne zadoščuje »zagovor na besede", nego da 
bode jačji ter pomagal za dlje časa ali celo za vavek (zmeraj), 
treba ga zapisati. Pismeni zagovori so bajila za t. j. zoper 
vse, kar bi moglo človeku naškoditi na telesu ali zdravju in 
na njegovi (pozemeljski) blaginji sploh; odvračajo posebno 
bolezni (pri ljudeh in živini), ranjenje, čare i. t. d. 
Hrvatje in Srbi pravijo pismenemu bajilu ali zagovoru 
»zapis", Nemci pa s tujo besedo »Amulet"3) ali »Talisman"4). 
Ako hoče človek, da bi ga čuval zapis kakega zla: bolezni 
i. t. d., mora ga nositi vedno s seboj, a zlasti na golem životu: 
») Sv. Šempas, tudi Šenpas = Sanctus Passus. Po tem svetniku 
krstili so tudi kraj „Šenpas" (nemški „Schonpass" !) na Goriškem. Mi-
slim, da je tudi v Letop. 1883 v tolminskem zagovoru „sv. Šenpav" 
= „sv. Senpas" (a ne sv. Pavel). 
2) 0 - - u (otuk) 
3) Iz arab. besede ,,hamalat", abbildliches Anhangsel. (Sepp. II; 196.) 
4) „Tal" znači v sanskrtu »nositi" [zato ker se po navadi nosi 
na životu). Gl. Sepp. II. 196 (3. op.). Tur. Talisman je pa naravnost iz 
perz. „talisme". 

na prsih i. t. d. V Bosni in Hercegovini navezovali so za turške 
vlade1) »zapise" celo živini na rogove. 
Po katoliškem delu Hercegovine nosijo deca na kapah 
tako obilo zapisov kakor drugod po ,dinarski pokrajini'.2) Za-
pis je listek, na katerem je napisana ali pa natisnjena kakšna 
molitvica, ki se deva v usnjeno ali platneno mošnjico ter nosi 
na bolnem delu telesnem. 
Zanimljivo je dr. L. 6lik v »Glasniku zem. muz. u Bosni i 
Hercegovini" g. 1890. (45—55) opisal »Hamajlije3) i zapise u narod-
nom lekarstvu Bosne i Hercegovine". Ondi čitaš n. pr. (str. 47.): 
»Pošto (ker) zapisi uopce (v obče, sploh) mogu da brane 
od svake nezgode, to onda nema ni bolesti, od koje oni ne 
bi mogli očuvati". 
»U glavnom na svakom zapisu, prema vjeri (po veri) onoga 
koji je (ga) nosi, treba da ima ili molitvica, ili jedna rečenica 
(rek) iz biblije (sv. pisma), evandjelja ili kurana4), ili ime božje, 
znamenje krsta (sv. križa), ili slika kakvoga sveča" (svet-
nika) i. t. d. 
»Više puta (večkrat) svemu to mu nema ni traga (sleda), 
vec bude i takih stvari zapisano, kojih niko ne razumije. A 
Bošnjak i Hercegovac vjeruje u zapis i ne znajudi, šta je na 
njemu zapisano; jedno zato, što misli, da je to svetinja (sveta 
stvar) i da zato mora pomoči". 
0 tej priliki naj vzamemo v misel i to, da je hotel Serenus 
Semoniens6) mrzlico odganjati s čudnim napisom, t. j. z nerazum-
ljivo, rekli bi strašno besedo »Abracadabra" (izr. Abrakadabra), 
ki jo treba napisati na tri ogle in potlej nositi o vratu: 
') Morda delajo to prostaki še dandanes? 
2) »Im dinarischen Gebiet". (Dr. M. Hoernes: »Dinarische Wande-
rungen". Wien 1888; 113.) 
8) Turška beseda, ki jo Vuk (802) tolmači tudi z izrazom »zapis" 
i. t. d., nastala je iz arabske: »hamala", obesiti (hangen, umhangen). 
4) T. j. iz korana (pri Turkih). I. N. 
5) »Serenus Sammonieus, cesarja Gordijana učitelj," . . . piše Ottov 
»Slovnik Nauč." 1888 ; 77 p. b. Abracadabra. Nekateri trdijo, da se je 
izmislil te skrivne besede cesarja Septimija Severa zdravnik za mrzlico, češ 
da se bode zbala mrzlica te strašne besede ter jo popihala pri tej priči. 
(»Biblioth. der Unterhaltung und des Wissens" V. zvezek 1877; 273.) 
A b racadabra 
Ab r acadabr 
Ab racadab 
Ab racada 
A b r a c a d 
A b raca 
A b r a c 
A b r a 
A b r 
A b 
A 

Ta čudna beseda rabi kot pismeno bajilo ali ,zapis' še 
danes tudi Nemcem. (W. I; str. 75.) 
Za primer (verskih) zapisov „ istočno-pravoslavnih" priob-
čuje se iz navedenega „Glasn. zem muz. i. t. d.'1 (48) ta zapis, 
ki pravijo, da pomaga v boleznih sploh: 
HC HXC 
n 
KA 
„Vo imja otca i sina, i duha svjatago. Amin! Kresta Tvojego 
gospodi životvornago imže smrt pogibe i mertvi oživotvoreni biše 
Božestvenim znamenijem i ninje iscjeli boljaščago raba (služabnika) 
Tvojego (I. L), jakože pri Jeleni umeršuju djevicu". 
Na str. 49. istega „Glasnika" čitamo tudi mično raz-
pravo o turških (»muhamedovskih") zapisih, na katere pa zarad 
pretesnega prostora samo opozarjamo — zvedljive čitatelje. 
Kako trdno pa veruje Turčin v zapise, svedoči nam ta 
zgodbica: Ko so ,naši' v Bosni dražili nekega ,bega', da bi ga 
bili ustrelili, da se ni .predal' Z81 ČclScL odreže se mož oblastno: 
„Jok (ne), jerbo čuva me hamajlija". Pokaže jim jo, a hitro 
zopet skrije. (P. u. p.) Slišali bodemo skoraj, kako se je varal! 
Hrvati pravijo zapisu tudi „božak". Dalmatinci čislajo 
posebno »veliki zapis". M. Pavlinovic: „Razgovor" 1876; 14). 
Staroslovenski se je „amulet" zval »hranilo"1); osedobi 
rabi pa slovenskemu ljudstvu po nekaterih krajih za tak pomen 
tujka „škapuh'r" ali po Levstiku (gl. Dun. „Zvon" 1870, str. 312) 
„skapulir"2). 
Po narodni veri misli slovensko ljudstvo nekod, da brani 
(„varuje") človeka škapulir vsake nesreče ali nevarnosti. 
(Tržič in Kostanjevica p. u. p.), oziroma „vsake nesreče na 
duši in telesu, posebno tudi tega, da ne more postati hudo-
delec". (Okoli Konjic na Štajerskem. P. u. p.3) 
Kako se posmehujejo sedanji razsvetljeni zdravniki pre-
prostemu ljudstvu, ki veruje še v „zapise" ali „škapulirje"; 
v XVI. veku zapisovali so pa take „zapise" še tedanji — 
J) Grški <puXax-c(5v; prim. stsl. „hraniti" custodire (čuvati, 
varovati). Miki. Lexic. 1096. 
a) Po Ducange-u iz starovečne latinščine: „scapulare", ki znači 
uprav .naplečnik', Scapulier (Schulterkleid der Monche); it al. sedaj tudi 
„scapolare", ki nas spominja glagola „scapolare" (rešiti, osloboditi). 
8) Neki Slovenec (od Strug pri Ribnici doma) odgovoril mi je pa, 
da nosijo ,ondukaj' (ženske) škapulirje samo zato, ker je to nekaj 
božjega". Prim. hrv. „božak". 

zdravniki sami ter jih priporočali, rekši, da so „čudotvorna" 
zdravila. — Sv. treh kraljev imena, zapisana na papir in obe-
šena na vrat, priporočali so za „p&dečo" (božjast). — Z besedami: 
„ Galbes galbat, galdes galdat" (zapisanimi tudi na papir) zdravili 
so bolne zobe. — Za besnost zapisavali so pa te čudne 
besede: „Hax, pax, max, Deus admiaxu na jabolko, ki ga je 
bilo bolniku snesti i. t. d. i. t. d. (Dr. L. Glik: „Glasn. zem. 
muz. u Bosni i Hercegovini 1890, I. knj. 47.) 
Na Nemškem (in to na Virtemberškem) zapisujejo take 
čarovne zapise (,:Zauberzettel") še dandanes — čujte, čujte! — 
nemški učitelji ter si prislužijo s tem obilo cvenka. Dajo 
jih tudi tiskati na debelo, kedar je velika sila za-nje. Ko je 
bila zadnja nemška vojska z Danci, kupovali so si nemški 
vojščaki v Hamburgu na stotine in stotine takih zapisov, ki 
so jih odhajaje na vojsko nosili s seboj ter celo goltali (po-
žirali) jih, da jim ne bi mogla naškoditi ni puška, ni sablja 
i. t. d.1) — Tako je 1. 1859. (o vojski na Laškem) dajal neki 
nemški knjigar tudi takih zapisov med ljudi t. j. med vojščake 
s tem poukom, da se onemu, kateri bode govoril napisane 
besede, ne bode kar nič bati ni telesne, ni smrtne nevarnosti"2). 
(W. I; str. 75.) 
Po Dolenji Avstriji je med (nemškimi) kmeti taka navada, 
da če potrdijo kakega mladeniča za vojščaka, gre mati brzo 
potem s kakim obeskom (Umhangsel), navadnemu škapulirju 
podobnim, v cerkev, kjer ga da blagosloviti ter obesi na to 
sinu tako, da ga nosi o vratu na golem životu v ta namen, 
da se mu ne bi zlasti na vojski primerila nikaka nesreča. 
(P. u. p.) 
Nekateri roditelji iz iste nemške dežele hodijo pa s sinovi 
še pred vojaškim naborom kam na božjo pot, največ v „Ma-
rijacelj", kjer si omislijo svetih podobic — ali pa tudi svetinj 
(bronastih in srebrnih), ki jih morajo potlej sinovi nositi o 
vratu spredaj, viseče na gola prsa. (P. u. p.) Take svetinje 
nosijo, odhajaje v prvo vojaško službo ali pa na vojsko i mnogi 
Slovenci, Čehi, Moravci in Čehonemci — vsi v poprej omenjeni 
namen. (P. u. p.) 
Novinci češki okoli Budejevic devajo si istotako, odprav-
ljaje se uže v prvo službo vojaško, Marijaceljskih podobic (pa-
pirnatih) v klobuk. (P. u. p.) 
Pa tudi pri ranjenih in mrtvih Francozih nahajalo se je 
za poslednje francosko-nemške vojske (1. 1870. in 1871.), kakor 
so poročali različni novičarji, dosti „škapulirjev", ki po tžm 
takem niso pomagali — kar nič. „Istotako nahajali smo, pra-
>) „Um sich schuss- und hiebfest zu machen." 
2) — „deren Hersagung vor aller Leibes- und Todesgefa,hr voli-
kommen sichere." 

vil mi je neki hrvatski častnik, ,.o zadnjem vstanku v Bosni 
in Hercegovini 1. 1878/79. i pri mnogih ubitih Turkih in po-
turčenih Slovanih dosti „zapisov" ali „amajlij" (= hamajlij). 
Da se delajo taki škapulirji (,zapisi' ali hamajlije tudi 
med Srbi, pričajo besede Vukove „ham&jlija od puške" v 
„Rječniku" 1852, na 802. str. p. b. Xa Maj .ntja". 
Zapis, da ne more (kakor kvasijo) človeku naškoditi ni 
puška, ni sablja (— nijedno orožje), zložen je pri Nemcih iz 
posameznih črk brez kakega pomena; n. pr.: XXX b. X Y. 
XXXX. E. H. XXXX.i) Tudi znane štiri črke: INRI (Jesus 
Nazarenus rex Judaeorum), ki jih čitamo na sv. križu ali raz-
pelu, zlasti če se zapišejo navskriž nir, rabijo Nemcem za ba-
jilo, tako tudi peterokot (»morska noga"2) in po tri narisani 
istosredni (koncentrični) kolobarji, t j kolobar narisan v ko-
lobar z imeni sv. blagovestnikom (evangelistom) z mnogimi 
brezmiselnimi besedami, med katerimi se nahajajo tudi besede: 
nsator, arepo, tenet, opera, rotas". A teh 25 črk dajo — vsaj pred 
1. 1860. dajali so po nemških deželah uživati tudi živini, da 
ji ne bi naškodila kakova čara. (W. 1; str. 75 in 76.) 
Ako čitaš besedi: »rotas" in »arepo" nazaj, dobiš zopet: 
sator, opera; „tenet" ostaja tenet, čitaj ga naprej ali pa 
nazaj. — Vredno je spomina, da se je zatrosil ta tuji »zapis" 
tudi med srbski narod, samo da izgovarjajo Srbi po svoje 
»šator" nm. »sator", torej tudi »rotaš" namesto »rotas", in da 
jim rabi ta zapis kot „basma" (zagovor), kedar »glava boli". 
Dotikajoč se glave bolnikove reče se trikrat: 
Tudi Citajoč 
n. pr. vrste od 
zgoraj navzdol, 
ali pa od zdolaj 
navzgor, — 
čuješ iste 
besede. 
š A T 0 R 
A R E P 0 
T E N E T 
0 P E R A 
R 0 T A Š 
„Tenet" ostaja 
tudi na ta 
način zmerom 
„tenet". 
Čudno je pa, da mislijo preprosti Srbi, da so to imena 
hudobnih duhov (»nečastivih duhova"!), ki so morda v člo-
') Prim. (W. I; str. 77) še »sladko ime Jezus" J. |J.| S, z dolgo 
molitvo (nemško), v kateri se našteva na drobno vse orožje, katero 
naj ne naškodi človeku. 
3) To je nemški „Drudenfuss" —. Srbi zovejo to znamenje na 
pet oglov „Solomunovo slovo". (,Glasn. srps. uč. dr." 1867; 184); nekateri 
zamenjavajo pa ta peterokot s šesterokotom —. Gl. Vuk: „Rječn." 
1852 ; 700. 

veškem telesu. (M. Gj. Milicevic. „Glasn. srps. uč. dr." 1867; 
173.) V rusk. »sborniku" XVII. veka čita se pa, da je to pre-
modrega kralja Salomona (!) umotvor („pečalj"). N. Saharov: 
„Skazanija russk. nar." I. (2. kn.), 45. 
Kdor zna latinski, oni ugane lahko, da je ta „zapis" 
umetno zložen iz lat. besed: „Sator tenet opera", ki jih treba 
čitati^tudi ,nazaj' t. j. od prave na levo i. t. d. 
Živ krst ne sme torej trditi, da je bil (z mnogimi dru-
gimi „zapisi" vred) tudi ta zatrošen iz jutrovih dežel: iz 
Egipta, Arabije i. t. d.; res je pa, da se je mnogo takih stvarij 
med druge narode evropske zatrosilo iz — nemških knjig. 
Spominjam se o tej priliki, da sem ta zapis pred mnogimi 
leti prvič čital v neki nemški knjižuri.1) 
Med srbski narod zasejalo se je pa mnogo praznoverskih 
zapisov in drugih pismenih bajil namesto pravih (prirodnih) 
lekov ali zdravil za različne bolezni. . . tudi iz grških knjig, 
a soseb iz takozvanega „Lječebnika", ki je bil preložen z 
grščine na starosrbski jezik.2) 
Ker prostak (praznoverec) prisvaja večjo moč zapisom s 
tujimi ali nerazumljivimi besedami, zato rabijo prebrisani sle-
parji pogostem tudi hebrejska imena Bogu: Adonai, Elohim, 
Šadai i. t. d. (W. I; str. 78). 
Z jugoslovanskimi „zapisi" vred so tudi nemški različne 
podobe; za ,škapulirje' rabijo pa Slovencem, a sdseb Sloven-
kam po navadi ,svete podobe' (podobice svetnikov) na krpici 
kake tkanine: platna, sukna, svile i. t. d). 
Da so sv. 3 kraljev imena i. t. d., napisana na znotranjo 
stran hišnih vrat po mnogih krajih slovanskih in neslovanskih, 
„bajilo hiši na obrambo," povedali smo že leta 1886. (95). 
Zle oči ali hudobno oko. Belokranjski: „zločeste" ali 
„slabe oči". (Letop. 1893; 40), „slabe oči" tudi na Krasu 
(Letop. 1879; 127 p. b. „runda':); „grde oči" (v Metliki), „hud 
pogled" (pri Kršk.), slab pogled (Trž. okol.), poreden pogled 
(pri Trgu). Nekaterim Slovencem rabi potujeni izraz „žleht (!) 
oči", a meni namesto njega: „zle oči", zato ker pravijo tudi 
nekateri Hrvatje (kajk.), Srbi, Čehi in Poljaki „zle 
oči" . . . uprav pravijo m. m. Čehi zle oči, Poljaki zle 
oczy ali zle oko, = nem. „der bose Blick", „das bose Auge"; 
ital. „mal' occhio" ali „occhio cattivo" (napol. Jettatura"); gr. 
6<pa-a>.|/.o; -ovspoc (hudobno oko); lat. „fascinus" ali „oculus 
') Če se ne varam, zvala se je: „Der Zauberkiinstler". Čital sem 
jo med 1 1840. in 1843. Naročil sem si jo bil iz Novega mesta z dru-
gimi knjigami vred pri nekem starinarju Ljubljanskem. 
2) Gl. ,,Narodne Novine" (Zagreb.) 15. maja 1878, br. 114 na 3. 
str. Vemo, da je dosti takih „molitev" tudi v „trebniku" (pravoslavnem 
ritualu). — 

obliquus" (M. Busch 1877; 287); rus. „durnoj" ali „nedobryj 
glaz" (Afan. I; 173; stsl. „prizori. očesi" t. j. cerkveno - slov. 
(Linde p. b. „uroki".) 
Vera v to bajilo (čaranje s samim pogledom) sluje kakor 
med Slovenci, tako i med drugimi Slovani, del med vsemi 
narodi evropskimi in zapadno-azijskimi, ne samo arskega, nego 
i semskega plemena. (M. Busch 281). Za isti pomen nahajamo 
,.grozni pogled'1 (ghoram čaxuh) uže pri nekdanjih Indijancih. 
(Atharva Veda XIX; 3, 3 Prim. Grohm. „Abrgl." 155). 
Ako pogleda človek zlih oči, t. j. tak, kateri ima „zle oči" 
ali „hudobno oko" človeka ali pa živinče, a soseb dete ali 
mlado živinče, uroči ga pri tej priči: človek dobi (ima) uroke,1) 
uročen je, kar se mu zna po tem, da ga boli glava, da omedleva, 
omedli ... in umreti ali poginiti bi mu bilo, ako mu ne bi 
pomagali ter pomogli Zdi Č9JS9J« 
Slovensko ljudstvo misli sploh, da boli od urokov glava. 
„Če kdo koga močno v obraz pogleda, ga s tem ,vurči', da 
ga začne glava boleti". („Črtice 242). Prim. tudi pri Murku 
p. b. „vurok".2) 
Na kratko: različne so bolezni in nesreče, ki jih prisva-
jajo po svetu zlim očem ozir. urokom 3) 
A čudno, da so nekatera plemena slovanska zabila „zlim 
očem" . . . ime ter znajo samo njihov učinek, njihove posle-
dice: uroke.4) 
Razlaga se ta učinek ali posledek takd: Mislili so si 
nekdanji narodi, ter mislijo še mnogi sedanji, da ima zavist 
(nevoščljivost) zarad kakega drugega človeka sreče (sosebno 
pa lepote) tako moč, da neugodno deluje na-nj ali pa na kako 
stvar njegovo, katero mu kdo zavida, in da je zlasti oko, 
ki prenaša zavidljivi občutek (zavist) na kakšen predmet. 
') Stsl. uroki; rus. uroki (Dalj, Pawl.), nsl. urok, največ pa uroki 
(štajsl. vurok, Mko., vuroki, tako i belokr., kakor ,vuho' nm. ,uho', zato 
tudi vuročiti, štajsl. vurčiti („vurčiti"), vurdčen štajsl. vurčen („vurčen"); 
blg. in hrv. uroki in uroči; srb. urok in uroči; p. uroki; č. ourok. 
urknuti, uhraničivost; česk-slov. urek in urok (Bernol.); nem. das Be-
sehrein, Berufen, (tudi „Verschreien", „Uebersehen") „Vermeinen" i. t. d. 
") Nemci pravijo: „Der bose Blick wirkt Krankheiten bei Men-
schen und Vieh, besonders Kopfschmerz, Abmagerung, Weichselzopf, 
Verkriipplung, selbst den Tod. (W. II; str. 153). 
8) Prim. Afan. I, 173; Saharov I. (2. kn.), 53; „Ččm. 1856; 60; 
Grohm. 155(1117); Kolbg: Pokucie" III, 132 (2) in „Lud" 1874, VII, 
(cz. 3) 93. 
4) Nekateri so pa zabili izraz: „uroki" ter rabijo kako drugo be-
sedo; n. pr. mnogi Rusi pravijo samo: ,,s glazu" ali ,,s glaza" (z očes 
ali z očesa — namreč: zlo). Gl. Saharov I. (2. kn.) 53. — Afanasjev 
govori (I. 173) samo o boleznih itd., ki jih uzrokuje ,,durnoj" ali „nedo-
bryj glaz." Tudi Slovaku P. Dobšinskemu rabi (6) namesto besede 
„urek" ali „urok" sama ,,choroba" (bolezen). 

Bavarci zovejo ta pojav še dandanes „verneiden". »Za-
visti." navaja tudi stara srbsko - cerkvena »molitva o[ti>] očes 
prizora sireč-b za uroči mladencemr,.* (»Glasn. srps. uč. dr. 
1867; 181—182). — Zle oči so zavidne. („Nedobryja glaza 
sčitajutsja zavistlivymi") piše Afan. I; 175. 
Iz prvine bilo je torej »zlim očem" za uroke treba — 
zavisti; osedobi mislijo pa s Slovenci vred i drugi slovanski 
in neslovanski narodi, med njimi tudi Nemci,1) da škoduje 
človek zlih očij tudi nehote, najsi ni pogledal kakega dru-
gega človeka ali živinčeta i. t. d. iz zavisti.2) 
Strinja se s tem ona v L. 1893 (40) navedena »belo-
kranjska", ki veli: »Če pogleda tak človek3) človeka (ali pa 
živino) in si [samo] pomisli, da je lep" torej osedobi brez 
kake zavisti, .omedli oni, katerega je pogledal." 
Nekateri Srbi pa mislijo, da morejo biti uroki dvoji: od 
milosti in od zavisti. (Glasn. srp. uč. dr. 1867; 180.) 
Da ,strašno škodi' hudodno oko, verujejo Slovenci sploh 
tudi po Goriškem. (,Arkivl 1854; 283.) 
Tudi na potu more nahuditi »poredni pogled" (= hu-
dobno oko). Če te sreča človek »porednega pogleda", pa te 
samo pozdravi ali vpraša, — kam si se namenil . ., pokvaril 
ti je srečo, t. j. oni dan ne bodeš srečen in ne mine ti brez 
kake god neprilike. (Pri Trgu ali Kostelu na Kranjsk.; p. u. p.) 
Beli Kranjci mislijo, da dobi »zločeste oči" samo oni 
človek, kateri je pridojSn4) t. j. če ga je mati že odstavila, pa 
počne drugič sesati". Ta vera je tudi med štajerskimi Slo-
venci (»Črtice" 243), med Slovaki (Dobš. 6) in med Poljaki 
(Kolb. „Lud" VII, cz. 3; 93 *). 
Je pa še več drugih uzrokov. »Uroke napravi posebno 
lahko pogled takih ljudij, katerim so obrvi zraščene." Tudi 
po nemško-koroški vraži tako. (W. II; str. 153.) Nekateri slo-
venski Korošci pa trdijo, da ne morejo otroci nikdar dobiti 
,urok', nikar odrastli („odraščeni") ljudje, temveč le mlade 
živali. (Rož. Zap. K. Pečnik.6) 
Vlaško-moravska vera pa uči, da prinese nekateri človek 
že sabo na svet »zle oči". Kar tak človek pogleda, vse ureče 
(»ufkne"). Kulda 1856; 131 (Grohm. 155). 
>) W. I, str. 80; W. II, str. 153; M. Busch 287. 
2) Kakor prisvajajo nekateri Slovenci zle oči vsem Ciganom, tako 
jih prisvajajo drugi narodi kakemu drugemu plemenu ali ljudstvu. 
Tako se je godilo tudi nekdaj. (Gl. ondi.) 
s) Gl. tu 7. odstavek! 
4) Smelo bi se prav po naše reči tudi pridojenec". 
6) Po češki vraži bode pa tako dete potlej — mora. (Ččm. 
1853 ; 473.) 
6) Z Notranjskega zvedeli smo doslej samo toliko, da je vera v 
uroke še živo zakorenjena tudi ondod. (P. u. p) 

Da se dajo po belokr. narodni veri ur<5čiti tudi nežive 
stvari, n. pr. vino, čitamo v Barletovem spisu: „Iz nžrodne 
zakladnice" (L. 1893; 41). To se strinja popolnoma s pogansko 
vero rimljansko, po kateri je bilo moči uročiti n. pr. tudi vrte 
in stanovališča,1) spomenike, vrata, zidovje, ščite, posodo 
i. t. d. (M. Busch 290 — 293.) 
Tudi po češki veri moči je uročiti („uhranouti") ne 
samo ljudi in živino, ampak tudi stvari. (Ččm. 1853; 480), po 
moravsko-vlaški . . sosebno jedi. (Kulda 1856; 131.) 
A kakšne so uprav „zle (zločeste, slabe i. t. d.) oči"? 
Po besedah: 
„Poknile mu črne oči" 
v Belokranjskem zagovoru (L. 1893; 41) sodil bi človek, 
da morajo biti „črne". — Pa temu ni tako. Vsaj med srb-
skimi vražami (,basmami od uroka') v „Glasn. srps. uč. dr." 
1867; 179 čitamo, kako ugiblje bajalica, ,od kakvih je očiju 
urok došao: ili od plavih, ili od črnih, ili od zelenih' . .. 
Vendar prišteva tudi ruski narod zlim očem po barvi 
sosebno črne oči: „Bojsja (boj se) černago .. glaza (očesa); 
černyj glaz — opasnyj" . . . (Afan. I. 173 2) Prim. nemško: 
„Menschen mit dunklen, stechenden, tiefliegenden oder ge-
roteten und schlimmen Augen, besonders ,alte Weiber'3) und 
Juden, vor allem natiirlich die Hexen haben den bosen 
Blick; eben so Menschen, deren Augenbrauen zusammen-
stossen." (W. II; str. 153.) Prim M. Busch 311, kjer čitaš i to, 
da prisvajajo Švabi čarovnicam prekaste oči („schielende 
Augen"). 
Ceh pa veli: Ureče lahko vsak, kateri pogleda človeka 
pisano („se strany") ali pa z neumitim obličjem. (Čč m. 
1853; 480.) 
Tudi po nemški vraži dobi človek, kateri se zjutraj ne 
umije, hudega pogleda moč. Dolenje-avstrijski kmetje ne pu-
ščajo nobenega tujca z neumitim obrazom v hlev, ker se boje, 
da ne bi (z nesnažnimi očmi) urekel živine (M. Busch 310). 
Kako se preganjajo uroki? Izmed premnogih pomočkov, 
zdravil ali „vraštev"4) slovenskih in drugih — navedemo naj jih 
') ,,Horto et foco contra invidentium effascinationes (dicari 
videmus in remedio satyrica signa)" piše Plinij. 
3) ,,Nedobrymi očami sčitajutsja: a) kosyja (prekaste); b) vyglja-
dyvajuščija iz-za boljših (velikih) nahmurennyh brovej (obrvi); c) čer-
nyja i. t. d. 
3) Tudi poljska (Linde p. b. uroki). 
4) Po navadnem preglasju večine slovenske namesto: ,,vračtvo". 
Gl. pri Murku: vrač, Arzt; vračtvo (vračitvo), Heilmittel, Arznei, Tudi 
starosrb. je ,vrač'= zdravnik (medicus); a sedanjim Srbom in Hrvatom 
je ,vrač' = Wahrsager, Hexenmeister (Vuk) ali Seher, Magier (Fil.) 
Prim. Miki. Lexic. 1862-1865 ; 76. 

samo nekoliko; kajti da hočemo našteti vse, kolikor smo jih 
nabrali, — pobrali bi nam preveč prostora. 
Na prvo mesto hočemo postaviti vraštvo, ki rabi naj-
bolj Slovencem in drugim Slovanom. To ti je kupica (ali 
skleda . ..) čiste ali mrzle vode in nekoliko živih (žarečih 
ali gorečih) oglov = voglenov— brez dodatkov ali pa tudi 
z dodatki. Po navadi jemljo po tri ali pa tudi po več oglov. 
(Naštevali bodemo vraštva na vmes: za uroke, ki niso še nastali, 
in za take, kateri so že nastali.) 
Kedar misli Slovenka, da ji je dete uročno, vrže v kupico 
vode hitro tri žive ogle. Ako se usedejo na dno, znači to, da 
je dete res uročno. Brez zamude umije mu skrbna mati s to 
vodo najprej obraz, da mu je tudi nekoliko piti, ostanek (z 
ogli vred) pa izlije. (V Kostanjevici in po drugih krajih slo-
venskih. (P. u. p.) Vendar način ni povsod jednak. Po tr i 
žive oglene („voglene") devala je v kupico vode . . tudi pok. 
mati (Bela Kranjica) ter umivala detetu z dno vodo hitro ves 
obraz, a piti mu je n i dajala, pa je vendar odlaščalo mahoma 
uročnemu detetu. 
Staj.-slo venski način. »Posebno oster pogled napravi 
celo odrastlim uroke, ki se pa lehko brzo odpravijo s tem, 
da se trije žareči ogleni vržejo [samo] v kupico mrzle vode; 
tri oglene je treba potem vreči v tri sobine kote." (»Črtice" 
242.) Prim. ondi še več načinov »s kupico ali skledo vode in 
s tremi ogleni" — brez dodatkov in z dodatki. 
Posebno zanimljiv je ondi (prvi) način (z dodatki), po 
kterem treba vzeti skledo čiste vode in v njo dati tri ključe, 
tri žlice, troje vilice pa tri oglene. Če potonejo vsi trije, 
tedaj si mislijo, da je uročil »ded" ; ako pa ogleni zelo cvrčijo, 
in se ne vsedejo vsi na dno, tedaj je »baba" kriva. Tri 
oglene moraš potem v tri kote vreči i. t. d., potem je pa dobro. 
»Če ogleni plavajo, je očitno znamenje, da dotični bolnik 
nima urokov, ampak drugo bolezen" . . . (Ondi 243). 
Rus. Vzemi nepite, nenačete vode,1) iz peči tri ogle 
(»ugoljka") in pribavi »četrtkove soli".2) Vse to deni v kupico, 
dihni nad njo trikrat, potem pljuni trikrat v stran. Potlej 
iznenadi brizgni bolnika trikrat, daj mu trikrat [iz žlice] 
srkniti (»hlebnutb"), utiraj prsa proti srcu; glej, da se mu 
bode obličje drgnilo z robačo, a ostalo vodo izlij pod podboj 
(»pritoloku") . . . Prim. N. Saharov: »Skazanija russkago na-
roda." I. (1841); 2 kn„ 53. Saharov misli, da se je vse to v 
ruske kraje zatrosilo iz jutrovih dežel. 
') „Vody nepity, neotvedannoj ni kem." 
2) T. j. velikega četrtka soli, na poseben način pripravljene; ž njo 
jedo Rusi o veliki noči tudi jajca. (Dalj p. b. „četvergova solb"; IV. 619.) 

Češki način. Najprej se reče trikrat: 
,.Svaty, svaty svat£ 
Pan Bfih zastupu! 
Potem vzemi kupico vode, vrzi vanjo živega oglja in 
govori: 
Urkla-li te panna, pomahej tč (sic) sv. Ana ; 
ufknul-li tč mladenec, pomahej tč sv. Vavfinec (Lovrenec); 
urkla-li te žena, pomahej t§ sv. Magdalena i. t d. 
Daj nato bolniku te vode piti, umivaj mu ž njo lica in 
roke, a drgni ž njo žile. (Ččm. 1860; 58.) 
Ako je kdo uročen, pa se ne ve, kdo ga je urekel, vzame 
se (da bi se zvedelo) kupica vode, vrže va-njo štiri žive voglene. 
Če potone („potopi-li se") j eden, bil je —mož; če potoneta 
dva — bila je žena; če potonejo tri — mladeneč, . . . štiri 
— deklica. Da bi se pa tudi pomoglo uročencu, reka se h 
krati: „Uhranula-li te žena, pomoz ti sv. Ana; uhranul-li te 
muž, pomoz ti sv. Duh i. t. d. („Ččm." 1853; 480.) 
Srbska bajalica dene pred-se „čanak" (leseno skledo) 
,nenačete vode' . . a na lopatici („vatralju") vzame dosta 
živega oglenja („živa ugljevlja") pa s kleščami kuhinjskimi ali 
pa »vrhom od noža" oglen za oglenom spušča v vodo na-
menjajoč („namenjujudi") t. j. vprašaje se, od kakih oči so 
uroki („od kakvih je očiju urok došao"), ali od ,plavih',ali od črnih 
ali od zelenih, pa kateri oglen pade uprav na dno, takih oči mož 
ali žena urekel (urekla) je bolnika Zdaj ugiblje, kdo je urekel. 
Tačas maha s kleščami navskriž po vodi . . ., ,zeva' in govori 
razne zagovore („basme"), a največ tako: „Idi, boljo (bolečina) 
i u gora (hosto) i u vodu, u visoke višine, u duboke dubine, 
(globočine), gde pevac (petelin) ne peva, gde koka ne kakoče". 
(„Glasn. srps. uč. dr." 1867, 179.) 
Prim. ondi (181, 8) in Krajinski način, t. j. kako v Krajini 
[Negotinski1)] odganjajo „urok" ali „prostrel" z živim ogle-
njem, vodo in bosilj kom onemu, kateri je že „prostreljen" 
t. j. uročen.2) 
Poljaki (krakovski) ,oddelujejo' tako: V posodo polno vode 
vržejo se tri koščki rženega kruha („žyfcniego hleba") in tri 
žareče ogle (»žarzace sip wegle"). Če utone („utonie") kruh, 
urekla je baba poprej; če pa oglje, urekel je mož. Urečenec 
(„urzeczony") utira si zdaj po tem takem oči s spodnjico 
(indro) ali pa s spodnjicami (sviticami). Razen tega bolnik malo 
te vode pokusi, ostalo pa izlije na ognjišče i. t, d., i, t. d. 
(O Kolbg. VII; cz. 3, 93.) Nekod pa devajo po 7 oglenov in 
7 koščkov kruha v skledico vode. (Isti III; 94); a nekateri 
>) Gl. Vuk. rječn. 297 p. b. »Krajina". 
'') Po Iv. Filipovidu je pa „prostrel" = Milzbrand (vranični prisad 
ali črmnica) i. t. d. 

mečejo v kupico [mrzle] vode živih oglenov — neštetih. 
(Varšava, Przemyšl i. t. d. P. u. p.) 
Videli smo v vseh naštetih slučajih, da treba, kakor smo 
rekli, čiste (ali mrzle) vode; da pa ne ostane na cedilu 
latinski pregovor: „Nulla regula i. t. d.", kuhajo v nekdanjem 
,Bidžovskem' okrožju na Češkem vodo in mečejo va-njo oglja 
samo zato, da bi zvedeli, je li dete uročno ali pa ne — na 
znani način. („Kvety" 1846; str. 187); Grohm. 155 [1126]. 
V izjemo (izimek) spada i to, da zadovolevajo1) Dobra-
vičani samo z jednim »gorečim oglom". Prim.L 1893; 40 (1). 
Po čeho - nemškem načinu treba v kupico vode hitati 
celo po 9 koščkov kruha in po 9 oglov, potem pa iz kupice 
piti na križ t. j. na štirih mestih njenega roba in ostalo vodo 
izliti na tečaje (pri vratih). Grohm. 156 (1129). — Zadnje 
besede spominjajo nas ruskega načina, po katerem se ostala 
voda izlije pod podboj. 
Bolgarski način. Bolgari v Tatar Pazardžiku in njego-
vem okrožju v Traciji — ovijo otročnici glavo z belim platnom, 
da je ne bi kdo urekel. — Ako je pa n. pr. dete že urečeno 
ter se začne jokati, denejo tri oglene najprej na opeko („ke-
penuga"), a potlej ga pokade z brinjem. Še-le potem vržejo 3 
oglene v skledico vode, umivajo s to vodo detetu obličje, 
dajejo mu je malo v usta . . . ., a naposled napravijo detetu 
črno znamenje na čelu. (Po Čolaku. »Dragoljub" 1868; str. 14). 
(Nekoliko drugih vraštev — brez vode in oglja). 
Če misli mati, da ima dete uroke, oslini si samo prste 
in mu pomaže s slino oči; pa je dobro. (Na Gorenjskem; p. 
u. p.2). Če takov človek, [kateremu so obrvi zraščene], otroka 
pogleda, naj hitro kdo trikrat pljune, pa bode dobro. Vraštvo 
za vuroke [pri odrastlih] je pa najboljše to, da človek, kateri 
je, zvurčen, pljune devetkrat na členke prstne na roki, pa si 
izmiva s temi slinami oči i. t. d. (»Črtice" 242. Prim. ondi 
še več drugih štaj. = slovenskih vraštev). 
Cešk. V Mladi Boleslavi vtikajo matere hčerkam v obleko 
po košček kruha in soli, da jim ne bi nahudile »zle oči". 
(Grohm. 156). — ,Proti uroku nosi se kaj rdečega.' (Ččm. 
•) Tudi v „Letop." 1891 (269) čitaj zadovoUla namesto: »zado-
voljila". Dovršnik „zadovoleti" (brez „se"), ki sem ga slišal nekdaj med 
,Bel. Kr.', je = nsl. „dovoleti <v. pf.), zufrieden werden (sein), befriediget 
werden. Prim. Miki. Lexic. 168 p. b. goBOiiliTH (dovoleti) in Janež. Hub. 
„Slovar" 1893 ; 802 p. b. ,,zadovoleti" (»>. pf), zufrieden werden, a po 
moje „zadovolevati (v. impf.) zufrieden sein, sich begniigen. 
') Tudi štaj,-nemška, samo da treba poprej v levo roko pljuniti 
3 krat. (P. u. p.) 

1853; 478). Ako je kdo uročen, naj se 3 krat podrgne po 
sencih. Grohm. 155, kjer je še več drugih n. pr. Ako je uročno 
kako dete, in ne more spati, treba obrisati samo — kljuko 
pri vratih, pa se potolaži i. t. d. 
Če se 'porodi (v Rojanu pri Trstu) v kaki hiši dete, pa 
živi v njej kakšen človek, ki mislijo, da ima ,slab pogled', in 
da bi morda naškodil detetu, iztrgajo rešetu dno, in pretak-
nejo, da se ne bi zgodilo kaj takega, dete trikrat skozi obod 
— (drugič in tretjič znad oboda). P. u. p. V Slamni vasi (blizu 
Metlike) rabijo namesto oboda — obroč. (L. 1893; 40). Slišali 
bodemo, da spada tudi obroč med bajila. 
Znamenita načina srbska, ki nam kažeta, kako je na-
rodna domišljenost urok poosebila, ter si mislijo preprosti 
Srbi nekod, da je to živo bitje moškega in ženskega ali 
celo vsega trojega spola: 
V Levču govori namreč bojalica, pri uročnem detetu tako 
(v izvernem jeziku): „UroJc sedi na stolici, uročica pod sto-
licom; urok uriče, uročica odriče. Beži uroče u goru, u vodu; 
tu ti mesto (sic) nije." To se reče tri puta, lizne se dete jezi-
kom i prozevne nekoliko piita. 
Okoli Šabca (Šabac) pa tako (tudi v izv. jez.): „ Urok 
sedi na pragu, uročica pod pragom; urok uriče, uročica odriče. 
Urok skoči, uročiče podavi." Govoreči ovo valja dete trljati 
po čelu, po obrvama, opruženom šakom prekrstiti ga po licu 
i povucu ga za nos cvrkutajuci mu usnama .... (»Glasn. 
srps. uč. dr." 1867; 180.) Prim. tudi N. Beg. 1887; 163. 
Nemški. Če ima dober človek slab pogled, lahko popravi 
kvar — z drugim pogledom. (Oldenb. — W. II; str. 153.) 
Med vraštvi nahaja se pogostem pri Slovencih (in drugih 
narodih) tudi pljuvanje, nekod samo na sebi, nekod pa s 
kakim dodatkom. Prim. L. 1893; 40—41 in spredaj ruski način. 
Nekatera Rusinka (tudi Poljakinja) pljune samo po 
3krat na stran (ničesar drugega), kedar misli, da bi ji morda 
naškodilo, ako jo je kdo (a zlasti kakšen moški) pogledal srpo 
ter nemara urekel. (P. u. p.) 
Novogrk pljune pa celo kakemu veljaku, ako misli, da 
je „zlih oči", — drzno v obraz. (Dr. O. Henne am Rhyn. 
„Reise durch das Reich des Aberglaubens." Leipz. 1893; 126.) 
Slišali bodemo malo pozneje, da se je zgodilo nekaj takega 
v novi dobi celo med štaj. Nemci. 
Pljuniti mora tudi človek, kateri pogleda mlado živinče 
(tele), da ga ne bi uročil. (Pri Konjicah; p. u. p). S to sloven-
sko vražo strinja se tudi nemška. Toliko da sem bil 1. 1885 
v Dombachu1) blizu Dunaja stopil v hlev, da bi videl ,novo-
') Pri Neupurkersdorfu. 

rojeno' tele, reče mi naglo gospodinja: Prosim, pljunite. („Ich 
bitt', auszuspucken"). — Kaj pa da sem (smejoč se izpod brka) 
ugodil preproste Nemke prošnji, drugače bi se bila še zbala 
za svoje „lepo" in veliko tele. 
V Rodiku in Povirju (na Krasu) nabirajo run d o (ruta 
divaricata) v lek ,od slabih oči' ali od uroka, in da se z njo 
pokade, kedar jih kaka slabost prime. Tudi v Trstu, sosebno 
v starem mestu, babe rade stavijo rundo na okna, da jim 
vešče in »hudobne oči" ne škodijo. (Letop. 1879; 127 p. b. 
»Runda".) 
Po besedah na str. 16 v »Razgovorih" Pavlinovicih1) so-
dimo, da hodijo Hrvati (dalm.) — brez dvojbe po stari na-
vadi — duhovnika prosit še dandanes, ne samo zapisov, nego 
i »moči" (svetih ostankov), da bi jih nosili, a ti da bi jih 
»čuvali od uroka". 
Dozdeva se nam, da je to pokristijanjena — vraža po-
ganska; kajti že stari Grki in Rimljani obešali so sebi, deci 
in živini svoji različne zavratnice s podobo kakega malika itd.2) 
Med Arbanasi (Albanezi) slikajo kristijani deci „križ" na 
nos; muhamedovci pa »polumesec". Dr. 0. Henne 1893; 126). 
Oboje se nam zdi popolnoma razumljivo; a vredno je spomina, 
da so stari Grki in Rimljani (dasi niso bili ter niso mogli biti 
,muhamedovci') izdelavah svoje amulete tudi na „polumeseca" 
podobo ot, lunulae"). M. Busch 289. 
Če uroči človek, kateri zna, da je zlih oči, koga (ali kaj) 
nalašč — iz zavisti, spada to v »čaranje iz zlobnega na-
mena", ki pride na vrsto v posebnem predelu. 
Vzeti nam je pa tukaj v misel še tretjo vrsto urokov, 
ki ne izhajajo iz zavisti, nego iz hvale (pohvale). Ako namreč 
hvališ (pohvališ) kakega človeka (zlasti pa dete), tudi mlado 
živinče, ali — kar je isto, — ako se mu čudiš, kako je 
lepo i. t. d., mislijo praznoverci — in takih je še mnogo celo 
med gospSdo, — da mu škoduje taka hvala, najsi je ,odkrito-
srčna' — brez ikake zavisti. Isto velja o hvali (neživih) stvarij 
(kar se nam zdaj še najneumnejše zdi). 
Tudi to vražo nahajaš ne samo po jutrovih deželah, 
ampak tudi po evropskih. 
Da lepih otrok, živinčet, pa ni lepih stvarij človek ne 
sme hvaliti, to čudno vražo pogansko, razlagajo učenjaki, rekši, 
ker so poganski bogovi kot ,nadčloveška' bitja ljudem za-
vidali vsako srečo, torej i lepoto, zdravje, bogatstvo i. t. d., 
zato da se ne bi umrljivci navzeli napuha ter hoteli jednaki 
biti — bogovom. 
') Zadar. Brzotiskom „Narodnoga Lista." 1876. 
2) Vero v uroke pri Dobrovniku (Dubrovniku) opisal je „Globus", 
Braunschw. 1870; str. 381. 

Boječ se zavisti (in maščevanja) svojih bogov, mislili so 
si pogani, da kaže torej molčati o takih stvareh, a ne bogov 
z glasno hvalo (z besedami) opozarjati na-nje.1) Pa niti s po-
gledi (nažmigujoč) naj nikdo nikogar ne hvali. Isto je veljalo 
tudi o lastni hvali. Ako se je tedaj kdo od prevelikega veselja, 
pozabivši hvalil s svojimi ugodnimi razmerami sam, ali ako 
se mu je kdo drugi čudil ter ga, (bodi si samo nažmigujoč 
ali pa ,na besede') hvalil zarad lepote, zdravja, bogatstva ali 
kake druge sreče, rekel je dotičnik hitro (pri Grkih): IIporauvfi 
tt,v v£[as(jiv; (pri Rimljanih): „Absit invidia verbo!-1 
Ta poganska šega ohranila se je (z drugačnimi izreki) 
do današnjega dne ne samo med Slovenci, nego i med dru-
gimi Slovani, tudi med Nemci i. dr. 
Bodi tu vtreseno, da tudi b o ž a j e koga, kažemo včasih 
natihoma, da ga hvalimo s tem, zato ker se nam je priljubil. 
Neka Slovenka dejala je vselej, božaj e kako [lepo] dete : 
„Ne bodi urdčno, ne bodi uročno!" Tako tudi, božaje svojo 
[lepo] kravo: »Ne bodi uročna, ne bodi uročna!" (Tržič; p. 
u. p.). Zastran tega izraza prim. štaj. - slovenske besede: »Bog 
ne daj oplatka". (L. 1893; 41.) 
»Ne budi uroka!" veli Srb, kedar kaj pohvali (Vuk: 
Rječn. 1852 ; 787 p. b. uroči). 
»Na psa urok [uroki]"! reče pljunivši Poljak zato, da 
ne bi škodil stvari, katero vidi prvič. (Kolbg. VII, (cz. 3 ), 92; 
isto tako veli Poljakinja, ki pljune samo na videz, predno 
hoče pohvaliti kako dete zarad lepote ali zdravja. P. u. p.). 
Slovak veli: Kedar vidiš katero dete prvič, »popluj, po-
prskni nanj" in pohvali ga: »(Noženo), jake si mi velke" ali 
pa reci: „pfi, pfi, aby ti z oču neprišlo," to ne pride mu z 
oču" . . . [drugih ljudij] t. j. ne dobi urokov. (P. Dobš. 1880; 6.) 
Dodatek k Kobaridski,2) „Na Vršnem ureče se živino in 
človeka prav tako, kakor v Kobaridu. Če se pa ve, kedo je 
žival ali otroka urekel, t. j. če se ve, kedo je tako pohvalil 
in se začudil, a se mu ni odgovorilo: »kakor tvoj jezik", naj 
da dotičnik malo svoje obleke, s tem naj uročenca pokade, 
— pa bdde dobro. Če se pa ne ve, naj žival ali tudi človeka 
pretaknejo trikrat od glave k nogam skozi »živ ozlov."3) 
»Živ ozlov" se napravi z vrvjo. Napravi se vrv z gostimi 
ozli v kolač, pa trojnato. (Zap. g. Andr. Gabršček.) 
') M. Busch (285) piše: „In der Alkestis des Euripides sagt He-
rakles, als Admet sich iiber das unverhoffte Gliick der Wiedererlangung 
seiner Gattin freut: „Moge nur kein Neid der Gotter folgen." i. t. d. 
a) GJ. na str. 151. 
3) »Živi ozli (vozli)" pravijo drugod. Kako se delajo, to se ne da 
popisati, nego treba videti. 

„Unberufen", tudi „unbeschrien" ali „Gott behufs!" . . . 
veli Nemec ali Nemka, predno pohvali kako dete zarad le-
pote.1) — Nekateri, a zlasti Dunajčani, pravijo pa hitro po 
taki pohvali: „Man soli's nicht verschreien* [ — srb. ne budi 
uroka], misleč, da bi detetu naškodilo, kakor koli, ako se ne 
bi* dodale te praznoverske besede. 
Mično zgodbico pripoveduje P. K. Rosegger v svoji knjigi: 
*Die Aelpler" 1882; 147. V nekem gor.-štaj. kraju bila je gra-
ščakinja (baronica) naprošena za kumo novorojenemu detetu 
bogate kmetice. Prišla je kuma prekrasno opravljena za časa 
pred krstom k bogati otročnici v hišo. Uprav je babica kopala 
dete ter položila potem golo na tla. Baronica strmi, a vendar 
gleda dete, na smeh se držeč. Kar se obrne babica in pljune 
baronki ni pet, ni šest — v obraz, tako da ta od straha za-
kriči in omedli. — Babica poklekne zdaj pred njo ter jo prosi, 
naj ji milostljiva gospa odpusti; ali ker je gledala dete tako 
debelo („mit beiden offenen Augen ), in ker je gospa vendar 
le tujka v hiši, zato ona (babica) ni mogla drugače, nego 
tako, da je odvrnila „zlih očij" nasledke, in da od urokov 
(»Verschreien") ni drugega pomočka. 
Rekel bi, da so praznoverci sčasoma začeli spajati po 
več bajil proti zlim očem, samo zato, da bi pomagala tem 
bolj. Tako se n. pr. (trikratno) pljuvanje spaja s kazanjem tako-
zvane „fige". (L. 1893; 41.) Način, pokazati komu »figo" (fige), 
nahaja se n. pr. med štaj. Slovenci nekod tudi samostalen 
(p. u. p.).„Ta vraža, ki jo znajo tudi Italijani, Francozi, Portu-
galci in Španjci, izhaja očitno iz poganske dobe. 
Poganski Rimljani (hote odvračati zle, zavidne oči 
(poglede) od svojega poslopja, od vrat, zidovja, tudi od po-
sodja . . ., vrtov, stanovališč in spomenikov), slikali so v ta 
namen na njih nalašč . . nepristojne podobe, a med temi soseb 
„figo", ki je pa Rimljanom pomenjala nekaj drugega, še ne-
pristojnejšega nego nam (M. Busch 290, 292, 294), dasi pri 
nas zdaj na kaj takega ne misli živa duša.3) „Satyrica signa" 
Plinijeva. Gl. str. 192; 1. op. 
Poleg tega in še kakega nepristojnega bajila bila je pa 
pri Rimljanih navadna tudi „roka z razprtimi peterimi prsti", 
ki je bila po Buschovih mislih iz prvine morda molitve 
>) N. pr. „Das ist, unberufen" [ = ne bodi uročno] ein schones 
Kind, i. t. d. Tako pravijo, nemški govoreč, radi tudi Judje, ki se ne-
izrečeno boje urokov. — Lah veli: „Di grazia non gli diate mal d'occhio" 
(Bog daj, da mu ne bi naškodilo zlo tvojih očij) .- . . 
-i Kako se pojmi menjajo, kaže nam i to, da pravijo nekateri 
Beli Kr. (morda) še dandanes, kakor za mojih mladih let, „figi" zanič-
ljivega pomena (s tujo besedo): „govno". 

znak za obrambo proti grozilni zavisti, pozneje pa preprosto 
bajilo.1) 
Bodi si, kakorkoli; a po tem, da nahajamo ,,roko z raz-
prtimi peterimi prsti tndi v Jeruzalemu na dvorih hiš turških 
in arabskih kot branilo (Schutzmittel) proti „nasr-u", kakor 
pravijo Arabci ,hudobnemu očesu'; po tem, da nahajamo tako 
roko po vsi severni Afriki, v Tunisu, Alžerju (Algier) in v 
Maroku — po vsem tem sodimo, da se je ta „roka s peterimi raz-
prtimi prsti" nekdaj v Rim preselila iz jutrovih dežel. Isto 
bajilo rabi tudi Novogrkom in Arbanasom (poleg tudi 
navadnega pljuvanja, s katerim se branijo istotako zlim očem). 
V novi dobi rabi Italijankam, a sosebno Rimljankam ta 
način, da iztegne ženska (tudi gospa), kedar se ji bliža 
n. pr. znan človek zlih oči, hitro prvi in zadnji prst (kazalec 
in mazinec), a srednja skrči in vtakne potem roko (kakor 
kake vilice) skrivaj pod plašček. Napoljitanci delajo še dan-
danes »figo", ki jo skrivajo pod plašč, hote ubraniti zlim 
očem kakega prijatelja, da ga ne bi razžalili s tem.2) 
Sicer pa obešajo po Italijanskem roditelji deci, da bi jih 
ubranili »zlim očem" tudi različne obeske, zlasti voščene in 
drugačne, po imenu „Agnus Dei" (Jagnje božje). 
Neprešteta so bajila, ki rabijo nepreštetim prazno-
vercem v isti namen, zlasti po jutrovih deželah. (Prim. M. Busch 
281 — 313); Nik. Begovic: »VKHBOT U ofmaja Cp6a-rpaHtiwa" (Život 
i običaji Srba-graničara). U Zagr. 1887; str. 163—166; »Glasn. 
zem. muz. u Bosn. i Herceg" 1889; IV. knj. 51. i. dr. 
Dodatek:. 
V Letop. 1. 1892. na str. 172. (v 4. op.) namesto: »Krajec, 
Mondesviertel" čitaj: Belim Kranjcem je sedmak samo »sedmi 
dan po mlaju." 
V Letop. 1. 1893. na str. 37. k bes. »trojaki, trjaki". — 
Uprav vsled Barletove pripomnje pokazalo se je, da je njegova 
misel kriva; prava pa moja, oziroma Miklošičeva, (kateri 
sem bil pritegnil tudi jaz,) namreč: da izhaja beseda trjaki (bin-
košti, duhovo) z našim Turjakom (izg. Trjakom, Auersberg) vred 
iz stsl. . . turi), ih da je nastala po kaki narodni slavnosti. 
Po novih verojetnih pozvedbah pravijo v Lescah (na Gorenj-
skem) še dandanes trjaki (»trjaci", »o trjacih") 1. dnevu maja 
') Symbol eines Gebetes um Schutz vor dem drohenden Neid, 
dann ein einfacher Gegenzauber. (M. B. 289.) 
•') V reklu: „far la fica" je italijanska „fica" — starorimska s po-
menom vred. Tudi v srednjevečni latinščini čitaš: „facere flcam" ali 
„ficum". Francozi vele „faire la figue", Portugalci „dar huna figa", 
Španjci „hazer la higa". 

meseca, v Lipnici („Lipenci" blizu Radoljice) pa prvim dnem 
maja meseca. 
Kdo ne misli nehote na nekdanji narodni (161 n i) praznik, 
ki ga zovejo Nemci „MaifestV) sedaj uprav „Pfingstfest Čehi 
pa letnice. Prenesli so po tem takem nekateri Slovenci, ozi-
roma Hrvatje (kajkavci) in Beli Kranjci, v krščanski dobi 
nekdanjega narodnega praznika ime trjaki (= turjaki) tako, 
kakor n. pr. Čehi svoje narodne letnice — na binkošti. (Hanuš: 
„B. K." 155). Slovakom podkarpatskim in v Galiču (Halič) rabi 
pa za „binkošti" še dan današnji nekdanjega narodnega (let-
nega) praznika ime: „turice" (Hanuš: „B. K." 161). Vse to 
pa svedoči, da so trjaki starejši, a ne pokvarjeni hrv. trojdki. 
A kdo je prvi obelodanil stari izraz „trjaki" (po stari 
pisavi „terjaki" za pomen „binkošti'', ,Festa Pentecostes') ? — 
Nikdo drugi nego Hrvat (kajkavec), Jurij Habdelic, Turo-
poljec, v svojem slovensko-djačkem (latinskem) slovarju2) 
1. 1670, torej že pred 224 leti. Po krivem sodi tedaj Barle, da 
se trjaki ni čulo nikjer kakor samo v Adlešičih. 
Kar se tiče izrazov: trojdki (hrv., „prov.-kroat." Cig.-V., a 
ne srb.), Trojice (plur. srb., a ne č.; gl. „B. K." 172), ms. Troica i. t. d., 
— to so vam sama cerkvena imena iz kesnejše dobe, nego 
so trjaki, turice, letnice (namesto in poleg katerih imajo Čehi tudi 
mlajše cerkveno ime: „svatodušni svatky" (Pfingsten). Prim. 
tudi naše duhovo in binkošti,3) oboje iz krščanske dobe; samo 
po naključju bila je stara narodna oblika (trjaki = turjaki), 
jako ugodna, da so se iž nje prikrojili (cerkveni) trojaki, kakor 
je bilo nekdaj poganskega malika ime Svptovit ali Svetovid, po 
slučajnem soglasju jako ugodno, da se je preverjenim Slovanom 
(novim krščanom) brže priljubil — Sveti Vid.4) 
') Menda po tej tujki krstili so Slovenci v Pevmi (pri Gorici) 
binkošti: ,.majice" (fc izgovori kakor zamolkli e). Priobčil mig. prof. 
dr. Ant. Primožič na Dunaju. 
2) „Dictionar ili Rechi Szlovenske i. t. d. . . . U Nemskom Gradczu. 
MDCLXX." 
s) „Finkošti" izgovarjajo Metličani. 
4) Malo pred natiskom dobil sem od mladega narodnjaka iz Bresta 
pri Igu list, v katerem mi piše, da pomeni tudi v vaseh pod Krimom 
v „Ižanski župniji" izraz Jrjaci" (jako redko Jrjaki") prvi dan ali vsaj 
prve dni meseca majnika. Nekdo mu je dejal, da so „trjaci" istega dne, 
„ko Filip in Jakob"; (to je pa tudi 1. dan maja meseca). — — 
Beseda gine v govoru mlajših; stari ljudje jo pa vedno rabijo kot 
časovno določilo v poljedelskih zadevah. Posebno veljavno je določilo: 
„Po senožetih se pase samo do „trjac" (redko: do „trjakov"). 
(Dalje.)