I 66
Slovenščina v šoli I številka 3 I letnik XXIII I 2020
Naravni jezik
Opis
Slovenščina [slovénščina] / je združeni naziv za uradni 
knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, 
ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci. Govori ga 
okoli 2,5 milijona govorcev po svetu, od katerih jih večina 
živi v Sloveniji. Glede na število govorcev ima razmeroma 
veliko narečij. Wikipedija
Nadzornik: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – 
Biblioteka Sazu
Uradni jezik: v Sloveniji, od 1. maja 2004 v Evropski uniji
Pisava: latinica (slovenska gajica (slovenska 
abeceda)); slovenska Braillova pisava
Št. maternih govorcev: 2,5 milijona (2010)
Pisave: Latinica (Slovenska abeceda) 
Č
lani PS za slovenščino razmišljajo o rabi in pomenu 
slovenščine ter svetujejo strokovnim delavcem o nje-
ni vlogi v šoli.
Kaj se skriva za temi navedbami? 
Slovenščina ni samo naš učni jezik in ne samo učni pred-
met – s slovenščino gradimo tudi svoj temeljni odnos do 
sočloveka in sveta.
V slovenščini osmišljamo in uresničujemo pouk po celotni 
šolski vertikali. 
Je tudi zvrstno razslojena – govorica za vse priložnosti –  in 
znanstveno utemeljena (znanstvena slovnica); je jezik tele-
vizije in govorica šole, znanosti in leposlovja, gledališča in 
otroških igric, univerze in publicistike.
Slovenščina je v določenem položaju in trenutku vedno 
pravilna.
Je govorica visoke molitve pa tudi gostilniških prepirov.
V njej in o njej razmišljamo in sanjamo, se pogovarjamo in 
svetujemo drugim, učimo in vzgajamo.
Ima mnogo pomenskih odtenkov – v njej in z njo lahko v 
čas odtisnemo lirske utrinke in vklešemo epske trenutke. 
Ima odtenke za psihološko niansiranje in zmožnost poustvar-
janja burnega pripovednega toka.
Slovenščino smo rodili pred stoletji in bo z nami do konca – 
saj brez nje nimamo svoje identitete.
V njej pišemo zgodovino, kanoniziramo literaturo, smo ese-
jistično pronicljivi in mladostno neposredni.
Ker je živ organizem, raste in se razvija. Ker njegovi govorci 
nismo absolutna bitja, tudi jezik občasno občuti našo ne-
popolnost.
Slovenščina je jezik matere in njenega otroka. Tak jezik je 
živ.
Slovenščina se prevaja v druge jezike in v slovenščino preva-
jamo druge jezike. Je jezikovni državljan sveta, tudi uradni 
jezik Evropske unije.
Z njo lahko ljubezensko ogovarjamo, molimo, politično agi-
tiramo in brezčasno filozofiramo.
Svetovalci za slovenščino se zavedamo, da je pravšnji odnos 
do našega jezika temelj, na katerem lahko ustvarjalno so-
delujemo s slovenskimi učitelji, družbo – tega gradimo na 
strokovni pomoči, obojestranskem zaupanju in zavedanju, 
da smo vsi deli istega sveta.
V spletni učilnici za slovenščino so gornji zapisi konkretizi-
rani – objavljeni so strokovni didaktični prispevki svetoval-
cev in učiteljev, primeri dobrih praks, napotki za aktualno 
digitalizacijo …
Slovenščina je in bo v areni življenja (po I. Cankarju).
Naša naloga – svetovalcev in učiteljev – pa je, da se predsta-
va na tem odru, tudi pod žarometi kritične javnosti, nemo-
teno nadaljuje.
Ta zapis ne more biti zaključen, saj se predstava nadaljuje. 
Ko se bo o iztekla zadnja repriza, bo spet na vrsti premiera.
Vladimir Pirc I Zavod RS za šolstvo
Slovenščina