Katoliški shod, kaj je in ali nain ga je v LjuMjani treba? Novi časi so nove potrebe in moder ni človek, ako jim zapira uho ali jih prezira, češ, da za-nj niso ali da sploh čas nima moči do njega. Resnica je, da človek živi v svojpm času pa tudi po potrebah tega časa. V vrsti naSih bralcev še imarao vee tacih, ki znajo za čase, ko ni bilo niti kacih volitev, niti zborov in torej tudi ne kacih večjih sbodov: vseb tph pa imamo sedaj več, kakor nam je ljubo. Težko pa reče kateri izined njih, da je sedaj bolje, lažje življenje. Vsak izmed njib pa torej fiuti, da živi v novem času, v novib potrebah. To ne bode in ne more biti drugače, najbolje tedaj storiino, ako se pripravimo v pravem času za nove čase in za njib potrpbe. Ker pa se človek sam za-se ne more pripraviti za vse nove potrebe, more se pridružiti drugim, katere navdaja ista želja in to ga navede, da se z njimi shaja, z njimi pogovarja o tacih rečeh, tedaj da se vdeleži shodov, na katerih se govori o njib. Na vseh shodih gre torej ljudem, ki se jih vdeležijo, za enake stvari in ako si gredo iz kraja njih misli tudi križem, na zadnje se vendar-le nekaj dožene, kar je vsem prav ali vsaj njih večini. To pa je že veliko, kajti potem skuša vsakdo tudi izpeljati sklppe, storjene na shodu. In l,o je za-nj pa tudi za druge koristno, ako so sklepi dobri, razumni. Nekaj enacega pa se godi tudi na »katoliških shodih«. Njih se vdeleži lahko inož in žena, goapod in kmet, v obče vsak, kdor je kaloliške vere in mu je mogoče iti iz doma. Vdeleži pa se sboda rajši tisti, ki mu je v resnici kaj do sv. vere in lažje on, ki zmore stroške, katerih mu je za to treba, ne da si dela pri tem kako silo. Iz tpga pa potlej pride, da se ga ne vdeležijo vsi, ki bi radi, ampak samo taki, katerim je to lahko, brez velike sile. Tem večji pomen pa imajo vsled tega sklepi, ki se napravijo v tacib shodih. V njih iina vsaka beseda svoj pomen in za njih vsako stoji sto in jezero mož, žen katoliskih ter vsi dajo zanjo ludi odgovor, ako in kjer ga je potreba. Ako kje kedaj, v naših časih in recimo koj, tudi v naših krajih, tedaj na slov. zemlji, je za »katoliške shode« potieba velika, nujna, silna. Sv. katoliška cerkev je imela vse čase, kar stoji, svoje sovražnike, ali oni so kedaj se vzdigovali le bolj v eni deželi ali v drugi, le bolj zoper eno ali drugo njeno resnico ali napravo: naše dni pa ima ona sovražnike po vsej zemlji in njim ni več na poti ena ali druga naprava, marveč ona sama; vsa katoliška eerkev je sedaj prav tisto torišče, na kalerem si podasla Ilprod in Pilat roke' iz nameiia, da vdarita skupaj, roko v roci, na-njo, ne prašaje, kaj da pride potlej, ne maraje, če se tudi pogrezne zemlja ali se razbije vse družbinsko življenje, kakor ga imamo doslej. -Le-to stoji, če tudi ne najbolje, vendar še na tleh krščanstva. Slovensko ljudstvo naSe je katoliško in da-si ni brez slabostij, brez večjih ali manjšib napak, ono še je doslej verno,"ali kako dolgo Še ostane tako? — Slovensko ljudstvo naše se zaveda že tudi pravic, ki jih ima v državi — enake, kakor druga Ijudstva, ali onili ne dobi, če sp ne poleza dosledno za-nje in kdo zna, če se ono ne naveliča tega? — Slovensko ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je splob, kakor pojc pesem, »za uk prebrisane glave«, ali kaj pomaga, če v Soli, v katero pošilja svoje otroke, ni dobrega duha in če tiči v berilu, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsakih štirinajst. dnij, strupa, nejevere, liberalizma ? Tacih in enacih vprašanj staviino še labko celo vrsto in 0 njih se lahko razpravlja na »katoliškem shodu« v Ljubljani. Gem bolje bodo te razprave in čem več in imenitniših niož, gospode se vdeleži tistih, tem bolji bodo sklepi in tem večja bode njib veljava. II krati pa se ne opravijo take reči, anipak za-nje je treba priprav in tedaj radi opoinenimo naše bralce, naj store tudi oni kaj, vsak po svoji moči, za ta shod, ki se vrši najbrž v poznem poletji. Enim bode mogoče, da se ga vdeležijo, če že na-nj mislijo naprej, drugim pa more biti ne bode moči iz doina, le-ti pa naj prigovarjajo tacim, ki gredo lahko, ali manjka jim morebiti za to dobre volje. Sploh pa želimo, da si podaino na tem sbodu vsi bratovsko roke ter pokažimo svetu, da smo, če že ne veliko na število, vsaj edino, katoliško ljudstvo! Iskreni katoliški možje so iskreni slovenski možje. K članku »Občinske volitve na Slatini« v Vašem listu štv. 7 od 18. febr. t. 1. zahtevam na podlagi § 19 t. p. da sprejmete sledeči popravek. Ni res, da kot zdravnik na Slatini ne plačujem Stibre; ni res, da nimam pravice se na Slatini volilev vdeleževati, res tudi ni, da volim tam že več let brez pravice. Bes pa je, da dve tretjini cele moje štibre za svoje dohodke plačujem na Slatini; res je, da imain po § 1, e, o, v, r pravico na Slatini voliti in slednjič je tudi res, da imam enako pravico na vsak način tudi kot častni občan te občine.*) Celje, dne 8. marcija 1892. Dr. J. Hoisel. *) Gospod doktor pa6 čudno greši na § 19 t. p. in trdi v svojem ,,popravkn" tacih rečij, katere mu popravimo lahko že mi, ne da čakamo na našega poročevalca, tako-le: 1. Ni res, da plaču.je g. doktor dve tretjini ali le sploh kaj ,,štibre" na Slatini, saj Je ondi davkarije ni! 2. Težko je resnica, ,,da ima po § 1. e, o, v, r, pravico na Slatini voliti", i-emu ga pa je sedaj njegov mož, župan Ogriseg, izbrisal iz zapisnika volilcev 2. volilnega razreda? 3. Če ,je v resnici častni občan Slatinsko občine. potem ima pai" niore biti v 1. ali tudi v 3. volilnpin razredu volilno pravieo, nikakor pa ne v 2. razredu. Ali ravno v tem razredu je bilo g. doktoija treba, da pomore do zmage stranki nemškutarjev. Uredništvo.