^eto 1890.
431
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LTX. — Izdan in razposlan dné 11. decembra 1890.
309.
ttkaz ministerstva za deželno bran 1 dné 28. novembra 1890.1.
J*Vr«®rtev zakona z dné 11. aprila 1889. I. (Drž-'st' O.), s katerim se uvaja nov vojni zakon.
d0g ^ naslednjem se iz 111. déla vojnih predpisov, stersl rJenih s c. in k. državnim vojnim mini-l889V?m v *zvršitev vojnega zakona z dné 11. aprila gaj0g'zak. št. 41.), razglaša izpisek, obse-ta 0„ ,'S*a določila, katerih znanje je sosebno važno tp0r t e.m°štvenega staleža v vojstvu in vojnem po-Vu 'n pa za občine.
Welsersheimb s. r.
Ha
^°jnih predpisov III. del.
predpis o osebah moštvenega ža v vojstvu in vojnem pomorstvu.
L Oddelek.
eJalne osebe moštvenega staleža.
§. i.
a)	osebe na trajnem dopustu,
b)	nedejalni reservisti,
c)	nedejalni nadomestni reservisti in
d)	nedejalno moštvo pomorske brambe.
Z oznamenilom „moštvo“ se tukaj razumevajo tudi v noben činovni razred uvrščene, gažo prejemajoče osebe vojstva in vojnega pomorstva.
2.	Osebe na časnem dopustu, katere je treba razločevati od oseb na trajnem dopustu, so de-jalne vojaške osebe, s katerimi se postopa po predpisu o časnem dopuščanji oseb moštvenega staleža.
3.	Vse dopuste, kateri niso omenjeni niti v „predpisu o časnem dopuščanji oseb moštvenega staleža“, niti v pričujočem délu vojnih predpisov, zmatrati je za časne, ako so dovoljeni z nadaijnim prejémom pristojbine ali ako so se brez pristojbine podelili na trajno dobo, katera ne presega tréh mesecev. Ostali dopusti so trajni.
O dvomih, ki bi v tem oziru utegnili nastati, odločujejo končno vojaška teritorijalna poveljstva.
IT. Oddelek.
Vojaškoslužabne in osebne razmére nede-jalnega moštva; njega sodna oblast in pod-redba pod vojaško disciplinarno kazensko oblast.
§• 6.
Splošne opomnje.
Splošne opomnje.
staleža°jalnim (neakt>vnim) osebam moštve-U (ne<iejalnega moštva) pripadajo :
1.	Nedejalno moštvo je zavoljo svoje vojne dolžnosti zavezano samö tistim omejitvam, katere so vtemeljene v vojnem zakonu ter potrebne za raz-preglednost.
98
Té za razpreglednost potrebne omejitve se ustanavljajo s pričujočim délom vojnih predpisov.
Nedejalno moštvo je v izvrševanji vseh dolžnosti, katere nastanejo iz teh omejitev, podrejeno pristojnim razpreglédnim oblastvom (§. 11.), v na-daljnih stopinjah pa vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu in državnemu vojnemu ministerstvu, oziroma političnemu deželnemu oblastvu in ministerstvu za deželno bran.
2.	Vse vloge (prošnje, pritožbe)*) nedejalnega moštva v vojaških služabnih stvaréh je zadajati pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu, ako se taiste ne donesö morda pri priglednem (kontrolnem) zboru; politično okrajno oblastvo odpošlje potém pri njem zadane vloge pristojnemu dopolnilno-okrajnemu poveljstvu. Poslednje naj ravnâ v zmislu lastnega področja in obstoječih služabnih predpisov.
Take vloge se smejo pri političnem okrajnem oblastvu bivališča zadajati brez zadržka.
Tudi vročevanje in izdajanje odlokov in povelj, ki prihajajo od krdélnih oddelkov, zavodov in vojaških oblaslev, mora se vršiti po razpreglednih oblastvih.
3.	Nedejalnemu vojaku je prepovedano, nositi vojaško uniformo ali celo posamezne kose té uniforme (kakor n. p. bojno kapo). Ako se mu je o prestopu v nedejalno razmérje dala kaka vojaška uniforma, smé jo nositi samö do prihoda v svoje bivališče in pa, kadar zopet odhaja v službovanje.
4.	Nedejalnemu moštvu ni dovoljeno, stopiti v tujezemske vojaške službe.
*) Vlogam, katere se zadajajo v zmislu tega predpisa v razpregledne naméne o dohodu, o izpreménah bivališča ali o potovanjih, pristoji pristojbinska prostost.
Druge vloge, katere dotičnik zadaje v svojem interesu, n. pr. vloge za dovolitev zakona ali oprostitev od priglednega zbora itd., nimajo té ugodnosti.
Tiste vloge, katere se v razpregledne namene in ne v svojem interesu dotičnega nedejalnega vojaka pošiljajo političnim oblastvom, proste so poštarine.
Ta poštarinska prostost je omejena samb na dopise, kateri se oddajejo na pošto ali s pošte v avstrij-sko-ogerski monarhiji in pa v Dosni in Hercegovini, ter se ne uporablja v lokalnem prometu in pa pri pismenih zglasitvah občinskemu načelniku (županu).
Vlogam, katerim je dovoljena poštarinska prostost, treba je na naslov (adreso) napisati oznamenilo: „Po uradnem pozivu“, ako naj se ž njimi postopa prosto poštarine.
§■ v-
Predpis o zglašanji.
1.	Nedejalni vojak se mora najkesneje
po izstopu iz dejalnega službovanja, vojaške izu . ali orožne vaje — novinec (rekrut) ali nadoWeS reservist, ki ostane v nedejalnem razmerji, pa 11 a' kesneje 14 dni po tistem dnevi, ko je bil uvrščen zglasiti pri občinskem načelniku bivališča.
Vojak na časnem dopustu, kateri Prest^ v nedejalno razmérje, mora to zglasitev °Pra najkesneje 14 dni potém, ko je prejel vojaško! hodnico (vojaške bukvice, pos).
2.	Vsako izpreméno svojega bivališča nedejalni vojak pred odhodom zglasiti občin8 ' načelniku, prihod v novo bivališče pa mora v o
naznaniti občinskemu načelniku poslednjega
aiijo
Prav tako je tudi vsako izpreméno stan0*' v bivališči samem zglasiti občinskemu nače najkesneje 8 dni po selitvi.
3.	Pri takšnem potovanji po domačih de^.( (tozemstvu) ali pa v inozemstvo, vsled kaler(,».je treba, da je dotičnik nad 14 dni z doma, ^jte* občinskemu načelniku odpotovanje in pa s potovanja.
Ako pri odpotovanji ni bilo moči vedeti nap
adnji
da bo moral biti dotičnik nad 14 dni z doWfcrf ^
je opraviti zglasitev kesneje, in sicer z 14 dni po odpotovanji.

Nedejalni vojak, kateri se pogodboma vzp^ na kako c. in k. vojno ladijo, naj	-j „j
čelniku pristaniškega kraja zglasi, da je ladijo ali z ladije.
al ^
4.	Pri vsaki zglasitvi, da bo 0<^,0j°jj, P° bival v inozemstvu, mora dotičnik P°ye . pW kateri tretji osebi bi se mu mogla poŠi Ja povelja, kadar bo on z doma.
ti kat°r3
Toda on sam bo kriv kake škodno® ^ ^ggre-bi utegnila nastati, ker se ni zanašati n» dovalno osebo.
vanji ustavi v kakem kraji na 14 dni
5. Kadar sc nedejalni vojak na sV°J. ^ ffj1 vanji ustavi v kakem kraji na 14 dni 8 . tedaj mora svoj prihod in odhod zg
skemu načelniku tega kraja.
6. Okrajnemu oblastvu dobro zn\|tfat

vkih
katere morajo po svojih opra nagloma odpotovati, smé pristojno okraj
ta^ zglasitev (točka 3. in 5.), ako taiste , e za tö, da se jim vročujejo vsa povelja, gré.
Kaznuje naj se tudi tedaj, kadar se je prestopek zgodil zunaj kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
Tisti, kateri se kličejo v dejalno službo-Je> vojaško izučbo ali v orožno vajo, morajo se biv j. Shodom zglasiti pri občinskem načelniku
jj 8- Nedejalni vojak, kateri potuje po Bosni in rcegovini ali pa tam biva, mora vse zgoraj ome-
“jene
zglasitve
ohl "B*»anve opravljati pri tistem okrajnem astvu*) téh dežel, v čegar uradnem okoliši je nje-Pj0 bivališče. Če kedö biva v Polimji, opravlja té töo m* pr’ vojaško-postajnem poveljstvu, katero je ^ Diti v njegovem bivališči ali pa temu najbliže, st Se n’ moči zglasiti pri vojaško-postajnem povelj-’ naj se dotičnik ravnâ po točki 9.
v°jak^ ^ *nozemstvu bivajoči ali potujoči nedejalni 0p *nora v zgorenjih točkah predpisane zglasitve tero i,1 Pri c. in k. zastopnem oblastvu, če je ka-Heujp nieëovern bivališči, sicer pak mora pristoj-Sv .. bajnemu oblastvu ali naravnost ali pa po K *Qan‘ ^.0sre<iovalni, v domovini bivajoči osebi na-\ innJ 1 Vsako izpreméno bivališča, da se mu bodo S a Pošiljati kaka povelja.
to^p.^'^^alni vojak, kateri ne spada v nobeno , ° občino, opravlja té zglasitve pri pristoj-°P°lnilno-okrajnem poveljstvu.
V teh slučajih pristoji postopanje in razsodba političnemu oblastvu domovinske občine.
Ta ista kazen zadene, in sicer po političnem oblastvu bivališča, tudi ogerske državljane, kateri bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, naj so se krive storile prestopka v tem državnem ozemlji ali pa zunaj njega.
Ker je z ozirom na namen predpisov o zgla-šanji razločno povedan samö čas, kedaj dolžnost zglasitve pričenja, dolžnost zglašanja pa je neprestana, zato opuščena zglasitev ne more zastarati dotlé, dokler traja dolžnost zglašanja, oziroma dokler se prestopek nadaljuje.
Gledé uporabe glob in gledé tega, kakö je neizterjatne globe izpreminjati v kazni na svobodi, veljajo določila §. 85. v I. délu.
12.	Nedejalne osebe moštvenega staleža, katere so pri odhodu v dejalno službovanje (v pre-zentno službo) opustile zglasitev, kaznujejo naj se po vojaških disciplinarnih predpisih.
Postopanje in prisodba kazni pristoji pristojnemu dopolnilno-okrajnemu poveljniku.
13.	Ako nedejalni vojaki
o prihodu in bivanji ali od->tno ter pri tem pokazati po-kjer tega ni moči, bodi zgla-
V d I
doti<;n() °kaz’ da se je zglasitev opravila, mora jo listini jr°^aslvo postaviti na videž v poverilni kdaj	at*ar se poverilna listina ne dâ donesti,
°»kn k .L °“lastvo potrdi opravljeno zglasitev dotič-m drugače.
N0van°;. Vse zglasitve
ŸeWlno i-Je0pravili us site» llst'no, samö Pismena.
aj menjajo domovinsko pravico (domo-vinstvo),
bj prosijo za obrtno dopustilo ali obrtni list,
c) zahtevajo poverilno listino za tozemstvo ali inozemstvo, delavske ali poselske bukvice in e. r.,
naj oblastvo, kateri pristoji pravica, o tem razsojati in take listine izdajati, pogleda v poverilno listino in se prepriča, da je prosltelj res izpolnil svojo zglasitveno dolžnost.
Olïletljeîio ^e^ei£dni vojak, kateri opusti kako zgoraj
Ne
globi
Zglasitev, stori se kriv prestopka ter za-°d 2 do 100 goldinarjev.
S bivake postopanje pristoji političnim oblast-'J(jloena r j’ ,er se o njem nallčno uporabljajo
§• 84.
v vojnih predpisov I. délu.
1 . ) 8 tej,. :
in 1 8e razumevajo okrajni uradi, okrajne po " niestni magistrat v Sarajevu.
Ako se najde pri tém, da prositelj svoji zgla-sitveni dolžnosti ni zadostil, primorati ga je, da takôj opravi opuščeno zglasitev, ter eventuvalno ukreniti, kar je potrebno v njegovo kaznovanje.
g. 8*
Potovanje.
1. O potovanji nedejalnega moštva veljajo za civilne osebe obstoječi predpisi; zatorej imajo
98*
samo dotična civilna oblastva pravico, podeljevati mu dovolila za potovanje.
V potni listini je na videž postaviti vojaški značaj dotičnega moža.
2.	Potovanje po domačih deželah in po Bosni in Hercegovini ni gledé trajne dobe in cilja zavoljo vojne dolžnosti dotičnika zavezano nobeni omejitvi; pač pa je potovanje v inozemstvo in po morji zavezano omejitvam, podanim v naslednjih točkah.
3.	Potne prehodnice (potni listi) v inozemstvo, oziroma dovolila za pomorska potovanja (pomorsko-služabne bukvice) se smejo izdajati:
a)	osebam na trajnem dopustu naj-dalje na šest mesecev, — dovolila za pomorsko potovanje pa samo za avstrijsko-ogerske ladije male in velike obrežne vožnje;
b)	enoletnim prostovoljcem, ki so do nastopa prezentne službe na dopustu, do tega časa;
c)	še ne uvrščenim in pa že uvrščenim nadomestnim reservistom, kateri še niso bili v osemtedenski vojaški izučbi, do dobe bližnje izučbe;
d)	orožnim vajam zavezanim reser-vistom in nadomestnim reservistom, kateri so v izvrševanji pomorske obrti na trgovinskih ladijah ali pa so pogodboma vzprejeti na kako c. in k. vojno ladijo, dovolila za pomorsko potovanje na dolgo vožnjo, oziroma potne prehodnice do bližnje orožne vaje njih nabornega letnika, zatorej nàjdalje na dve leti, — drugim v inozemstvo potujočim pa potne prehodnice do bližnjega priglednega zbora ali bližnje orožne vaje, zatorej najdalje na eno leto, toda črez eno leto in do dvéh lét samo tedaj, ako je bil dotičnik oproščen omenjenih služabnih zaveznosti;
e)	reservistom in nadomestnim reservistom, kateri so že opravili orožne vaje ali jim sploh niso zavezani, in sicer takim, ki so v izvrševanji pomorske obrti na trgovinskih ladijah, dovolila za pomorsko potovanje na dolgb vožnjo, -ostalim pa potne prehodnice do dvéh lét;
f)	v pomorsko hrambo spadajočim na vso dobo, dokler traja to njih služabno razmérje;
g)	tistim, ki so v poslednjem letu služab» dolžnosti ter so v izvrševanji pomorske?* obrta na trgovinskih ladijah ali pa p0oo borna vzprejeti na kako c. in k. vojno la®J ’ in sicer dovolila za pomorsko potovanje dolgo vožnjo, oziroma potne prehodni nad dobo dveh let.
4.	Tisti, katerim so se dala dovolila z* P°. morsko potovanje ali pa potne prehodnice, doJ^ so tudi o času svojega potovanja takoj s‘u , poziv, kateri bi jim došel, vendar je pri pozivi*1 miru jemati nanje ozir v toliko, kolikor to dovolj vojaška korist.
• k se
5.	V inozemstvo potujoč nedejalen voja*
ne sme navesti kot spremljevalec v potni pr'
.ebod-
voj»
niči drugega človeka, ampak mora imeti s lastno, na svojo osebo slovočo potno listino.
6.	Ako je zaukazana splošna ali del°^,
mobilizacija, ne sméjo se nedejalnemu moštvu deljevati potne prehodnice in dovolila za po®°r potovanje, in vojaka, kateri bi tako potno	ü
imel, zavrniti je na meji monarhije, oziroma n dovoliti, da bi stopil na kako ladijo.
7.	Vse osebe vojstva (vojnega pomors^ ^
katere so z doma v inozemstvu, morajo se,	.jj
bi čakale še posebnega poziva, nemudoma	jjji
v domovino, kadar se sploh izvé, da n10 blizu preti vojska in se je že sklicala reserva.
§• 9.
Ženitev.
D*
g0
1.	Osebe na trajnem dopustu smejo ženiti, ako jim tega ni dovolil P°. njih krdelnega oddelka (zavoda itd.), Ka . po predpisu o ženitvi pravico, dajati to dov
Izvzete so tiste osebe na trajnem dop11» so v poslednjih treh mesecih svoje sluza „#• nosti v liniji, in pa one, ki so kot gojen*1 ^ % teljstvo in iz družinskih ozirov na dopus u §. 61., prvi odstavek, c).
,i ožiti
Prošnje za dovolitev ženitve je ° rji<uj0' §. 138. : 1. v I. delu ter vložiti po §• 6-: .' zgl*‘ čega déla. Ako se dodeli dovolilo za ^cn' ^0ii P°’ siti je opravljeno ženitev s tém, da se Pr ročni list.
2.	V točke 1. drugem odstavku olU^eseti>s^ osebe na trajnem dopustu, nedejalm
nadomestni reservisti in pomorski brambovci ne Potrebujejo za ženitev dovolila vojaških oblastev; aistim tudi ni treba opravljene ženitve naznanjati Pristojnemu dopolnilno-okrajnemu poveljstvu.
3.	Ako se prestopi v točke 1. prvem odstavku 'Zfena prepoved, uporabljajo se določila §. 19. T *• delu.

§• 10.
oblast; vojaška disciplinarno-kazen-ska oblast.
1- Nedejalno moštvo stoji v vseh svojih civil-jidržavljanskih) razmérah, kakor tudi v kazen-rečeh pod civilnimi sodišči ali oblastvi.
V(). ^aisto pa stopi pod vojaško sodno oblast in Se 0 disciplinarno-kazensko oblast z dném, ko 2ai tUu vroči pozivno povelje ali ko se to povelje doi°ni* razglasi, ali pa, kadar poziv slove na neki ako ten ^an’ z dném, na katerega poziv slove, — 2 j pa se Je predstava (prezentacija) opravila poprej,
ném Predstave.
ka2 y°jaška sodna oblast in vojaška disciplinarno-ij n s*a oblast o moštvu, katero stopi prostovoljno Se, eja‘nega razmerja v prezentno službo, prične «ném predstave. '
(p0pr^ ^Štirni, kateri pridejo k priglednemu zbor ® edu ab dodatni kontroli), naj se zavoljo v(
pošto' ^)re8režkov, katere napravijo v času zbor Pred J*a, P° vojaških kazenskih in disciplinarni Psih (§• 38. : 16.).
Ie nedejalno moštvo kaznovati po vo-'Se*Plinarnih predpisih:
^ ha,}ar opusti zglasitev pri odhodu v aktivno sužbovanje (prezentno službo) (§. 7. : 12.) in
^ ^adar neopravičeno izostane od priglednega 0la> oziroma poprigleda (§. 39. : 7.).
Hv0 ^r’s^°jnost civilnih sodišč in oblastev za S<i 2 iz8’t0St0paj°že 'z razmérja dejalnosti, pričenja PQrn iz erarne prehrane.
njemu vrši na svobodi ali v zaporu, in pa vsako pravnomočno razsodbo, potém tudi — kadar se k e do obsodi v kazen na svobodi — obsojencu določeno kaznišče in pa dan, kedaj mora kazen nastopiti.
Politično okrajno oblastvo pošlje potem to poročilo pristojnemu okrajnemu oblastvu, tö pa pristojnemu dopolnilno-okrajnemu poveljstvu, da to naznani staležnemu oddelku.
V Bosni in Hercegovini bodo pošiljala civilna sodišča ta poročila tistemu okrajnemu oblastvu, v čegar uradnem okoliši biva ali je bival dotični nedejalni vojak; poslednje oblastvo bo ta poročila pošiljalo pristojnim političnim okrajnim oblastvom, da jih naznanjajo pristojnim dopolnilno-okrajnim poveljstvom in slaležnim oddelkom.
Civilna sodišča bodo poleg tega po dokončani preiskavi vojaškim oblastvom pošiljala, ako se to zahteva, tudi uradne spise na vpogled.
Prav tako se naznanja tudi, če se je kazenska doba morda kesneje skrajšala.
4.	Politična okrajna oblastva in policijska ravnateljstva naj po razpreglednih oblastvih stalež-nim oddelkom naznanjajo kazni, katere so prisodila nedejalnemu moštvu.
Kazni, katere so bile nedejalnim vojakom prisojene po bosânsko-hercegovinskih upravnih oblastvih, naznanjajo razsojevalna oblastva pristojnemu političnemu okrajnemu oblastvu, katero o tem poroča pristojnemu dopolnilno - okrajnemu
poveljstvu, da jih naznani staležnemu oddelku.
/
Ravnateljstva prisilnih delalnic (poboljševal-nic) naj vsako predajo kakega zavezanca vojstvene (vojnopomorstvene) dolžnosti v prisilno delalnico (poboljševalnico) in tako tudi vsak izpust take osebe iž nje naznanjajo političnemu okrajnemu oblastvu, v čegar okoliši je prisilna delalnica (po-boljševalnica). Okrajno oblastvo posreduje to naznanilo pristojnemu okrajnemu oblastvu, poslednje pa pristojnemu dopolnilno-okrajnemu poveljstvu, da je poroča staležnemu oddelku.
5.	Vse kazni, katere so komu prisojene po civilnih sodiščih in oblastvih ter se naznanjajo krdelnim oddelkom (zavodom), vpisati je v kazenski zapisnik.
3
> obp'V'*na sodišča bodo političnemu okraj-v čegur uradnem okoliši je sodišče, lCeto Vfak° Pr°ti kakemu nedejalnemu vojaku 'skavo, ne gledé na to, ali se taista proti
6.	Ako bi se vsled téh uradnih poslov in kazni (točka 3. in 4.) ne moglo s kakim zavezancem vojne dolžnosti za aktivno službovanje razpolagati na dobo 4 tedne presegajočo, opomniti je to v razpreglednih zapisnikih.
Vzorec
P.
Vzorec
9.
Vzoreo 10.
Vzirec
13.
III. Oddelek. Razpreglédnost.
§. 15.
2.	Ta izkazfla se morajo s 1. dném vsake?9 meseca z nova pričeti, in v njih je vpisavati vsa^° zglasitev v bivališče, izvzemši izpreméne stanovi^9 v bivališči samem, brez ozira na pristojnost doti nika tako, kakor je iz vzorca razvidno.
Sodelovanje občin pri razpreglednosti.
1.	Občinski načelniki so dolžni popisovati v občini bivajoče nedejalno moštvo brez ozira na pristojnost.
V to služi:
a)	knjiga zglasilnica po vzorci 8. z imenskim popisom, ako treba, v abecednem redu po vzorci 9. in
b)	izkazi]o o izpremenah bivališča (§. 17.).
2.	Vpis v knjigo zglasilnico, katera se piše po redu zglasitev, opraviti je v navzočnosti zglaše-valca ali pa takoj potem, ko dojde pismena zglasitev, ter je treba pokazano poverilno listino vrniti zgla-ševalcu takoj, ko se je opravljena zglasitev vpisala v nji.
3.	Ta vpis naj se opravi ob enem z vpis01® v poverilno listino in v knjigo zglasilnico.
4.	S poslednjim dném vsakega meseca se ta izkazila završč ter predložč političnerD okrajnemu oblastvu.
Pismena zglasila naj se pridenejo izkaZ1^ o izpreménah bivališča. Ta izkazila morajo ob® dopošiljati tudi tedaj, kadar ni bilo nobe®1 zglasitev.
5.	Okrajna oblastva prepišejo zglasitve P stojnikov v razpregledni zapisnik, prevzamejo šence, kateri še niso v njih razpregledu, v lastni razpregled, ter odpošljejo vsa od obči'1 poslana izkazila o izpreménah bivališča zbrana> sicer do 5. dné naslednjega meseca dopo®1 okrajnemu poveljstvu.
V razpredélu 15. knjige zglasilnice je pri vsaki zglasitvi v bivališče zapisati stanovišče nede-jalnega vojaka, in tamkaj tudi postaviti na videž značaj, imé in stanovišče tiste osebe, ki v dotičnih slučajih posreduje dostavo kakih povelj z doma bivajočemu vojaku.
9. Občinski načelniki so odgovorni za P ^ pisanje knjige zglasilnice in izkazll o izprem^ J bivališča. Kadar bi se nerednosti grajale brez ^ uspeha, tedaj se smé zaukazati, da naj se P jjj, teh razpreglédnih pomagàl po obstoječih °‘,L ^ redih in občinskih pravilnikih opravlja na občine.
3.	Občine sè svojim pravilnikom (štatutom), opravljajoče posle političnega okrajnega oblastva, naj v knjigo zglasilnico vpisujejo samo tiste, ki jim niso pristojni, zglasitve pristojnikov pa je takoj za-beleževati v razpreglednem zapisniku, katerega morajo pisati po §. 13.
4.	Občinski načelniki naj nadalje hranijo po vzorci 10. napravljeni razpregledni spisek domo-vinstvenega nedejalnega moštva, katerega naj jim daje okrajno oblastvo, in kateri naj se, kolikor ga občine same ne morejo popravljati, vsaj vsako leto izpravi o priglednem zboru, in — ako treba — na novo spiše.
§. 17.
Izkazila o izpreménah bivališča.
1.	O zglasltvah, katere opravlja nedejalno moštvo po §. 7., pišejo občinski načelniki mesečna izkazila o izpreménah bivališča po vzorci 13.
§. 21.
Postopanje pri izpreméni (lomov (domovinske pravice)
instv»
1. Izpreméne in dobltve domovtostva ^te-dejalni vojak naznanja okrajnemu oblas remu bo odslej pristojen.
§ 22.
Izstop iz razpregloda spl°^‘
raz^rja:
1. Ako vojak stopi iz nedejalnega ^ raZprc brisati ga je iz razpregleda ter ob enem edu povedati razlog izstopu,
. nai si °bfli
7.	Ako nedejalen vojak urarje, n J ^Dj lis* ičelnik smrtnega kraja priskrbi njega f ^ o^ jverflno listino, ter naj ju predloži pob*1
A
nemu oblastvu, katero ti listini, eventuvalno po P ‘stojnem okrajnem oblastvu, odpošlje pristoj-nemu dopolnllno-okrajnemu poveljstvu. Poslednje PoŠ1ie smrtni list staležnemu oddelku.
IV. Oddelek.
pWv, dohod in predstava nedejalnega moštva.
§. 25.
Splošne opomnje.
Nedejalno moštvo se more sklicati:
a) v prezentno službo (1. in II. oddelek y II. délu);
^ v vojaško izučbo (IV. oddelek v II. delu);
c)	v orožno vajo (V. oddelek v II. delu);
d)	v dopolnitev vojstva (vojnega pomorstva) na bojni stalež (§. 45. v II. delu); in
^ v ‘zjemno dejalno službovanje ob miru (§• 46. v II. délu).
§• 26.
J*°ziv in dohod v prezentuo službo.
določilo velja tudi o tistih, ki bivajo v Bosni in Hercegovini.
Okrajna oblastva teh dežel bodo skrbéla za nemudno in varno vročevanje pozivnic.
V inozemstvu stalno bivajočim naj okrajno oblastvo pošilja pozivnice po posredovalni osebi (§. 7 : 4.), in ako se tâ ni določila, neposredno na stroške klicanca proti poštnemu prejemnemu listu.
4.	V nobeno tozemno občino pristojnim (§.11.: 4.), v inozemstvu bivajočim osebam na stalnem dopustu naj dopolnilno-okrajna poveljstva dopošiljajo pozivnice neposredno proti poštnemu prejemnemu listu, drugim takim vojakom pa po političnem okrajnem oblastvu bivališča.
5.	Občinski načelniki naj pozivnice, katere se jim dopošljejo, kar se dâ naglo izroéé klicancem, ako pa to ni mogoče, ker so taisti za nekaj časa zapustili svoje stalno bivališče, naj jih dado postavljenim posredovalnim osebam.
6.	Kadar se kličejo taki nedejalni vojaki, kateri so nameščeni pri finančnih stražah, pri državnih varnostnih stražah in naposled pri kaznilnicah in sodiščih kot jetniški nadzorniki in služabniki, tedaj naj pristojno okrajno oblastvo pošlje pozivnice služabnemu oblastvu, pod katerim stojé klicanci, in to mora pozivnice nemudoma vročiti dotičnikom.
klige ‘ ^dejalno moštvo se v prezentno službo %ihna;kaz krdelnih oddelkov in zavodov po pri-Vatliem aoPolnilno-°krajnih poveljstvih s posredo-Pristojnilx okrajnih oblastev.
T* •
k d0^s 1 zayezanci prezentne službe, o katerih je kako kazensko poročilo zavoljo nepo-
M*Dhel‘	UljU l 1 V. j/ vv
ako Se l.P°zivnega povelja (§. 33. : 6.), naj se — "i ž (j:: 'So °b enem proglasili za begune in se Si*' tako postopalo — kličejo o vseh pri-Pozlvnih rokovih, 1. oktobra in 1. aprila.
pasje ^°*'tično okrajno oblastvo preskusi so-astneg;i °1 atI{ov v pozivnicah s podatki svojega Hje». razPreglednega zapisnika, zabeleži v po-Ï! Piraje',0i!fv’ ter 0c*P0^je l*ste> podpisavši jih — 'i° jjj na izkazlla o izpreménah stanovišča, , "1
Omu
m°r<ta med tem došla — v 48 urah Jlaßelniku sp rega bivališča, da jih ta
0Sja, (j0^‘Ranec stalno biva zunaj pristojnega ^jtieu, Pu,šilia se niu Pozivnica po političnem
Pristojna okrajna oblastva naj take pozive služnikov pri železničnih in paroplovstvenih podjetjih naznanjajo dotičnim podjetjem.
V ta namen se omenjenim civilnim oblastvom in podjetjem nalaga, da zabeležujejo nedejalno moštvo, ki je pri njih v službi, in da vsakega nedejalnega vojaka, katerega vzprejmejo v službo in katerega odpusté iz službe, naznanjajo od slučaja do slučaja pristojnemu okrajnemu oblastvu.
To naj v razpredelu „opomnja“ svojega raz-preglednega zapisnika zabeleži dotični vzprejem v službo ali odpust iz službe.
7.	V posebnih slučajih morejo dopolnilno okrajna poveljstva dopošiljati pozivnice za posa mezne osebe neposredno dotičnim občinskim na čelnikom, da jih klicancem rroôé ali oddajo posre dovalnim osebam, vendar naj o tem poročajo pri stojnemu okrajnemu oblastvu, da se temu ustrezno ravnâ.
8.	Na pozivnice se ne smejo staviti nikake
-j« oc mu	pu pumiuuuiu	o.	jjuzivnice su nu suiuju siavm mn
iastvu bivališča njegovega. Poslednje | postranske opomnje; morebitne opomnje, ki
tičejo poizvedeb o klicanci, naj se postavijo na se nedejalno moštvo kliče v prezentno služ^0 „spremnico“, katera se pozivnici pridene.	(§. 26.).
9.	S pozivnico se klicanec zavezuje, da naj odrine ali takoj ali pa da naj pride nekega določenega dné.
Ako se klicancu nalaga, da naj odrine takoj, dovoli se mu 48 ur odloga, da vredi svoje domače razmere in zglasi svoj odhod pri občinskem načelniku.
10.	Vsak klicanec je dolžan, odriniti naravnost v tisti kraj, ki je povedan v pozivnici, in k tistemu vojstvenemu oddelku, ki je v nji ozna-menjen.
Ako pa je vojstveni oddelek, v katerega je ne-dejalni vojak klican, zunaj dopolnilnega okraja, v katerem je njegovo bivališče, ter bolj oddaljen od poslednjega kakor dopolnilno-okrajno poveljstvo njegovega bivališča, more se pri tem dopolnilno-okrajnem poveljstvu zglasiti v predstavo.
Pod omenjenimi pogoji se smé v službovanje priti tudi pri dopolnilno-okrajnih poveljstvih v Bosni in Hercegovini; tisti, ki bivajo v južni Dalmaciji in sosednih delih Hercegovine, pa smejo odriniti k posadnemu poveljstvu v Dubrovnik in Kotor.
11.	Določila o dohodu enoletnih prostovoljcev se nahajajo v II. oddelku II. déla tega predpisa.
12.	Klicanec mora priti v službo, bodi kar hoče, razen tedaj, kadar bi se sè zdravniškim spričevalom, v katerem je natančno razložiti stanje bolezni, dokazalo, da ni moči dotičnika prevažati. To spričevalo naj — če klicanec biva v kakem po-sadnem (garnizonskem) kraji vojstva (vojnega pomorstva, deželne hrambe) — izda ali pa vsaj potrdi kak vojaški (deželnobrainbovski) zdravnik; drugače pa mu je treba potrdila po občinskem načelniku.
13.	Klicanci so dolžni, da do kraja, kjer se vojaški opravijo in opremijo, pridejo v svoji obleki ter se seboj prinesö pozivnico, poverilne listine in pa drobnosti, ki so jih morda že prejeli.
§. 28.
Poziv, dohod in predstava v vojaško izučbo.
1.	Tisti zavezanci linijske službe, ki se samo vojaški izučujejo, in pa nadomestni reservisti, katere bo vojaški izučevati, kličejo se prav tako, kakor '
Tiste osebe, katere je še jemati v voja»'0 izučbo in o katerih je že došlo kako kazensko P® ročilo zavoljo neposlušnosti pozivnega P°vc ‘ (§. 33. : 6.), naj se — ako se niso že ob enem Pr° glasile za begune in se ni ž njimi že takö P°s1^ palo — kličejo o pozivnem roku prihodnjega leta eventuvalno naslednjih let.
2.	Moštvo je klicati k tistemu dopolD'|n° okrajnemu poveljstvu, v čegar področji se bo 1 čevalo.
3.	Da se klicancu dâ časa dovolj v vre ^ svojih osebnih razmér, naj se kliče taisti, ako goče, štiri tedne pred pričetkom izučevalne dobe-
4.	Klicanec je dolžan, odriniti naravnost k . polnilno-okrajnemu poveljstvu, katero je v poz' povedano.
Ako pa bivališče klicanca ni v okoliši doK nilno-okrajnega poveljstva, h kateremu mora on niti, ter je od tega bolj oddaljeno kakor dopoin j okrajno poveljstvo njegovega bivališča, smé se v P j stavo zglasiti pri tém poveljstvu.
•, 1M
in 13.
Gledé dohoda veljajo tudi določila §• 2®' '
5.	Tudi ta predstava se opravi takd, ^ predstava v prezentno službo (§. 27.).
kater°
6.	Vojaške prehodnice tistega moštva- j. se jemlje v izučbo, naj se odpošljejo tis i oddelkom, pri katerih se ta izučba vrši.
§. 29.
v yujO*
Poziv, dohod in predstava v orožno
ïisti St
1. Reservisti in nadomestni reser ^eCjejalD° v orožno vajo kličejo prav tako, kakor se moštvo kliče v prezentno službo (§. 26.)-
Rozivnice je napraviti po vzorci 17-
nsk° P.
Tisti, o katerih je že došlo kako ka?-e _velj8 ročilo zavoljo neposlušnosti pozivne?® ^ njs0 v orožno vajo (§. 33. : 6.), naj se — ® ^ g nji1®1 že ob enem proglasili za begune in st *„j vaj1, že takö postopalo — kličejo h 'ca*c'..,°]etib-katera bo v drugem letu ali v naslednji
2.	Kadar se v orožno vajo jemljejo osebe na “tQem dopustu, kličejo se s taistimi pozivnicami, a s oznamenllom: .v prezentno službo na dobo
»rožne vaje“.
1 . "• Klicanec je dolžan, odriniti naravnost v tisti al. kije povedan v pozivnici, in pa k tistemu voj-enernu oddelku, ki je v nji oznamenjen.
Ako pa je vojstveni oddelek, h kateremu je kli-
i.	'tZunaj dopolnilnega okraja, v katerem je njegovo kak ^ ter -'e ta*st‘ k>°lj oddaljen od poslednjega ližč°r ^0P0^n'*no'°krajno poveljstvo njegovega biva-l, ’ ®ore se pri tem dopolnilno-okrajnem poveljstvu biv i- V Predstavo. Pri tem naj odhod iz svojega PriV^a vravna tako, da bo negledé na predstavo 0 opolnilno-okrajnem poveljstvu svojega bivališča Vern času dospel v kraj, kamor je namenjen.
H	^eëar bivališče je od krdelnega oddelka,
l'iO/61611111 te klican v orožno vajo, oddaljeno nad ■:®Pro»	’ naJto or°žno vajo opravi — ako ni na-
°dd n,° P086*36 zaukazano — pri najbližem krdelnem kakoi- U ^°^ne8a orožja v tisti dobi orožnih vaj, k do	P03'eMojemu ustanovljena, ter naj odrine
Polnilno-okrajnemu poveljstvu svojega bivališča.
in j^e<ké dohoda veljajo tudi določila §. 26. : 12.
Prods^" ^Ul^' *a Pre(tstava se opravi takö, kakor ava v prezentno službo (§. 27.).
^St>iČn	prehodnice tistih vojakov, ki so se
bstitj) ° Prevzeli v orožno vajo, naj se dopošljejo sv0jfi ^oddelkom, pri katerih to moštvo opravlja
Or°žnovajo.
§. 30.

n dohod o dopolnitvi vojstva (vojnega Pomorstva) na bojni stalež.
ta k, p»-
i^Žtvo 1 sPtošni mobilizaciji se nedejalno '4 pQ^° nalögu dopolnilno-okrajnih poveljstev Političnih okrajnih oblastvih z javnimi raz-Posebnih, za tö veljavnih predpisih.
^ Poloviti mobilizaciji in pri dopolni bilaVa bojnega pomorstva) na bojni stalež, ne Zaukazana mobilizacija, kliče se po dolo-
čilih §. 26. s pozivnicami po vzorci 18., katere je izpolniti precej po prejemu pozivnih spiskov ter jih razposlati nemudoma.
Kliče pa se v opremno postajo. V pozivnici je na mesto podpisa dopolnilno-okrajnega poveljnika pritisniti samo služabni pečat tega poveljstva.
Ako se potrebuje samo neko določeno število nedejalnih vojakov, mora se v pokritje morebitnih nedostatkov klicati več mož, kakor jihje v resnici treba. Ta nadvečina, katera se po skušnji ustanovi, pa ne sme presegati 10 odstotkov.
3.	Kadar se nedejalno moštvo kliče vsled mobilizacije, tedaj mora taisto, izvzemši osebe, ki se časno ali stalno pusté v svojih civilnih službah, v de-jalno službovanje odriniti najkesneje po preteku 24 ur odloga, katere so mu dane, da vredi svoje domače posle ter pri občinskem načelniku zglasi svoj odhod.
Ta rök (frešt) se pri splošni mobilizaciji šteje od tistega časa, ko se je oznanil razglas mobilizacije v občini bivališča, pri deloviti mobilizaciji pa od tistega časa, ko se je komu vročila pozivnica.
Moštvo, katero se je samo časno pustilo v svojih civilnih službah, naj odrine v službovanje tistega dné, ki je zatö določen, ter naj ne čaka še posebnega poziva.
4.	Ali naj vojak pri splošni mobilizaciji odrine naravnost v opremno postajo, ki je navedena na prvi strani vojaške prehodnice, ali pa k dopolnilno-okrajnemu poveljstvu svojega bivališča, to bo razvide! iz razglasila, katero se bo nabilo.
Dohodni kraj za tiste, ki so namenjeni za kako posebno bojno službovanje, in katerim se je dala namenllnica (namembnica, §. 24.), povedan je v poslednji.
Pri deloviti mobilizaciji je vojak dolžan, odriniti naravnost v postajo, ki je povedana v pozivnici. Ako pa mu ni mogoče tje odriniti naravnost zatö, ker ne znâ potne meri ali iz drugih razlogov, naj se v predstavo zglasi pri dopolnilno-okrajnem poveljstvu svojega bivališča.
5.	Za dohod moštva o dopolnitvi vojstva(vojnega pomorstva) naj bojni stalež, ne da bi bila zaukazana
99
mobilizacija, veljajo določila, katera so ustanovljena za delovlto mobilizacijo.
6. Vsak klicanec ima pravico, na stroške državne blagajnice se voziti po železnicah in ladi-jah pamicah iz svojega bivališča do dopolnilno-okrajne ali opremne postaje.
Kot vozno poverilo (legitimacija) v porabo železnic proti kesnejšemu vračilu po vojstveni upravi veljâ vojaška poverilna listina vojakova (vojaška prehodnica, vojaški list, namenllnica) ali pa njegova pozivnica. Ako ne bi vojak imel v rokah take poverilne listine, dä naj mu občinski načelnik bivališča poverilni list po vzorci 19., kateri prav takô veljâ za vozno poverilo.
Vozno poverilo naj se pri nastopu vožnje pokaže vratarju ali, ako bi se to zahtevalo, spremniku (konduktêrju) in pregledovalnim organom.
V	porabo ladij parnic dobiva proti kesnejšemu vračilu po vojstveni upravi vsak, kedör odhaja v službovanje in se more posluževati kake parnice, pri zglasitvi odhoda od občinskega načelnika bivališča vozno nakaznico po vzorci 20. — in ako bi ne imel v rokah kake vojaške poverilne listine ali pozivnice, poleg tega tudi še poverilni lis t po vzorci 19. Te vozne nakaznice so za vojstvo tiskane na rumenem, za vojno pomorstvo pa na modrem papirji.
V	službovanje odhajajoči vojak naj te listine, in ako je bil klican s pozivnico, tudi to pokaže blagajničnemu uradniku dotične parnične postaje, kateri mu vozno nakaznico odvzame ter zâ njo dâ voznico (vozni list) in pri tej priliki lahko pritisne pečat parnične postaje na poverilno listino, poverilni list ali pozivnico.
Voznica se v službovanje odhajajočemu vojaku odvzame v poslednji postaji.
Tisti, ki črez Metkovič prihajajo v službovanji predstavijo se pri tamkajšnjem vojaško-postajneD1 (etapnem) poveljstvu.
Tisti, ki bivajo v južni Dalmaciji in sosednjj1 delih Hercegovine, smejo odriniti tudi k P°sa^ nemu poveljstvu v Dubrovnik in Kotor, kjer tudi predstavijo.
8. Ko se sploh izvé, da monarhiji blizu Pre vojska in da se je že sklicala reserva, dolžno ^ v inozemstvu bivajoče moštvo nemudoma se vr^ v domovino, ne da bi čakalo še posebnega Pc (v. z. §. 63.).
poziv»
G. k. zastopna oblastva v inozemstvu najJ* ziio na to, da se ta ukaz izpolnjuje, zamudni
J	_____L JJrL „nkazu,
■
naj kažejo posledice zamude ter naj jim zaukazujej j obstoji kaka mednarodna pogodba, naj jih k Ie®,
nemudoma odpotovati v domovino, in tarn.
prisilijo. Opravljeno obveščenje naj se na postavi v izkazllu o izpreménah bivališča.
vide*
Sicer pak je v inozemstvu bivaj® moštvo dolžno, že prej skrbéti za to, gn0 posredovalna oseba zaukazano spl° mobilizacijo naznani nemudoma tovo.
in i°'
9. Sicer veljajo določila §. 26.: 12. in
§. 32.
Poziv, dohod in predstava v izjemno deJa službovanje.
in1,1
Poziv, dohod in predstava reservistov ^ domestnih reservistov v izjemno dejalno ^ vanje naj se opravi prav takô, kakor poziv. 0
in predstava službo.
nedejalnega moštva v Pr'
Ta določila se ne uporabljajo, ako se moštvo vozi po posebnih parnicah, katere je erar vzel v najem za dohajajoče moštvo.
7.	Tisti, ki bivajo v zasedenem ozemlji, naj prav takô pridejo v službovanje k bližnjemu tozem-nemu dopolnilno-okrajnemu poveljstvu, kjer se
bo ž njimi postopalo po določilih, ki sploh o tem veljajo.
§. 34.
Kaznovanje neposlušnosti proti PoZ*V povelju ih zapeljave k nji*
1. Pri dohodu vsakega nedejalneg ^ iz nedejalnega ali neuvrščenega razni U ^ ^ vojaško službovanje je pri krdélnem ° .e jo vodu), h kateremu je došel, treba s prič7 8 >. tičnik natančno izpolnil pozivno povelje-
Ako se to ni zgodilo, ovédeti je, ali je tega lv dotični vojak. Kadar je res kriv, tedaj naj se °u njemu prične kazensko-uradno postopanje.
tev ^ Dopolnilno-okrajna poveljstva naj v izvrši-. Uradnega postopanja vsakega predstavljenega Za> kateri je kriv kake neposlušnosti proti po-ernu povelju, naznanijo krdelnemu oddelku (za-pri katerem stopi v službovanje.
Uv * ^ ^ko se Je V0Jak nli v noben činovni razred z H .n ®ažist v zmislu §. 1., oziroma 3. zakona 28. junija 1890. 1. (Drž. zak. št. 137,) kri-te»a Stor*' hudodelstva, ali ako je bil vojak zavoljo hegun dejan iz staleža, izročiti ga je ka-äko °'so^nemu postopanju. To isto naj se zgodi, W I6 nePoslu^nost pozivnega povelja ali zape-kaz * . ka^ero je P° zgoraj omenjenem zakonu da 0Vati kot pregrešek, izvršila v takih okolnostih, Poveljniku, ki ima kaznovalno pravico, po-r „ zdi,
Presojo.
Hn p0Veliniku. ki
v h„,° ,Zth> prepustiti krivdo kazenskemu sodišču
VoiaSi^azenskos°dno postopanje pristoji pristojnemu Jakemu sodišču.
pove]• ' Pregrešek neposlušnosti proti pozivnemu napeljave k nji je kaznovati discipli-8°dtio ' "8*°^ore(^onaa), ako se ne prične kazensko-kazoj P°sl°panje. Postopanje pri tém in prisodba V(jl«kihriSl0ji Povel)n'ku (zavodu), kateri je po ittra ^ disciplinarnih predpisih v to poklican ter korfi„ Zn°valno pravico krdelnega (mornarsko-ga) Poveljnika.
z>vajoe ’’ kateri vsled neposlušnosti povelja, po-
in„e^a ih' v dejalno službovanje, zamudé nad “esece “
4o>
Polni;	r---------- ---------> —
ttioJ0 V te^u vkupne služabne dobe
^iCajnj ^ Zadéla obcnHKa ^ororti Komincl
časa prezentne službe, naj zamudo
ako jih
Zadéla obsodba zaradi begunstva s posle-
°ka2at| raino dobo krivne zamude je pismeno Ni po.v Vseh slučajih, v katerih se neposlušnost Zlvnemu Povelju déva v vojaško-sodno po-
je
V
, ,vtan
’bika D .aiI^en je posnetek iz predstavnega za^ §, go °z‘ti kazenskemu naznanilu, katero se So uS; iR 7.) že spisalo ali katero naj
j ^0° ,	• “1 I.) 2e spisalo ali Katero naj st
6 Sestavi^)0 °* a^‘ na Podstirvi ovedbenih spisot
'N*. k° slove
poziv na .takoj“, začne za-
a)	če se je pozfvnica vročila klicancu ali njega posredovalni osebi, s tistim dném, katerega je bil klicanec — po odlogu, ki mu je dan, da vredi svoje domače razmére in zglasi svoj odhod občinskemu načelniku — dolždn priti k vojstveni četi, h kateri naj bi bil odrinil, ako se ni morda že prej kje drugod zglasil v predstavo ;
b)	če se je pozivnica nabila, z dném, katerega se je nabila.
Kadar se pri splošni mobilizaciji poživlja z javnimi razglasili, izkazati je sosebno treba, kedaj se je objavil razglas v dotični občini, v kateri se je bil kaznlvec zglasil v bivališče, oziroma v kateri bi se bil moral zglasiti. Gledé na tiste, ki bivajo v inozemstvu, naj c. in k. zastopna oblastva določijo čas, kedaj se je sploh javno zaznalo, da monarhiji blizu preti vojska in se je sklicalo nedejalno moštvo vojstva (vojnega pomorstva) (v. z. §. 63.). Potém je pričetek zamude preračunih po določilih, podanih v spredaj stoječem odstavku pod o.
V slučaji mobilizacije časno v svojih civilnih službah puščeni vojaki morajo po izteku dodeljenega odloga odriniti v dejalno službovanje. Pri tistem moštvu té vrste, katero bi morda ne došlo v službovanje, računih je zamudo od tistega dné, katerega bi bili morali po izteku odloga dospeh pri vojstveni četi, kamor jim je bilo odriniti v službovanje.
6. Ako je bil kak vojak, kateri se je zavoljo neposlušnosti proti pozivnemu povelju izročil ka-zenskosodnemu postopanju, spoznan kriv hudodelstva begunstva, zaukaže in izvrši naj staležna četa dodatno, da se dene iz svojega staleža ter vzame v stalež kot begun.
V. Oddelek. Prigledni zbori.
§- 35.
Splošne opomnje.
1. V §. 55. vojnega zakona zaukazani prigledni (kontrolni) zbori so vojaški uradni posli v dosego zanesljivega razpregleda o bivališči nedejalnega moštva.
99*
Sodelovanje okrajnih oblastev in občin je pri tem omejeno na posredovanje poziva, na privedbo priglednih zavezancev in na izpravo svojega lastnega razpregleda.
2.	Prigledni zbori se praviloma shajajo v uradnih sedežih političnega okrajnega oblastva. Kjer okolnosti to zahtevajo, smejo se opravljati tudi v uradnih sedežih okrajnih sodišč.
O tem odločujejo vojaška teritorijalna poveljstva porazumno s političnimi deželnimi oblastvi.
3.	Prigledne zbore vodi v stojališčih dopol-nilno-okrajnih poveljstev vojstvaöni stotnik, kije pri-deljen kadru pri dopolnilnem bataljonu dopolnilno-pristojnega pehotnega (tirolskega lovskega) polka, ali pa, če je ta zadržan in pa v stojališčih dopolnilno-okrajnih poveljstev vojnega pomorstvakak dopolnilno-okrajni častnik. V vnanje politične okraje vsakega dopolnilnega okraja se razpošljejo največ štirje obhodni prigledni oddelki, katerih vsak sestoji iz enega častnika, ki znâ deželni jezik (stotnika ali činovno najstarejšega nadporočnika), enega podčastnika in enega trobca.
Te častnike, oziroma podčastnike in trobce naj daje dopolnilno-pristojni pehotni (tirolski lovski) polk, oziroma vojno pomorstvo, častniki in podčastniki morajo dobro znati, kakö se vodi raz-pregled.
S politične strani bodi pri priglednem zboru navzočen poslanec političnega oblastva, od tistih občin pa, katerih moštvo prihaja k zboru, bodijo navzočni občinski načelniki ali njih namestniki.
4.	Prigledni zbori naj se vsako leto opravljajo v dobi od 1. oktobra do 15. novembra.
Ustanavljaje pričetek priglednih zborov, ozirati se je na pridobitne in krajne razmere.
Prigledni zbori se smejo opravljati tudi o nedeljah in praznikih, vendar se v mestih z več cerkvami ne smejo pričeti pred 10. uro, v drugih krajih pa še le po véliki maši (poglavitni službi božji). Da bi se javna služba božja motila, to naj se zabrani brezpogojno.
5.	Na vsak prigledni dan je 100 do 150 mož. določiti takö, da šene loči nedejalno moštvo, kij
prihaja na isti prigledni kraj ter pripada lS občini.
Ako je zatorej v kakem okraji več prigle<^n^ zborov, naj se taisti opravijo neposredno drug drugim.
6.	Določitev priglednih krajev in dni v kem okraji pristoji dopolnilno-okrajnim povelja1' v porazumu s političnimi okrajnimi oblastvi.
Pri tem je želeti, da potujejo p organi v okrogu po najbližih poteh.
Načrte, ki so v podstavo tem dogovorom, sestavijo dopolnilno-okrajna poveljstva.
rigledo'

naj •
Ako bi se ne moglo doseči dogovora,
jove
obl»*?
Ijgtvfc
zaprosi odloka vojaško-teritorijalnega P , tvo, katero jo da, doprašavši politično deželno °b'aS j.
in njemu naj dopolnilno-okrajna poveljstva P ložč tudi končno ustanovljene potovalne m vilne črteže.
7.	Da se čas prigléda vojnim zaveza° ■ vtisne v spomin ter s tém olajša izpolnjevanj r .g gledne dolžnosti, naj se — za prigledne zn 1 pa za popriglede (dodatno kontrolo, §•	jB;<,
v vsakem dopolnilnem okraji določijo »st.a za vsako leto veljavni prigledni dne
8.	Prigledni zbori naj se opravljaj0' a ^ mogoče, na večih, prostih, toda ne vsa stopnih, oziroma takih prostorih, ki se , *pjc, dadö zapreti, sosebno na dvoriščih v uradnih poslopjih i. e.
§- 36.
Poziv k priglednemu zboru-
1.	Poziv k priglednim zborom naj f^oU1 ^ krajni občini opravi sploh z javnim ,ia je kjl'
drugačnim javnim razglasflom, K*1 navada.	1
■	,	- to rWa5
V razširjenih krajnih občinah je . \e opraviti v vsakem kraji, v vseh na stra g t hišnih skupinah in stanoviških poslopP1 ugtrfZl kakor je tam navada in kakor naj naménu.
•e )e
2.	Izdajati dotične razglase,	zb01^
menj štirinajst dni pred pričetkom pr,ß ° objavljati, to pristoji političnim okrajni#1
§• 37.
Dolžnost, prihajati na prigledni zbor.
1- Na prigledni zbor je dolžan priti vsak ne-(lejalni vojak.
Izvzeti so :
a) kandidatje za duhovski stan;
k) tisti, kateri so v tekočem letu bili v dejal-nem službovanji ali so se udeležili vojaške izučbe ali orožne vaje;
tisti, kateri so v tekočem letu prišli v de-jalno službovanje, na vojaško izučbo ali orožno vajo, pa so zaradi bolezni ali super-arbitracije (nadpregledbe) zopet nazaj postavljeni v nedejalno razmérje;
s potrdilom obdarjeni nedejalni podčastniki, kateri so v javnih službah stalno ali začasno nameščeni;
e)	tisti, kateri so v kazenskem ali preiskovalnem zaporu, ali kateri so dani v kako prisilno delalnico (poboljševalnico);
f)	tisti, ki so dobili dovolilo za pomorsko potovanje ali pa potne liste v inozemstvo, če so res na ladiji ali če rés bivajo v inozemstvu;
9) tisti, ki o času priglednega zbora služijo v žandaremstvu;
e) ladijeplovci, kadar izvršujejo svoj obrt, in
fj T §. 56. vojnega zakona oznamenjene osebe, kolikor so za vodstvo uradnih poslov neobhodno potrebne, na prošnjo načelujo-čega jim oblastva.
Dovolila daje pristojno dopolnilno - okrajno poveljstvo.
Dotične, s potrebnimi dokazili obložene prošnje je zadajati o pravem času tako, kakor je povedano v §. 6.: 2.; da so v prošnji navedeni razlogi za oprostitev resnični, to morata potrditi občina in politično okrajno oblastvo.
Vsaki prošnji za oprostitev je priložiti vojaško prehodnico.
3.	Kadar v slučajih, v točki 2. pod b, c, in d omenjenih, ni bilo moči o pravem času vložiti prošnje za oprostitev zatö, ker je bilo premalo časa, prinesti je po občinskem načelniku na prigledno mesto uradno potrjeno spričevalo, katero dokazuje ovirajoče razloge, in ž njim vojaško prehodnico.
4.	Tisti, kateri so bili prihoda na prigledni zbor oproščeni po točki 2. b, c, d in e, in pa tisti, ki so v točki 3. omenjeni, morajo priti k popri-gledu (§. 39.); tisti pa, ki so po točki 2. a in f oproščeni, prosti so tudi poprigleda.
§• 38.
) tisti, ki so na stalnem dopustu, in pa nadomestni reservisti v tistem letu, v katerem so bili pri naboru potrjeni.
°p4iPrihoda na
prigledni zbor se morejo
tisti, ki so v inozemstvu stalno naseljeni;
^ kolniki na podstavi spričevala, katero je Potrdil občinski načelnik;
^ tisti, ki so sicer dolžni priti na prigled, pa So v verojctno dokazanih, silno nojnih in oeodložnih družinskih ali osebnih razmérah, P- če kedö hudö zboli ali umrje izmed °mačinov (družine v ožem zmislu) i. e.;
tisti, ki so sicer dolžni priti na prigled, Pa potujejo po takih opravkih, o katerih Se tiâ dokazati, da se ne smejo odlagati;
Vršitev priglednega zbora.
1. Vsak je dolždn, udeležiti se priglednega zbora v tistem priglednem kraji, kateremu je po oblastvenem razglasu bila odkazana občina, kjer se je zglasil v bivališče, oziroma kjer bi se bil moral zglasiti.
Samo tistim zavezancem priglednega zbora, ki so zglasili svoje odpotovanje, dovoljuje se, udeležiti se priglednega zbora z moštvom njih časnega bivališča.
8.	Poslanci okrajnega oblastva naj prinesô na prigledni zbor razpregledni zapisnik, občinski načelniki pa razpregledni spisek, knjigo zglasilnico in izkazllo o izpreménah bivališča.
11. Prigledne zavezance naj pripelje in nadzoruje občinski načelnik, kateri naj skrbi za to(
da se o pravem času snidejo. Taisti naj dohajajo v nevojaški (civilni) obleki ter naj sè seboj prinesô vojaško prehodnico; orožje, palice i. t. r. naj se odložč pred začetkom uradnega poslovanja; kaditi pri njem je prepovedano.
Skrbeti za mir in red na priglednem prostoru pred priglednim zborom in potem, to je dolžnost političnega okrajnega oblastva.
§. 39.
Poprigled.
1. Tisto prigledu zavezano nedejalno moâtï0' katero ni prišlo k priglednemu zboru v prigje® kraj, ki je oznamenjen v §. 38.: 1. — in tudi ni D* prihoda na prigledni zbor popolnoma oprošča0 (§. 37. : 4.) — dolžno je priti na poprigled (dod»ln° kontrolo).
-^___£olitični okraj.
Krajna občina.
Knjiga zglasilnica

o nedejalnem moštvu vojstva in vojnega pomorstva.

Tekoča številka	Datum zglasitve	Krdelni oddelek (zavod)	Naborni letnik	Glavne knjige listna št.	Šarža	I m é	Domovinska občina
1	2	3	4	5	6	7	8
od 1—44							
45	15/9 1885	Pehotni polk št. 17	1882	136	Korporal	Tomaž Brdnik	Doleujaj^t-
							
216	14/7 1887	Pehotni polk št. 17	1882	136	Korporal	Tomaž Brdnik	Dolenja^
							
243	8/9 1887	Pehotni polk št. 17	1882	136	Korporal	Tomaž Brdnik	Dolenja^!^
							
290	V- 18..	Pehotni polk št. 17	1882	136	Korporal	Tomaž Brdnik	^Jlolenj^jl^
							
Opomnjn. 1. Vsaka stran ima 15 vodoravnih razpredélov.	,njce, °zir°
2.	Podatke za napolnitev razpredélov 3. do 10. je posneti s 1. in 3. strani vojaške preho
3.	Oblika papirja B.
						
Pristojni		Zglasil se je				Opomnja
Politični okraj	dopol- nilni okraj št.	1 ►	za poto kraj	vanje v politični okraj	na koliko časa	
9	10	11	12	13	14	15
						
Ljubljana	17	1			stalno	hišna št. . .
d.						
Ljubljana	17		Zaj	reb	4 tedne	Posredovalna oseba: I. I., črevljar, hišna št. . .
d^						
pijana \i^olica)	17	1			stalno	hišna št. . .
d^	^	 fejana '^4?Wica)^						
	17		v dejalno	službovanje		
						
v°jaSkeK„ lista. ‘“’♦»H.)
100
Politični okraj.	Krajna občin*1
Iménski popis
h knjigi zbiralnici o nedejalnem moštvu vojstva in vojnega pomorstva.
Krdelni oddelek (zavod)	Tekoča številka	Šarža	Ime	Opomiij*
1	2	3	4	5 	„
				
				
				4
				
				
				
				
				::
				
				
Opomu,ja. 1. Vsaka stran ima 25 vodoravnih razpredélov. 2. Oblika papirja: B.

Jetični okraj.
Krajna občina.
Razpregledni spisek
o nedejalnem moštvu vojstva in vojnega pomorstva.
Krdelni oddelek (zavod)
Naborni
letnik
Glavne knjige listna št.
Šarža
I m é
V stalnem bivališči v
Opomnja
100*









■





	
	
	
	

















okraj.
Krajna občina.
Izkazüo o izpreménah bivališča
o nedejalnem moštvu vojstva in vojnega pomorstva
za mesec september 18

Tekoča številka	Dan zglasitve	Krdelni oddelek (zavod)	Naborni letnik	Glavne knjige listna št.	Šarža	I m é	Domovinska občina
1	2	3	4	5	6	7	8
	15	Pehotni polk št. 17	1882	136	korporal	Brdnik Tomaž	Dolenja Šiška^
	17	Pehotni polk št. 87	1831	408	infanterist	Muha Janez	Lokva_^
	20	Dragonski polk št. 5	1883	46	dragonec	Veit Jurij	Knittelfel^
	29	Korno-topničarski polk št. 3	1880	117	podtopničar	Zach Peter	^Vorau^_^
	30	Pehotni polk št. 17	1888	301	infanterist	Lončar Janez	Leskove*	
			i.	t.	d.		
Opomnja. 1. Vsaka stran ima 15 vodoravnih razpredélov.
2.	Podatke za napolnitev razpredelov 3. do 10. je posneti s 1. in 3. strani vojaške prehodWce> s 1. strani vojaškega lista.
3.	Dopolnilno-okrajna poveljstva naj vpišejo v posnetkih, katere 1. občino, oziroma oblastvo, pri katerem se je zglasitev opravila.
se dolžna spisavati.
o*'"”


Pristojni			Zglasil s	e j e		
	dopol-		za potovanje v		na	0 p o m n j a
Politični okraj	nilni okraj št.	v bivališfie	kraj	politifini okraj *	koliko časa	
9	10	11	12	13	14	15
Ljubljana ^_Jokolica)	17	1			stalno	hišna št. . .
-^^Sežana	97	1			3 mesece		ulica, hišna št. . .
^Judenburg	27	1			stalno	I ;hišna št. . .
^JJartberg	27	: l			4 mesece	hišna št. . .
^-^Litija	17		V	vojaško izučbi		
		i.	t	d.		
Vojaška teritorijalna oblastva in pristaniško admiralstvo v Pulji naj dopolnilno-okrajnim poveljstvom dadô potrebne tiskovine.
Oblika papirja: B.
Poverilni list1)
v to, da odrine k svojemu krdelnemu oddelku v
I., dné
18
Občinski pečat.
Podpis
občinskega načelnik®'
Opoinnjn. 1. Poverilni list je tiskan v jeziku, ki je v dotičnem kraji navaden.	of
2.	Občinski načelnik naj vpiše šaržo, imé in krdelni oddelek vojaka, in pa postajo, kam odrine v službovanje.
3.	Oblika papirja: B (četrt pole).
vri'**