Volitve člana predsedstva SFRJ pred vrati
Ni še dolgo tega, ko smo se opredeljevali do člana predsedstva SRS in hkrati evidenti-rali člana predsedstva SFRJ iz SRS. V raz-pravah pa so ljudje jasno povedali, da si ne želijo le sodelovanja v kadrovskih postop-kih, ampak predvsem odločanja, kdo bo opravljal določeno funkcijo. Bo tej zahtevi zadoščeno tokrat? Ustava SFRJ in Ustava SRS opredeljujeta, da člana predsedsrva SFRJ volijo delegati republiške skupščine. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kako v okviru veljavne ustavne regulative uveljaviti čim-bolj neposredno voljo delovnih ljudi in ob-čanov, brez »vmesnih filtrov«, kot to ime-nujejo aktivisti SZDL. Sklep predsedstva republiške konference SZDL o načinu dolo-čanja kandidatov SZDL Slovenije za izvoli-tev člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije v letu 1989 opredeljuje kandidacijske po-stopke, kot jih že poznamo. Temeljne kan-didacijske konference v OZD in krajevnih skupnostih se bodo opredeljevale do 6 evi-dentiranih kandidatov, ki so pristali na so-delovanje v kandidacijskem postopku za omenjeno dolžnost, in sicer do Marka Bulca, Janeza Drnovška, Tomaža Kalina,
Gojka Staniča, Dušana Sinigoja in Vinka Vasleta. Navedeni kandidati so pripravili tudi svoje programe, ki so bili objavljeni v Sobotni prilogi Dela, 21. januarja 1989. Temeljne kandidacijske konference bodo potekale do 20. januarja 1988, 22. januarja pa se bo sestala občinska kandidacijska kon-ferenca, ki se bo s tajnim glasovanjem opre-delila do možnih kandidatov, prav tako tudi mestna in republiška kandidacijska konfe-renca, ki bo s tem oblikovala predlog kandi-datne liste. Ta bo potem predmet razprave na seji ZK SZDL Jugoslavije. V drugi polo-vici marca pa bo 2. seja republiške kandida-cijske konference določila dva možna kandi-data za navedeno funkcijo.
Predsedstvo republiške konference SZDL je predlagalo, da bi SZDL po 2. seji republiške kandidacijske konference ome-njene kandidate posredovala na splošno gla-sovanje. Po opravljenem glasovanju pa bi predsedstvo republiške konference SZDL ugotovilo, kdo od predlaganih kandidatov je dobil najvišje število glasov na splošnem glasovanju in bi bil s tem določen za kandi-data SZDL Slovenije, ki bi ga posredovali
v izvolitev republiški skupščini.
Poznavalci volilne zakonodaje pa tudi po-lkičnega sistema nas opozarjajo, da bi se s takitn načinom glasovanja vzpostavila neka nova relacija med SZDL in skupščin-skim sistemom, ki je sporna s stališča ustav-nega položaja skupščine. Skupščina ima ustavne pristajnosti, ki jih samostojno ures-ničuje v skladu z ustavo. SZDL lahko sicer na šievilne načine vpliva na delo republiške skupščine npr. lahko določa smernice in temeljna staLišča za svoje delegate v DPZ, ne more pa ji predložiti obveznega sklepa. Osebno se nagibam k rešitvi, da bi republi-ška skupščina razpisala referendum, na ka-terega bi bila pri končni odločitvi vezana. Tako bi biio zadoščeno veljavni ustavni ure-ditvi in težnjam ljudi, da čimbolj nepo-sredno odločajo o članu predsedstva SFRJ iz Slovenije.
Ali bo organizirano glasovanje SZDL ali pa razpisan referendum, je vprašanje, s ka-terim si belijo glave poznavalci volilne zako-nodaje. Ce bi poslušali ljudi in upoštevali njihovo mnenje, bi bila odločitev jasna.
BREDA PAPEŽ