Zgodovinski Z | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 3-4 (170) | str. 263–512 HISTORICAL REVIEW Robin Dolar, Zgodovina skozi periodizacijo: pojem pozne predmodernosti • Neva Makuc, Prva habsburško-beneška vojna in dnevnik Leonarda Amasea iz obdobja 1508 1510 • Nina Ošep, Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji • Jan Lhoták, Burghership and honorary burghership in the Habsburg monarchy 1848– 1918. Honorary categories or conflictual political fields? • Jan Bernot, Boj za šolo na Travi. O nacionalni diferenciaciji na obrobju Ko evske v zadnjih desetletjih 19. stoletja • Janez Mlinar, Tone Smolej, Ljudmila Štrekelj, pozabljena prva slovenska doktorica zgodovine • Gašper Gabrijel i , The Origins of U.S. Bilateral Foreign Assistance. The Marshall Plan – A Benchmark for Contemporary U.S. Foreign Aid? asopis ZČ | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 3-4 (170) | str. 263–512 HISTORICAL REVIEW Izdaja ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana Zgodovinski časopis ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Mednarodni uredniški odbor: dr. Kornelija Ajlec (SI), dr. Tina Bahovec (SI), dr. Bojan Balkovec (SI) (tehnični urednik), dr. Rajko Bratož (SI), dr. Ernst Bruckmüller (AT), dr. Liliana Ferrari (IT), dr. Ivo Goldstein (HR), dr. Žarko Lazarević (SI), dr. Dušan Mlacović (SI) (namestnik odgovornega urednika), dr. Božo Repe (SI), dr. Franc Rozman (SI), Janez Stergar (SI), dr. Imre Szilágyi (H), dr. Peter Štih (SI) (odgovorni urednik), dr. Marta Verginella (SI), dr. Peter Vodopivec (SI), dr. Marija Wakounig (AT) Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji, prav tako morajo poskrbeti za avtorske pravice za objavljeno slikovno in drugo gradivo, v kolikor je to potrebno. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. november 2024. Oblikovanje in oprema: Vesna Vidmar Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel.: (01) 241-1200, e-pošta: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Letna naročnina: za leto/letnik 2024: za nečlane in zavode 32 €, za društvene člane 24 €, za društvene člane – upokojence 18 €, za društvene člane – študente 12 €. Cena tega zvezka v prosti prodaji je 16 € (z vključenim DDV). Naročnina za tujino znaša za ustanove 45 €, za posameznike 35 € in za študente 25 €. Plačuje se na transakcijski račun: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Sofi nancirajo: Publikacija izhaja s fi nančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Prelom: ABO grafi ka d.o.o. – zanjo Igor Kogelnik Tisk: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, december 2024 Naklada: 500 izvodov Zgodovinski časopis je evidentiran v naslednjih mednarodnih podatkovnih bazah: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si BULLETIN OF THE HISTORICAL ASSOCIATION OF SLOVENIA (HAS) International Editorial Board: Kornelija Ajlec, PhD, (SI), Tina Bahovec, PhD, (SI), Bojan Balkovec, PhD, (SI) (Tehnical Editor), Rajko Bratož, PhD, (SI), Ernst Bruckmüller, PhD, (AT), Liliana Ferrari, PhD, (IT), Ivo Goldstein, PhD, (HR), Žarko Lazarević, PhD, (SI), Dušan Mlacović, PhD, (SI) (Deputy Editor-in-Charge), Božo Repe, PhD, (SI), Franc Rozman, PhD, (SI), Janez Stergar (SI), Imre Szilágyi, PhD, (H), Peter Štih, PhD, (SI) (Editor-in-Chief), Marta Verginella, PhD, (SI), Peter Vodopivec, PhD, (SI), Marija Wakounig, PhD, (AT) The authors are responsible for the contents of their articles, they must also secure copyrights for the published photographs and fi gures when necessary. Reprints of articles, photographs, and graphic material are only allowed with explicit permission of the editorial offi ce and must be cited as sources. The editing of this issue was completed on November 15, 2024. Design: Vesna Vidmar Headquarters and Mailing Address: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia, phone: +386 1 241-1200, e-mail: info@zgodovinskicasopis.si; http://www.zgodovinskicasopis.si Annual Subscription Fee (for 2024): non-members and institutions 32 €, HAS members 24 €, retired HAS members 18 €, student HAS members 12 €. Price: 16 € (VAT included). Subscription Fee: foreign institutions 45 €, individual subscription 35 €, student subscription 25 € Transaction Account Number: SI 56020 1 000 12083935 Zveza Zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana LJBASI2X Co-Financed by: Slovenian Research Agency Printed by: ABO grafi ka d.o.o., Ljubljana, December 2024 Print Run: 500 copies Historical Review is included in the following international databases: Scopus, European Reference Index for the Humanities (ERIH), Historical Abstracts, International Bibliography of the Social Sciences, ABC CLIO, America: History and Life, Bibliography of the History of Art, Ulrich’s Periodicals Directory, Russian Academy of Sciences Bibliographies. http://www.zgodovinskicasopis.si info@zgodovinskicasopis.si ISSN 0350-5774 UDK 949.712(05) UDC Zgodovinski HISTORICAL REVIEW časopis KAZALO – CONTENTS Razprave – Studies Robin Dolar, Zgodovina skozi periodizacijo: pojem pozne predmodernosti ........................................................270–326 History Through the Lens of Periodization: The Concept of Late Premodernity Neva Makuc, Prva habsburško-beneška vojna in dnevnik Leonarda Amasea iz obdobja 1508‒1510 .....................................328–342 The First Habsburg-Venetian War and Leonardo Amaseo’s Diary from 1508‒1510 Nina Ošep, Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad ..................................................................344–375 Land surveyor's relief: The infl uence of cadastral surveys on the execution of the land relief in Carniola Jan Lhoták, Burghership and honorary burghership in the Habsburg monarchy 1848–1918. Honorary categories or confl ictual political fi elds? ......................376–402 Meščanstvo in častno meščanstvo v habsburški monarhiji 1848–1918. Častne kategorije ali polja političnih konfl iktov? Jan Bernot, Boj za šolo na Travi. O nacionalni diferenciaciji na obrobju Kočevske v zadnjih desetletjih 19. stoletja ...................................404–420 Struggle for a School at Trava. On National Diff erentiation on the Outskirts of the Gottschee Region in the Final Decades of the 19th Century Janez Mlinar, Tone Smolej, Ljudmila Štrekelj, pozabljena prva slovenska doktorica zgodovine .............................................422–439 Ljudmila Štrekelj, the Forgotten First Slovenian Woman with a Doctorate in History Gašper Gabrijelčič, The Origins of U.S. Bilateral Foreign Assistance. The Marshall Plan – A Benchmark for Contemporary U.S. Foreign Aid? ..........................................................................440–469 Začetki bilateralne zunanje pomoči ZDA. Marshallov načrt – zlati standard za sodobno zunanjo pomoč? Zapisi – Notes Rok Stergar, Walter Lukan, zgodovinar dunajske šole (ob njegovi osemdesetletnici) ..................................................................472–477 Walter Lukan, a historian of the Vienna School, on the occasion of his 80th birthday. Jubileji – Anniversaries 95 let dr. Eme Umek (Andrej Nared) .......................................................480–483 On the Occasion of Dr Ema Umek's 95th Birthday Ocene in poročila – Reviews and Reports Herwig Wolfram, Rimsko cesarstvo in njegovi Germani: pripoved o izvoru in prihodu (Rok Ribič) .....................................486–489 Lilijana Žnidaršič Golec, Metoda Kokole (ur.), Jurij Slatkonja (1456–1522): od Kranjske do Dunaja (Janez Höfl er) ...490–494 Darja Mihelič, Obzorje duha Istranov zgodnjega novega veka. Popis zapuščine premožnega meščana (1599) (Ignacij Voje) .......495–497 Sergije Dimitrijević, Tuji kapital v gospodarstvu bivše Jugoslavije (Neven Borak) ...............................................................................498–500 Janez Mulec, Življenjska pot matematika Iva Laha (Željko Oset) ..........501–502 * * * Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski časopis ...........................504–507 Instructions for Authors Letno kazalo Zgodovinskega časopisa 78, 2024 ......................................508–512 Annual Content of Zgodovinski časopis – Historical Review 78, 2024 Razprave N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad344 OŠEP, Nina, mag. zgodovine, asistentka, mlada raziskovalka, Inštitut za novejšo zgodovino INZ, SI-1000 Ljubljana, Privoz 11, nina.osep@inz.si ORCID: https://orcid.org/0009-0006-0725-9367 Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad Zgodovinski časopis, Ljubljana 78/2024, št. 3-4, str. 344–375, 168. cit. 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., Sn., En.) Članek obravnava poslovanje ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597/99–1630) z gornjegrajskimi podložniki na začetku sedemnajstega stoletja. Preučuje predvsem preplet škofovske vloge s funkcijo zemljiškega gospoda. Analizirano je obsežno arhivsko gradivo, shranjeno v treh arhivih v Avstriji in Sloveniji, kot so sodni procesi gornjegrajskega gospostva, Hrenovi kole- darji, Hrenova podložniška dnevnika in temeljni urbar gornjegrajskega gospostva z začetka 17. stoletja. Rezultati kažejo na močno vpetost Hrena v vodenje in nadzorovanje gospostva ter na njegovo obsežno osebno poslovanje z gornjegrajskimi podložniki, v raznolikih pravnih in gospodarskih zgodovinskih kontekstih. Primeri obravnavanih tem so škofovo izvajanje in vodenje patrimonialnega sodstva, nje- govo prizadevanje za boljši vpogled v gospodarsko osnovo podložnih kmetij, soočanje s kmečkim uporom v letih 1602–1607, delovanje na področju dajatev in urejanje posestnih vprašanj. Ključne besede: zemljiški gospod, zemljiško gospostvo, škof, Tomaž Hren, agrarna zgodovina, Gornji Grad, zgodnji novi vek. OŠEP, Nina, MA in History, Assistant, Young Re- searcher, Institute of Contemporary History (INZ), SI-1000 Ljubljana, Privoz 11, nina.osep@inz.si ORCID: https://orcid.org/0009-0006-0725-9367 Bishop Tomaž Hren's Economic Dealings with Subjects of the Seigneury of Gornji Grad/ Oberburg Zgodovinski časopis (Historical Review), Ljub- ljana 78/2024, No. 3–4, pp. 344–375, 168 notes Language: Sn. (En., Sn., En.) The article examines the dealings of the Bishop of Ljubljana Tomaž Hren (1597/99–1630) with the subjects of the Seigneury of Gornji Grad/ Oberburg at the beginning of the 17th century. It primarily examines the intertwining of Hren’s role of a bishop with his function of the landlord. The extensive archival material, kept in three archives, two in Slovenia and one in Austria, has been analysed, including judicial records of the Seigneury of Gornji Grad, Hren's calendars and two registers regarding his subjects, as well as the rent-roll of the Gornji Grad Seigneury from the early 17th century. The research fi ndings show Hren’s strong invol- vement in the management and control of the seigneury, as well as the extensivity of his personal dealings with the Gornji Grad subjects in various legal and economic contexts. The topics addressed include Hren's exercise of patrimonial jurisdiction, his eff orts to gain better insight into the economic situation of his subjects’ farms, his confrontation with the peasant revolt in the years 1602–1607, his dealing with feudal dues and property issues. Keywords: landlord, seigneury, bishop, Tomaž Hren, agricultural history, Gornji Grad/Oberburg, early modern period. Nina Ošep Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) | 344–375 345 Ustanovitev ljubljanske škofi je leta 1461 in razpust gornjegrajskega bene- diktinskega samostana leta 1473 sta ljubljanskim škofom prinesla obsežno gor- njegrajsko gospostvo, ki se je večinoma raztezalo po območju današnje Zgornje Savinjske doline.1 S pridobljenim gospostvom so škofje prevzeli funkcijo gornje- grajskih gospodov in tako se je vzpostavila dvojnost škofovske vloge kot cerkvenih dostojanstvenikov in zemljiških gospodov. Pričujoča raziskava se osredotoča na obdobje osmega ljubljanskega škofa, Tomaža Hrena, med leti 1597/99 in 1630, na način njegovega poslovanja ter ravnanja z gornjegrajskimi podložniki. Hrenovo škofovsko obdobje zaznamuje bogato arhivsko gradivo, ki izpričuje njegovo osebno angažiranost v upravljanju gospostva. Pri raziskovanju je bila ključna prednost njegova prepoznavna pisava, ki je olajšala identifi kacijo in analizo dokumentov. V začetku 17. stoletja je gornjegrajsko gospostvo obsegalo tri trge in devet uradov, razporejenih predvsem po Zgornji Savinjski dolini, s posameznimi trgi in uradi,2 ki se nahajajo v okolici Velenja in Celja.3 Območja, ki jih obravna- vamo, v grobem sledijo reki Savinji na severu od Solčave do zahodnega dela Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Vransko) na jugu ter proti Dreti v smeri jugozahoda.4 Dvojnost škofovske vloge ni bila nikakor unikatna ljubljanskim škofom, a je bila deležna izjemno malo historiografske pozornosti. Teme so se do zdaj delno dotaknili Hans Casparis, ki je na začetku 20. stoletja napisal monografi jo o škofi h iz Chura,5 Bernhard W. Scholz, ki je preučil zgodovino kneževine Nisa (Neiße), 1 Gestrin, Ferdo. »Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426.« Zgodovinski časopis 6 (1952), dodatek: zemljevid Gornjegrajske posesti 1426 in Žnidaršič Golec, Lilijana. »Vzroki in okoliščine ustanovitve ljubljanske škofi je ter oblikovanje njenega ozemlja.« V: Ljubljanska škofi ja: 550 let, ur. France M. Dolinar. Ljubljana: Nadškofi ja Ljubljana, 2011, 17. 2 Trije trgi, Marchkht Oberbürg oz. trg Gornji Grad, Marcht Lauff en oz. trg Ljubno ter Marchkt Ryez oz. trg Rečica in devet uradov: Ambt Tyrosegkh oz. urad Tirosek, Ambt Drüett oz. urad Zadretje, Ambt Säänn, oz. urad Posavinje, Ambt in Gepürg oz. urad Ljubenska gora, Ambt Leütsch oz. urad Luče, Ambt Sulzbach oz. urad Solčava, Ambt Fraßlau oz. urad Braslovče, Ambt St. Gillgen oz. urad Šentilj, ki je vključeval Trbovlje in Griže, ter Ambt Püerg Cilly oz. urad v hribovju pod Celjem. 3 Golec, Boris. »Hudič kupi Slom in postane Slomšek: Razkriti prvi prednik škofa Slomška na Slomu pri Ponikvi.« Kronika 70/1 (2022), 78. 4 Vključno z Grižami in Trbovljami. 5 Casparis, Hans. Der Bischof von Chur als Grundherr im Mittelalter. Bern: Buchdruckerei Stämpfl i & Cie., 1909. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad346 ki je pripadala vroclavskim škofom,6 in Pavle Blaznik, ki je analiziral, kako so freisinški škofje opravljali z loškim gospostvom.7 Vsem tem gospostvom je bilo skupno, da so imeli pri upravljanju na voljo uradnike in niso osebno poslovali s podložniki, zato vemo, da škofje niso nujno sami vodili svojih zemljiških posesti. Med sodobnimi razpravami o gornjegrajskem gospostvu v zgodnjem novem veku je treba omeniti raziskave Žige Zwittra, v katerih obravnava predvsem okoljske in gospodarske vidike.8 Ljubljanski škofje so imeli poleg gornjegrajskega še gospostvo »Pfalz« oz. Ljubljana in gospostvo Goričane na Kranjskem. Nad svojimi podložniki so imeli enake gmotne in sodne pravice kot svetni fevdalni gospodje,9 kar je v praksi pomenilo, da so bili enako upravičeni do zemljiške rente in da so imeli pravico do patrimonialnega sodstva; razlike so se pokazale v načinih zastopstva in upravljanja (npr. odvetništvo), v naravi vojaških bremen v srednjem veku ter pridobivanju in odsvajanju zemljišč.10 Iz gornjegrajskih virov lahko rekonstruiramo temeljne značilnosti upravljanja gospostva. Hren je imel zaposlene uradnike, kot sta bila odvetnik11 in oskrbnik12 gospostva. Sorodne uradniške funkcije omenja tudi Scholz v primeru Nise, vendar v primerjavi z gornjegrajskim gospostvom niso nujno opravljali enakih vlog. Scholz pravi, da je imel v Nisi nadzor nad škofovskimi zemljiškimi posestmi dvorni upravitelj,13 medtem ko lahko iz virov in evidenc vidimo, da je v gornjegrajskem gospostvu vodil nadzor v veliki meri Hren osebno. Dober primer Hrenove vpetosti so podložniški dnevniki gornje- grajskega gospostva, iz katerih je razvidno, da je menjave gospodarjev kmetij večinoma vpisoval sam.14 6 Scholz, Bernhard W. Das geistliche Fürstentum Neisse: eine ländliche Elite unter der Herrschaft des Bischofs (1300–1650). Köln; Weimar; Wien: Böhlau, 2011. 7 Blaznik, Pavle. Škofja Loka in loško gospostvo: (973–1803). Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1973, 163–170. 8 Zwitter, Žiga. »Vpliv 'male ledene dobe' na agrarno poselitev na ozemlju današnje Slovenije na primeru izbranih območij v Zgornji Savinjski dolini.« Diplomsko delo, Filozofska fakulteta UL, 2010, Zwitter, Žiga. »Agrarna zgodovina podložnikov dveh gospostev med Podjuno in Menino v 16. in 17. stoletju.« V: Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovi- ne, ur. Darja Mihelič. Ljubljana: Založba ZRC, 2014, 207–229 in Zwitter, Žiga. »Subsistence, prosperity and abandonment of Alpine isolated farms in the dynamic 17th century environment: Case study from the Upper Savinja Valley with special emphasis on tenants' inventories.« Eko- nomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša 11 (2015), 139–181. 9 Žnidaršič Golec, Lilijana. Cerkvene ustanove in službe v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015,30–31. 10 Vilfan, Sergij. »Zemljiška gospostva.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slo- vencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 78–83. 11 SI AS 1073 108r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1598, 19. 12 SI AS 1073 107r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1597b, 40. 13 Scholz, Das geistliche Fürstentum Neisse, 284. 14 SI AS 1073 NŠ AL, Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, ž urnal 1598, SI AS 1073 NŠ AL, Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, ž urnal 1613. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 347 O škofu Hrenu je bilo do zdaj napisanih že precej del,15 vendar njegove vloge zemljiškega gospoda do zdaj še ni nihče obravnaval, z izjemo Žige Zwittra, ki se je delno dotaknil teme v svojem članku o Vremenski in klimatski zgodovini v koledarjih in podložniških dnevnikih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1640),16 in Wal- terja Brunnerja, ki je interpretiral in predstavil pismo, ki ga je Hren poslal nadvojvodi Ferdinandu. Ugotovil je, da je Hren želel izboljšati gospodarsko stanje podložnikov oz. vsaj preprečiti njegovo poslabšanje.17 Dne 21. septembra 1599 je tako poslal Ferdinandu pismo glede gornjegrajskih podložnikov,18 za katere pravi, da živijo na območju »divjih gora«, zato so primorani nujno drug z drugim »heben und legen«19 – gospodariti.20 Hren je v njihovem imenu pisal, da na goratem ozemlju niso zmožni pridelati dovolj žita za kruh, zato davke plačujejo s prodajo živine. Pravica do kmečke trgovine z živino naj bi obstajala že 450 let, še iz časa benediktinskega samostana. Zdaj pa naj bi jim preprečevali prodajo prek deželne meje – na Kranjsko in Koroško. 15 Obširno monografi jo o škofovem delovanju je z umetnostnozgodovinskega vidika v dveh delih objavila Ana Lavrič, gl. Lavrič, Ana. Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti 1–2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988. Leta 1998 je o njem izšel zbornik Hrenov simpozij v Rimu, ki vključuje različne raziskave o škofu, od njegove biografi je do sinod. Hrenov simpozij v Rimu. Ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba, 1998. V svojem poglavju je Walter Brunner strnil podatke, ki jih je zbral v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, gl. Brunner, »Bischof Thomas Chrön«, 23–46. Vincenc Rajšp pa se je v zborniku osredotočil na Hrenovo politično kariero in analiziral vlogo Hrena kot deželnega namestnika. Rajšp, Vinko. »Tomaž Hren – deželni namestnik v Gradcu.« V: Hrenov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1998, 89–98. France M. Dolinar je Hrenu leta 2007 posvetil poglavje v znanstveni monografi ji o ljubljanskih škofi h, kjer je predstavil tedanje stanje raziskav. Dolinar, France M. Ljubljanski škofje. Ljubljana: Družina, 2007. V zadnjih letih so se s Tomažem Hrenom raziskovalno ukvarjali še Julijana Visočnik, ki je preučevala škofove pridige, Visočnik, Julijana. »Tomaž Hren in pridige ob posvetitvi cerkva.« Acta Ecclesiastica Sloveniae 38 (2016), 32–60). In Visočnik, »Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV).« Arhivi 36, št. 2 (2013), 315–328, Luka Vidmar, ki je pisal o Hrenovem požigu protestantskih knjig, Vidmar, Luka. »Po- žiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601: med zgodovino in mitom.« Kronika, 61, št. 2 (2013), 189–216 in Vanja Kočevar, ki je obravnaval pritožbo kranjskih deželnih stanov iz leta 1607 zoper Hrena. Kočevar, Vanja. »Pritožba kranjskih deželnih stanov zoper ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1607 – 1. del.« Arhivi 38, št. 1 (2015), 9–34;. In Kočevar, »Pritožba kranjskih deželnih stanov zoper ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1607 – 2. del.« Arhivi 38, št. 2 (2015), 233–267. Žiga Zwitter je škofa Hrena predstavil kot vremenskega opazovalca Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina v koledarjih in podložniških dnevnikih lju- bljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630).« Zgodovinski časopis 67/3–4 (2013), 306–389. in poznavalca priročnikov za umno gospodarjenje Zwitter, Žiga. »Eine Wissensgeschichte der Wiesen und Weiden im Südosten der Alpen im 16. und im frühen 17. Jahrhundert«. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 128/1 (2020), 49–82. 16 Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina v koledarjih in podložniških dnevnikih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630).« Zgodovinski časopis 67/3–4 (2013), 306–389. 17 Brunner, Walter. »Bischof Thomas Chrön nach Dokumenten des Steiermärkischen Lan- desarchivs.« V: Hrenov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba, 1998, 25–26. 18 Brunner, »Bischof Thomas Chrön«, 26. 19 Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Erstbearbeitung (1854– 1960), digitalisierte Version im Digitalen Wörterbuch der deutschen Sprache, , (dostop 26. 5. 2023) s.v. heben, na to se navezuje formula »dvigniti in položiti«, ki v bistvu pomeni zbiranje dohodkov in plačevanje davkov ali bremen. 20 Brunner, »Bischof Thomas Chrön«, 26. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad348 To bi pomenilo, da Hrenovi podložniki ne bi mogli plačevati svojih dajatev, kar bi škodovalo tudi samemu gospostvu. Tako je Hren najprej zaprosil za posredovanje notranjeavstrijske vlade, ki je kmečko trgovanje označila za tihotapstvo. Zato se je Hren zdaj obrnil na samega Ferdinanda in ga prosil, da bi lahko njegovi podložniki še vedno trgovali prek deželne meje, saj bi jim s tem zagotovil sredstva za nakup osnovnih življenjskih potrebščin, sebi pa izplačilo davkov in dajatev.21 Iz analiziranih virov je torej mogoče razbrati, da je Hren kot zemljiški gospod skrbel za blaginjo svojih podložnikov. Ko so se srečali s težavami, se je zavzel zanje, tudi če je to pomenilo posredovanje na višjih ravneh oblasti. To je v nasprotju s stereotipno sliko fevdalnih gospodov kot zgolj izkoriščevalcev svojih podložnikov. Prav tako je iz pisma razvidno, da se je Hren zavedal, da je bilo gospostvo odvisno od trgovine svojih podložnikov. Treba je tudi upoštevati, da je Hren to napisal v času izrazitega viška male ledene dobe, ki je verjetno vplivala na zmanjšanje kmetijskih pridelkov.22 Namen članka je ugotoviti, s katerimi vsebinami se je na področju poslovanja s podložniki uspelo Hrenu kot ljubljanskemu škofu in zemljiškemu gospodu v napetem času protireformacijskega gibanja ukvarjati vzporedno s preostalimi škofovskimi dolžnostmi. Pozornost bo posvečena vprašanju, koliko nadzora je Hren imel nad po- slovanjem gospostva s podložniki, kako se je z njimi sporazumeval in kako je reševal razne podložniške zadeve. Čeprav utegne izraz »poslovanje« zveneti nenavadno, je utemeljen, ker ustrezno zajema vprašanje, ki nas je zanimalo v tem članku, in sicer, kako je škof Tomaž Hren opravljal svoje delo v zvezi s podložniki, za katere je bil zadolžen. Uporabljeni viri Ohranjeni Hrenovi koledarji, ki zajemajo 23 zvezkov, so shranjeni v Arhivu Republike Slovenije in Nadškofi jskem arhivu Ljubljana.23 T. i. »Schreibkalender« 21 Winkelbauer, Thomas. »Bauer, Grundherr, Landesfürst. Theorie und Praxis der Herrschaft über Land und Leute in den niederösterreichischen und böhmischen Ländern um 1600.« Opera Historica 14 (2010), 73–90. (dostop: junij 2023), 73–74. 22 Glej Dobrovolny, Peter, Andres Moberg, Rudolf Brázdil, Christian Pfi ster. »Monthly, seasonal and annual temperature reconstructions for Central Europe derived from documentary evidence and instrumental records since AD 1500.« V: Climate Change 101 (2010), 69–107 in Zwitter, Žiga. »Subsistence, prosperity and abandonment of Alpine isolated farms in the dynamic 17th century environment: Case study from the Upper Savinja Valley with special emphasis on tenants' inventories.« V: Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša 11 (2015), 139–181 in Zwitter, Žiga. »Urbarji iz 16. in 17. stoletja kot vir za okoljsko zgodovino.« V: Urbarji na Slovenskem skozi stoletja, ur. Matjaž Bizjak in Lilijana Žnidaršič Golec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2016, 118–149 in Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina v koledarjih in podložni- ških dnevnikih ljubljanskega škofa Tomaža Hrena (1597–1630).« Zgodovinski časopis 67/3–4 (2013), 306–389. 23 Hranjeni v Arhivu Republike Slovenije: AS 1073, Zbirka rokopisov, 106 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1597), 107 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1597), 108 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1598), 109 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1598), 110 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1599), 111 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1601), 112 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 349 odražajo tipično uporabo v zgodnjem novem veku, vključno z informacijami o krščanskih praznikih, dnevih za puščanje krvi, svetnikih, vremenskih napovedih, luninih menah, zodiaku in kmetijsko-poljedelskih nasvetih.24 Koledarji so bili odraz verskih prepričanj, razumevanja narave in želje po redu v vsakodnevnem življenju. Hren je v te koledarje večinoma pisal sam, redko opazimo tujo pisavo. Vpisi so vsebinsko raznoliki. Med drugim najdemo vremenske notice, opombe o splošnem dogajanju po svetu (npr. o smrti angleške kraljice Elizabete I. leta 1603, ki je bila protestantka),25 molitve, poročanja o njegovih potovanjih, razne posle, celo sezname nakupov od slaščičarjev,26 zapise o uporniških kmetih,27 novice o osmanski nevarnosti.28 Kar zadeva vpise, povezane z gornjegrajskimi podložniki, je opaziti zmanjšano število zapisov med letoma 1613 in 1620, z izjemo leta 1615, in skoraj popolno odsotnost zapisov po letu 1625. To lahko delno pojasnimo s Hrenovo službo notranjeavstrijskega namestnika v letih 1614–1621,29 zaradi katere je imel manj časa za podložniške zadeve. Znaten del gornjegrajskih sodnih zapisnikov se nahaja v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.30 Med ohranjenimi zapisniki je prišel v poštev sklop iz obdobja Hrena 1602), 113 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1603), 114 r (Koledar ljubljan- skega š kofa Tomaž a Hrena 1610), 115 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1611), 116 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1611), 117 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1613), 118 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1614), 119 r (Koledar ljubljan- skega š kofa Tomaž a Hrena 1615), 120 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1617), 121 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1617), 122 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1620), 123 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1622), 124 r (Koledar ljubljan- skega š kofa Tomaž a Hrena 1625), 125 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1626), 126 r (Koledar ljubljanskega š kofa Tomaž a Hrena 1627) in Nadškofi jskem arhivu Ljubljana: NŠ AL, KAL, šk. 98, Hrenov koledar 1600 in NŠ AL, KAL, šk. 98, Hrenov koledar 1607. 24 Herbst, Klaus-Dieter. »Der Schreibkalender der Frühen Neuzeit und seine Autoren. Ergebnisse der Forschung. Mit einer Personalbibliografi e seit 2006.« Jahrbuch für Kommuni- kationsgeschichte 20 (2018), 94. (Dostop: junij 2023). 25 AS 1073, Zbirka rokopisov, 113r Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1603, str. 24. 26 AS 1073, Zbirka rokopisov, 114r Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1610, str. 21. 27 Več v poglavju tega članka: »Hrenovo soočanje s podložniškim uporom, ki ga je vodil gornjegrajski podložnik Jakob 'v Tlaki' oz. Tlaker.« 28 AS 1073, Zbirka rokopisov, 112r Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, str. 25. 29 Dolinar, Ljubljanski škofje, 112. 30 Nekdaj so bili sodni zapisniki shranjeni v arhivu »Justiz-, Finanz- und Sicher- heitsbehörden«, natančneje v Grundbuch I, pod št. 3380, zdaj pa so jih prenesli v oddelek »Herrschaftsarchiv«, kjer so spravljeni pod signaturo Oberburg, šk. 135, zv. 936. Leta 1872 so z dovoljenjem škofa Jerneja Vidmarja prenesli v Štajerski deželni arhiv v Gradcu veliko gornjegrajskega arhivskega gradiva. Avstrija je prejeto gradivo vrnila Jugoslaviji leta 1978, leto kasneje pa je dobil Nadškofi jski arhiv v Ljubljani od Arhiva Republike Slo- venije fond Gornji Grad A. Obravnavani sodni spisi, ki niso bili del fonda gornjegrajske- ga gospostva, pa so ostali v Štajerskem deželnem arhivu, ki jih hrani še danes. Del arhivskega gradiva, ki je po letu 1872 ostal v Gornjem Gradu, je bil leta 1937 razdeljen: Nadškofi jski arhiv v Ljubljani je pridobil patronatske zadeve in del gospodarskega arhiva, Banovinski arhiv v Mariboru pa je shranil del gradiva glede podložniških, šolskih, cestnih, davčnih, javnoupravnih in sodnih zadev. Mariborsko gradivo je bilo izročeno Nadškofi jskemu arhivu v Ljubljani leta 1988. Vodnik po fondih in zbirkah, Ljubljana: Nadškofi jski arhiv, 1999, str. 55. Del gornjegrajskega gradiva, ki sega v čas po škofu Hrenu, pa hrani Zgodovinski arhiv N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad350 1604–1615. V nadaljevanju bo na podlagi teh sodnih zapisnikov obravnavanih nekaj sodnih procesov. Sodne protokole so pripravljala sodišča sama. Načeloma so jih zapisovali sodni zapisnikarji ali pa sodnik.31 V gornjegrajskih sodnih protokolih se najdejo različne pisave. Ker je Hrenova pisava zelo jasna, prepoznavna in se članek osredotoča na njegovo poslovanje, so bili iz virov za analizo odbrani procesi, o katerih je pisal Hren sam. Glede avtorstva drugih protokolov je možno, da jih je zapisoval gornjegrajski odvetnik. Odvetništvo je bilo nekdaj povezano s cerkveno zemljiško posestjo. Od- vetniki, ki so bili v zgodnjem srednjem veku postavljeni iz vrst svetnih fevdalcev, so opravljali sodne posle in zastopali svoje cerkvene fevdalne gospode,32 kasneje pa so v sporih s podložniki zastopali zemljiškega gospoda,33 kakor je tudi gornjegrajski odvetnik Jurij Curler v začetku Hrenovega spora z gornjegrajskimi podložniki.34 Zapisnike so zapisovali v pravnem jeziku tistega časa, ki je vseboval latin- ske izraze ali besedne zveze.35 To se lahko opazi tudi v Hrenovih zapisih, saj je uporabljal latinske sklanjatve, čeprav je pisal v nemščini, ali pa je občasno dodal poved v latinščini.36 Sodniki so iz procesa, do katerega je prišlo, odbrali relevantne podatke in jih zapisali na precej zgoščen način. Zato Jenny Thauer meni, da sodni zapiski pričevanj podložnikov ne predstavljajo izčrpno in le redko dokumentirajo, kaj točno se je na sojenju izreklo.37 Zgoščenost zapisov in pomanjkanje natančnejše predstavitve procesa najdemo tudi v Hrenovih zapisih.38 A vendarle je pogosto citiral tudi izjave udeležencev, ki jih je posebej označil.39 Redkokdaj so bile te izjave citirane v slovenščini, saj jih je Hren skoraj vedno prevedel v nemščino. V zapisnikih, ki jih ni napisal Hren sam, se sicer velikokrat opazi njegove notice, ki jih je pripisal ob robovih. Na podlagi tega je možno sklepati, da je vsaj občasno skrbno spremljal, kaj je bilo napisano. Za razumevanje Hrenovega poslovanja s Celje. 31 Thauer, Jenny. Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft. Eine mikrohistorische Untersuchung am Beispiel eines altmärkischen Patrimonialgerichts um 1700. Berlin: Berlin Verlag Arno Spitz, 2001, 75. 32 Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961, 116. 33 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 361. 34 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 4. 35 Thauer, Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft, 76. 36 Prim. uporabo latinskih sklanjatev v sodnem procesu, ki ga je sprožil Lampret Kovnik: »Lamprecht Kallnik wid(er) seinen ayden Jacob Kunspernik vnd sein eheweyb, des Kallniks Tocht(er) Evam« v StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 231., torej Lampret Kovnik proti zetu Jakobu Kunšperniku in njegovi ženi, ki je bila Kovnikova hči Eva. Evino ime je sklanjal po prvi ženski sklanjatvi v latinskem jeziku. 37 Thauer, Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft, 75. 38 Dober primer je sodni proces Gregorja Vertačnika proti nekemu obrtniku Potočniku, ker ni izpolnjeval pogojev, določenih v pogodbi, ki sta jo sklenila, vendar je zapis presenetljivo kratek in jedrnat. Ne izvemo niti celotnega imena tožnika niti točno, kaj je določala pogodba, glede tožbe pa so nam ponujene precej skope informacije v StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 115. 39 Več glej v sodnem procesu zoper podložnikov v zadevi Šetej v StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 165–166. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 351 podložniki so se zapisniki izkazali kot koristen in izčrpen vir, ki je pokazal, kako se je Hren v praksi soočal z najrazličnejšimi temami in konfl ikti med podložniki. Kljub prej omenjeni zgoščenosti zapisov sta bistvo spora in njegovo reševanje jasno predstavljena. Iz zapisnikov je tako razvidno, s katerimi podložniškimi sodnimi zadevami se je Hren osebno ukvarjal, kako je pristopil k njihovemu reševanju, do neke mere pa tudi, kako jih je dojemal. Pri analizi sodnih zapisnikov je potrebna previdnost, saj se ti ne navezujejo zgolj na gornjegrajsko gospostvo, ampak se med njimi najdejo tudi primeri sojenj, ki se nanašajo na druga območja. Denimo proces glede podložnikov Plešivčnikov, ki so bili sicer iz Koroške in so bili vpleteni v spor na območju Uršlje gore,40 ali pa primer pritožbe podložnikov iz urada Poreber proti zastavnemu imetniku Krištofu Harerju iz Kamnika.41 Našel se je celo primer tožbe med plemstvom, ko je gornjegrajski odvetnik iz Motnika Jurij Curler tožil dva plemiča zaradi neprimernega obnašanja do njega.42 Kljub temu da gre pri gornjegrajskem gospostvu za patrimonialno in, redkeje, deželsko sodstvo, lahko vidimo, da je prihajalo do različnih procesov, na katerih so obravnavali zadeve podložnikov zunaj gornjegrajskega zemljiškega gospostva in deželskega sodišča ter izjemoma celo zadeve, ki so se tikale plemstva. Gornjegrajska podložniška dnevnika sta shranjena v Nadškofi jskem arhivu Ljubljana43 in spadata med gospoščinske protokole. Prvi dnevnik obsega leta med 1598–1612, drugi pa od 1613–1630. Vsebujeta zapise, ki so nastali v okviru uprave gospostva ter civilno- in kazenskosodnih pristojnosti patrimonialnega sodstva.44 Po- javljajo se predvsem informacije o menjavi lastnikov kmetij. Kjer je imel zemljiški gospod civilno sodstvo, je lahko namreč od vsakega prenosa kmetije na drugega gospodarja prejel pristojbino.45 Redkeje naletimo tudi na druge podatke, recimo o upravni ureditvi gospostva, urejanju desetin in imenovanju desetinskih zakupnikov.46 Hren je na zadnje ali notranje strani platnic rad pisal tudi kratke notice, ki tematsko niso spadale v osrednji del dnevnikov. Tak primer je izpis različnih slovenskih izrazov na koncu prvega dnevnika. Nekateri izrazi so s področja terminologije partikularnega prava,47 ki jo je Hren pri poslovanju s podložniki zagotovo uporabljal. Večinoma gre za Hrenove zapise, le redko se pojavlja druga pisava, kar ni zanemarljiv podatek, saj nam sporoča, da je Hren redno sam vodil evidenco gornjegrajskih podložnikov. 40 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 139. Plešivčnik se je pojavil v sodnih protokolih, ker je spadal pod graščino Rudenek, ki je prav tako pripadalo ljubljanski škofi ji. Sodni zapisnik se torej (enako kot Hrenova podložniška dnevnika) ne nanašajo izključno na gornjegrajsko gospostvo, ampak tudi na Rudenek. 41 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 134–138. 42 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 138. 43 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 17, žurnal 1598 in NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 17, žurnal 1613. 44 Zwitter, Vremenska in klimatska zgodovina, 313. 45 Blaznik, Pavle. »Podložniške obveznosti do zemljiškega gospostva.« V Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo, 241–278. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 262. 46 NŠAL Gornji Grad Avstrija, šk. 17, žurnal 1598, »Wie man die Zehent in der Leytsch außlassen möge in Bestandt«. 47 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal, neoštevilčene strani na koncu dnevnika. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad352 Temeljni urbar gornjegrajskega gospostva se nahaja v Nadškofi jskem ar- hivu Ljubljana48 in obsega več kot 2000 strani. Glede na ozemlje, ki ga pokriva ta urbar, ga uvrščamo med splošne urbarje, saj zajema celotno posest gornjegrajskega gospostva. Gre za temeljni (oz. glavni ali matični) urbar, saj je služil kot normativna podlaga za pobiranje dajatev, in sicer za daljše obdobje.49 Le približno je znan čas njegovega nastanka. Načeloma so ta urbar datirali v leto 1602, vendar primerjava z drugimi sočasnimi viri pokaže, da ta letnica ne drži. Na napačno datacijo urbarja je v diplomski nalogi opozoril že Žiga Zwitter, ki je s primerjavo temeljnega urbarja s štiftnim registrom gornjegrajskega gospostva iz leta 1602 ugotovil, da urbar ni nastal pred letom 1603.50 Treba je razumeti, da gre za zelo obsežen urbar, ki je nastajal dlje časa, zato ga je težko časovno zamejiti. Datacijo smo poskusili oceniti na podlagi zapisov o podložniku Juriju Milošiču in njegovih dajatvah. Na začetku urbarja je naveden eden izmed podložnikov – skupaj z njegovimi dajatvami –,51 dve strani naprej pa je njegov sin zapisan kot »Gašper, zakonski sin pokojnega prej omenjenega Jurija Milošiča«.52 Ker glede na sodni proces iz leta 160753 vemo, da je bil Jurij Milošič takrat še živ, lahko sklepamo, da je vsaj del urbarja, ki vključuje podatke o njem, nastal po letu 1607, če nas pri tem ni zavedel morebitni soimenjak. Obravnavani urbar vsebuje zelo natančen popis gospostva, saj je še v sedemdesetih letih 17. stoletja služil za odmero oz. kontrolo gospoščinskih dohodkov.54 Ker so se dajatve povečale ali pa je prišlo do kakšnih drugih sprememb, je bilo to v urbarju označeno naknadno. Hrenovi pripisi se v urbarju pojavljajo še leta 1626.55 V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Nadškofi jskem arhivu Ljubljana so še razni dokumenti in listine, ki se navezujejo na kmečki upor gornjegrajskih podložnikov na začetku 17. stoletja.56 Hrenovo prizadevanje za boljši vpogled v gospodarsko osnovo podložniških kmetij V kontekstu preučevanja gospodarske in upravne zgodovine gornjegrajskega gospostva v 17. stoletju se izpostavlja vloga škofa Hrena kot ključnega akterja v procesu urejanja in nadzora nad podložniškimi zadevami. Njegovo vodenje evidenc o gospostvu razkriva sistematičen pristop h gospodarjenju, ki temelji na natančni 48 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602? 49 Bizjak, Matjaž. »Urbarji srednjega veka.« V: Urbarji na Slovenskem skozi stoletja, ur. Lilijana Žnidaršič Golec in Matjaž Bizjak. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2016, 24. 50 Zwitter, »Vpliv 'male ledene dobe'«, 14. 51 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 23. 52 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 27. 53 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 105. 54 Valentinitsch, Helfried. »Proces podložnikov gospostva Gornji Grad proti ljubljanskemu škofu 1676/77.« Časopis za zgodovino in narodopisje 2 (1974), 312. 55 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 889. 56 StLA AUR 1607-07-07 Obernburg, NŠAL, Gornji Grad, Avstrija, šk. 94, Spisi (Me- morial o upornih kmetih), 1603 NŠAL, Gornji Grad, Avstrija, šk. 94, Spisi (Seznam upornih kmetov), 1603 NŠAL, Gornji Grad, Avstrija, šk. 94, Spisi (Hrenovi prepisi točk nadvojvodskih komisarjev), 1604. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 353 dokumentaciji in osebnem angažmaju v upravnih procesih. Kljub prisotnosti gosposkih uradnikov je Hren aktivno sodeloval pri vodenju podložniških zadev, kar se odraža v arhivskem gradivu, ki omogoča vpogled v njegove metode dela. Temeljni dokument v tej zvezi predstavlja gornjegrajski urbar z začetka 17. stoletja, ki je bil sestavljen na Hrenovo pobudo.57 Čeprav ga ni napisal sam, so njegovi osebni popravki in dopolnitve v urbarju ključni za razumevanje njegove vloge pri upravljanju gospostva. Hren je skozi svoje škofovsko delovanje konti- nuirano posodabljal urbar, zabeležil vsako pomembno spremembo pri posameznih podložnikih in ohranil natančne zapiske o dajatvah. Primer njegove notice najdemo na primer pri podložniku Blažu Khockhelu (Kokolj) v uradu Tirosek. Pri njegovem popisu si je Hren pripisal dodatno dajatev pol funta voska in pravico do pustote, ki se je imenovala Kanolova,58 za katero je Blaž tedaj plačeval še 15 krajcarjev.59 Kanolova pustota je sicer po urbarju sodeč pripadala Mihelu Lamprečniku,60 a iz Hrenovega pripisa izvemo, da Mihel zadnjih trideset let ni plačeval dajatev, zato mu je bila zemlja odvzeta, dajatev pa povi- šana s 15 na 36 krajcarjev,61 15 pa jih je dodal še Blaž Kokolj. Hrenu se je zdelo pomembno, da so bile dajatve, zapisane v urbarju, izplačane, tako da si je zapisal, da se je dvignila vrednost pustote, dajatev je bila odplačana in »njihov« urbar ni bil prikrajšan. Dodal je še, da si je to dobro zapomniti.62 Razvidno je, da si je Hren razne spremembe dajatev zabeležil neposredno v urbar. Spremljal je, kdo je oddajal (nekatere) dajatve in v kakšni obliki. Če podložnik ni poravnal svojih obveznosti, je Hren to zabeležil in sprejel ustrezne ukrepe, kot v primeru Mihela Lamprečnika. Čeprav je bil Hren, kot se zdi, zelo dosleden pri dokumentiranju nekaterih spre- memb, ni bil tako sistematičen pri organiziranju zapisovanja informacij. Njegovi zapisi so precej razdrobljeni in zahtevajo sestavljanje informacij iz različnih virov. Ker pa tudi temeljni urbar ni v celoti zadostil njegovim potrebam po nadzoru nad gospostvom, saj so se denimo velikosti posesti in lastništva redno spreminjali, si je v drugem podložniškem dnevniku zabeležil kratek vprašalnik za podložniške kmete,63 ki je vseboval vprašanja: 1. koliko oralov njiv ima podložnik, 2. koliko ima vozov sena, 3. koliko ima konj, 4. koliko ima volov, krav, prašičev, 5. ali ima svoj gozd. Iz tega lahko sklepamo, da si je želel razjasniti, kakšna je bila gospodar- ska osnova posameznih podložnikov. Gre za zametke popisa velikosti kmetij. To izkazuje, da je bil temeljni urbar z začetka 17. stoletja za škofa premalo natančen oz. ni nudil dovolj dobrega pregleda nad podložniki. V svoj podložniški dnevnik si je odgovoril na navedena vprašanja in beležil o menjavah kmetij.64 Predvideva se, da so bili podatki o menjavah kmečkih gospodarjev zabeleženi neposredno v prisotnosti podložnikov, ki so obiskali upravne prostore gospostva, 57 Valentinitsch, »Proces podložnikov gospostva Gornji Grad«, 312. 58 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 131. 59 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 133. 60 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 132. 61 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 133. 62 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 133. 63 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1617. 64 Zwitter, »Agrarna zgodovina podložnikov«, 211. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad354 da bi sporočili spremembe v zvezi z upravljanjem svojih posesti. Takšno sklepanje podpira analiza Hrenovega vprašalnika, uporabljenega pri preverjanju podložniškega premoženja, kot tudi njegov zasebni »slovarček«, zapisan na koncu podložniških dnevnikov. Znano je, da je znal Hren slovensko,65 poleg tega pa najdemo cel kup dokazov o Hrenovem znanju slovenskega jezika v številnih zapisih v slovenščini, ki se nanašajo na transakcije s podložniki. Zabeležil je tudi ljudsko gospodarsko- -pravno terminologijo v slovenskem jeziku, med drugim »u jemo vzeti – zu lehen« (zastareli izraz za vzeti kmetijo v zakup)66 in »u sajem«. Drugi primeri vključujejo »omerlina« (danes znano kot umrščina),67 »samopash« (danes samopaš)68 in druge izraze, ki niso neposredno povezani s pravom, kot so »žganjalica« (ženska, ki prodaja žganje), »teska hoja« s pripisom »iter durum« (težka pot) in »potruttit« (potruditi se), »slabaveka« (danes slabotna) ter »syrniza« za kmetijo (Strnad v Novi Štifti), ki je kot malo pravdo letno oddajala 300 sirov.69 Ti zapisi odražajo Hrenovo aktivno uporabo slovenskega jezika in njegovo vključenost v lokalne običaje ter prakse pri upravljanju gospostva. Slika 1: Zemljevid nekdanjega gornjegrajskega gospostva, na katerem so označena območja, ki so bila del posestnih menjav, ki si jih je zabeležil Hren v podložniškem dnevniku za obdobje 1604–1608.70 65 Dolinar, Ljubljanski škofje, 117. 66 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal, neoštevilčene strani na koncu dnevnika. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 71. 67 Vilfan, Sergij. »Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 309. 68 »Samopaš,« Slovar slovenskega knjiž nega jezika 2014. https://fran.si/133/sskj2-slovar- -slovenskega-knjiznega-jezika-2/4528595/samopas?View=1&Query=samopaš (Dostop: september 2023). 69 Zwitter, »Agrarna zgodovina podložnikov«, 223. 70 Zemljevid je bil narejen s pomočjo Google maps zemljevidov. Google Maps. »Zgornja Savinjska dolina.« https://www.google.com/maps (Dostop: november 2023) Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 355 1. Podolševa 15. Bočna 2. Robanov Kot 16. Šmartno ob Dreti 3. Luče ob Savinji 17. Spodnje Kraše 4. Konjski Vrh 18. Potok 5. Ljubenske Rastke 19. Kokarje 6. Ljubno ob Savinji 20. Mozirje 7. Radmirje 21. Brezje 8. Grušovlje in Okonina 22. Gomilsko 9. Pobrežje 23. mišljene Trbovlje, ki niso vidne na zemljevidu 10. Varpolje 24. Griže 11. Spodnja Rečica 25. Pondor 12. Tirosek 26. Uršlja gora 13. Nova Štifta in Šmiklavž 27. Rudenek 14. Gornji Grad Zemljevid prikazuje podatke petih zaporednih let iz Hrenovega podložniškega dnevn ika, ki sicer v dveh zvezkih zajema obdobje 1597–1630.71 Izbrana so bila leta 1604–1608, ker gre za čas po intenzivnem Hrenovem protireformacijskem delovanju in pred sprejetjem funkcije deželnega namestnika.72 Vir sam je napisan v obliki kratkih besedil, ne tabelarično. Podložniki, omenjeni v preglednici, so postali novi gospodarji kmetij ali pa so bili prejemniki kakšnega zemljišča. Loka- cija pa označuje, v katerem delu urada se je nahajala posest. Zemljevid prikazuje lokacije spremembe posesti. Hren si je v petih letih zapisal spremembo posestnika za kar 119 posestnih enot, v veliki večini kmetij gornjegrajskega gospostva.73 Na zemljevidu so označene znane lokacije, kjer se je to zgodilo. Del lokacij, za katere se je točno ugotovilo, kje se nahajajo, je označen s sivimi pikami. S črnimi točkami, ki so oštevilčene, pa je označeno, v katerih krajih so se zgodile posestne menjave. Kraji so razloženi v legendi pod zemljevidom. Za precej lokacij se ni dalo ugoto- viti, kje natančno so bile, se je pa dalo razbrati, v katerem uradu ali kraju so bile, 71 NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 17, žurnal 1598 in NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 7, žurnal 1613. 72 Pri prepoznavanju in lociranju kmetij smo si pomagali s temeljnim urbarjem gornje- grajskega gospostva v NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?., Historično topografi jo Pavleta Blaznika v Blaznik, Pavle. Historična topografi ja Slovenije II: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 1 (A–M). Maribor: Obzorja, 1986. in Blaznik, Pavle. Historična topografi ja Slovenije II: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 2 (N– Ž). Maribor: Obzorja, 1989 in zemljevidom gornjegrajskega gospostva po urbarju iz leta 1426 v Gestrin, »Gospodarska in socialna struktura«, 480 (Gestrinov zemljevid). Za lociranje sta bila nepogrešljiva tudi spletna stran Arcanum z digitaliziranimi kartami franciscejskega katastra Maps Arcanum. »Habsburg Empire – Cadastral maps (XIX. century).« https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?layers=here-aerial%2C3%2C4&bbox=1675996. 3574440624%2C5753477.991925291%2C1677070.161103947%2C5754383.128583443 (do- stop: maj 2023) in zemljevid Zavoda za gozdove Zavod za gozdove Slovenije. »Pregledovalnik podatkov o gozdovih«, (dostop: julij 2023). 73 Seznam podložniških menjav se nahaja v Ošep, Nina. »Poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad.« Magistrsko delo, Filozofska fakulteta UL, 2023, 67–72. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad356 saj je Hren to skoraj vedno navedel. S točkama 26. in 27. sta označeni lokaciji, ki sta spadali pod graščino Rudenek. Graščino je leta 1578 kupil ljubljanski škofi ji tedanji škof Konrad Glušič.74 Zemljevid kaže na večjo koncentracijo teh menjav v nižjih predelih Zgor- nje Savinjske doline. Posebej relevantno je, da ta zemljevid zajema tudi posesti graščine Rudenek. To ne le, da potrjuje Hrenov temeljiti nadzor nad posestnimi spremembami, temveč prav tako služi kot ključni vir za razumevanje povezanega arhivskega gradiva. Kot je bilo predhodno omenjeno, gornjegrajski sodni protokoli in Hrenovi podložniški dnevniki ne zajemajo izključno gornjegrajskega gospostva, ampak vključujejo tudi podatke o graščini Rudenek. Vpogled v Hrenovo pobiranje dajatev Zaradi pomanjkljivo ohranjenih virov je težko govoriti o jasno zastavljeni strukturi pobiranja dajatev, ki ga je vodilo gornjegrajsko gospostvo pod Hrenovo taktirko. Iz ohranjenih drobcev pa je vendarle mogoče videti določene značilnosti, ki si jih je sem ter tja zabeležil. Eno izmed teh je pobiranje desetine, ki je bilo zaradi okoljske specifi ke območja prilagojeno. V 17. in do sredine 18. stoletja je breme desetine raslo. V skladu s štajerskim desetinskim redom iz leta 1605 so začeli pobirati tudi od jare pšenice; med pšeni- co so do tedaj desetino oddajali le ozimno. S požigalniškimi njivami so desetino kmetom pobirali po novem že drugo, in ne šele tretje leto. To je bilo pomembno, ker je bilo požigalniških njiv v Zgornji Savinjski dolini precej.75 Žito je moralo po štajerskem desetinskem redu ostati na njivi tri dni po žetvi. Če v tem času ni bilo desetniškega gospoda, je lahko podložnik svoje žito odpeljal, desetino pa pustil na polju. To desetino je bil dolžan varovati še dva dneva.76 Za obdobje je značil- no, da se je povečalo število desetinskih gospodov. Desetino so marsikje pobirali izključno v naravi, lahko na pridelek ali pavšalirano, ali pa so vnaprej poravnali določeno vsoto. Če ni bilo vnaprej določeno, koliko se je odda vsako leto, so bile količine desetinskih žit iz leta v leto zelo raznolike. Na območjih, kot je denimo gornjegrajsko gospostvo, kjer so bile gorske kmetije, zavezane oddaji desetine, med seboj precej oddaljene, je gospostvu pobiranje te dajatve predstavljalo strošek. To je vodilo zemljiška gospostva k oddaji desetine v zakup in kot zakupniki so na- stopali tudi podložniki.77 Na ta način je v uradu Luče ravnal tudi Hren. Na zadnjih straneh prvega podložniškega dnevnika si je zapisal, komu bi lahko oddal v zakup desetino v uradu Luče.78 Hren je uporabljal obstoječe toponime za skupine kmetij v uradu Luče.79 Za vsako območje znotraj urada Luče je navedel po dva možna podložnika, ki bi lahko nastopila kot desetinska zakupnika. Za Krnico sta bila to 74 Dolinar, Ljubljanski škofje, 87. 75 Gl. Zwitter, » Agrarna zgodovina podložnikov«, 221–223. 76 Blaznik, »Podložniške obveznosti do zemljiškega gospostva«, 267. 77 Blaznik, »Podložniške obveznosti do zemljiškega gospostva«, 267. 78 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1598. 79 Občina Luče. Naselja v občini. (Dostop: junij 2023.) Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 357 Mihael Jerolčnik in Jurij Mlačnik. S pomočjo temeljnega urbarja se je izkazalo, da so to večinoma gospodarji samotnih kmetij.80 Vendar desetinski zakupnik očitno ni bil v vseh primerih formalni gospodar: v primeru kmetije Sedelšak vemo, da je Jernej, naveden na seznamu možnih desetinskih zakupnikov, postal gospodar šele leta 1612, po tem, ko sta se leta 1610 z ostarelim, 86-letnim očetom dogovorila, da bo oče gospodar do smrti, Jernej pa je živel doma kot poročen hlapec.81 Omenjeni podložniki iz Luč so morali imeti precejšnje premoženje, da so lahko predstavljali možne kandidate za zakupnike desetine. Premožni gorski kmetje se pojavljajo tudi na Jezerskem, kjer so se nekateri odločili za odkup od podložništva in postali svobodniki. To so bili kmetje, ki so imeli gospoščinske pravice na določenem viru agrarnih dohodkov, recimo na desetinah. V sosednjih gornjegrajskih uradih Solčava in Luče pa v tem obdobju svobodniki niso omenjeni, čeprav lahko z gotovostjo govorimo o premožnih kmetijah (npr. kmetija Macesnik na Solčavskem).82 Ni na- ključje, da je Simon Petek, kandidat za desetinskega zakupnika v Podvolovljeku, stanoval v mogočni hiši.83 V zvezi s Hrenovim pobiranjem dajatev se je našla povezava tudi z njegovim spremljanjem in dokumentiranjem vremenskih pojavov.84 V Hrenovem zanimanju za vreme se je zrcalil gospodarski interes, npr. v času mile zime 1612–1613 si je zapisal, da prihaja »dobro leto z obilno letino na poljih in v vinogradih.«85 Kot zemljiškemu gospodu mu je bilo vsekakor pomembno, kakšno bo vreme in kako bo vplivalo na letine,86 saj sta bila od tega odvisna preživetje in življenjski standard njegovih podložnikov, hkrati pa so bile od tega odvisne tudi dajatve gospostvu. Leta 1597 je bilo vreme neugodno za žito, kar lahko vidimo iz Hrenovega zapisa v koledarju. Zapisal si je, da mu je Jakob Sedelšak iz urada Luče decembra odplačal zakupnino za desetino, ampak je kot zemljiški zakupnik odstopil, škof pa mu je spregledal 3 stare žit,87 saj je Podvežo prizadela toča.88 Tako je bilo spremljanje in razumevanje vremenskih pojavov pomembno za učinkovito upravljanje in načrto- vanje kmetijske proizvodnje, kar je neposredno vplivalo na gospodarske razmere in fi nančno stabilnost tako kmetov kot zemljiških gospodov. 80 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 876, 860, 888, 884, 899, 917, 931, 929, 956, 943, 957, 962. 81 Zwitter, »Vremenska in klimatska zgodovina«, 350. 82 Zwitter, Žiga. »Prispevek k poznavanju svobodnikov na Kranjskem od sredine 17. sto- letja do sredine 18. stoletja.« V: Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem, Boris Golec ur., 299–327. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, 306. 83 Zwitter, »Agrarna zgodovina podložnikov«, 227. 84 Študijo o njegovih koledarjih in podložniških dnevnikih kot o virih vremenskozgodo- vinskih informacij je objavil Žiga Zwitter v Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina«, 306–389. 85 Zwitter, »Vremenska in klimatska zgodovina«, 316. 86 Zwitter, »Vremenska in klimatska zgodovina«, 316. 87 Star je merska enota za žito, več o tem v: Vilfan, Sergij. »Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.—XIX. stoletje).« Zgodovinski časopis (1954), 27–86. 88 Zwitter, »Vremenska in klimatska zgodovina«, 321, 348, 364. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad358 Hrenovo zemljiško poslovanje s podložniki V okviru gornjegrajske gospoščine so ljubljanski škofje, vključno s škofom Hrenom, prevzemali vlogo patrimonialnih sodnikov, kar je razvidno tudi iz par- cialno ohranjenih gornjegrajskih sodnih protokolov. Skozi protokole je mogoče razbrati, s kakšnimi podložniškimi zadevami se je ukvarjal Hren, kako je reševal sodne zadeve in celo, kako je obravnaval svoje podložnike kot udeležence v sodnih postopkih. Za nameček pa sodni zapisniki omogočajo redke neposredne glasove podložnikov, saj jih je Hren v zapisih nemalokrat citiral.89 Sodni spisi odkrivajo različne epizode Hrenovega upravljanja gospostva, vključno s konfl ikti med podložniki, ki so bili povezani predvsem z menjavo kme- tij in kmetijskih delov zemljišč. Ti konfl ikti so odsevali podložniško zaupanje v Hrena kot »pravično« sodno instanco za reševanje medsebojnih zemljiških sporov. Raziskovalka Jenny Thauer ugotavlja, da je bil sprejem sodnega sistema v družbi odvisen od zagotavljanja enakih možnosti in pravic pred sodiščem za vse podlo- žnike.90 To zaupanje v Hrenovo sodno pravičnost je morda razvidno iz zapisnika, v katerem se omenja, da so sosedje spodbujali starejšega podložnika Matevža Šeteja k pritožbi na škofovsko sodišče zaradi doživetih krivic.91 Leta 1614 je prišlo do precej obsežnega procesa zaradi travniškega komple- ksa gornjegrajskega gospostva,92 ki ga je na več straneh podrobno dokumentiral Hren osebno, kar omogoča vpogled v njegovo vlogo zemljiškega gospoda in patrimonialnega sodnika. Analiza sodnega postopka, kot ga je zabeležil Hren, nudi dragocene uvide v mehanizme upravljanja in sodnega odločanja v konte- kstu gornjegrajske gospoščine. Pred sodišče je bilo privedenih in zaslišanih več podložnikov, ker so povzročali težave na skupnih travnikih, kjer so se pasli konji gospostva in potujočih gostov. Osrednja težava, ki je sprožila ta konfl ikt, je bil spor med gospostvom in kmeti glede služnostne pravice do paše na dominikalnih travnikih, podložniško nezadovoljstvo s pravili in dolžnostmi, ki jih je gospostvo uveljavljalo, ter sčasoma nasilno soočenje med oskrbnikom in kmeti. Glede procesa velja izpostaviti dve stvari. Prva je, da so podložniki ilegalno zasedali dominikalne travnike. V določenem delu leta jim je bila paša sicer dovoljena, vendar se tega niso hoteli držati. Drugič, da so morali podložniki (verjetno) v zamenjavo za toleriranje svoje pašne živine na travniškem kompleksu kopati jarke, verjetno delno za namakanje travnikov, in nekje postaviti most. To je pri- pomoglo k dobremu stanju ceste, ki je vodila nekje okoli travnikov, in travniškega kompleksa samega. Torej, kljub dogovoru, da bodo podložniki kopali jarke in postavili most, se tega niso držali, zato je Hren ukrepal. Cesta je bila verjetno tako poškodovana, da je namesto nje nastal kolovoz prek travnikov. Podložniki pa so želeli tudi prekoračiti dogovorjeno časovno omejitev spomladanske paše na travnikih in pasti tudi po dnevu svetega Jurija (24. aprila). Konfl ikt je eska- 89 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 224. 90 Thauer, Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft, 106. 91 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 165. 92 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 224–228. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 359 liral, ko je gospoščinski skrbnik zarubil živino, ki je delala škodo na travnikih, in so se kmetje fi zično spravili na oskrbnika. Napadli naj ga bi s koli ograj in deskami. Pri vhodu na travnik naj bi eden izmed kmetov pasel svojo živino v škodo dominikalnega travnika. Hren si je pripisal, da gospostvo ne more dan in noč paziti, kdo je delal škodo, zato se je lotil preiskave. Ta je potekala na dveh lokacijah. Prva je bila verjetno v Gornjem Gradu, kamor so morali priti poklicani podložniki na zagovor, druga pa na samem terenu Dvoršika. V sodnem postopku, ki ga je vodil Hren, je bilo na zagovor poklicanih trinajst podložnikov; trije med njimi so odsotnost opravičili, enega pa je zastopal sin. Iz analize pričevanj je mogoče izluščiti več zaključkov. Prvič, da je Hren verjetno zasnoval serijo standardiziranih vprašanj, ki jih je naslovil na vse udeležence. Vpra- šanja so se nanašala na vzdrževanje travnikov v skladu z dogovorjenimi pravili, (za)vedanje o dovoljenih terminih paše in morebitno udeležbo v fi zičnem napadu na oskrbnika. Zapisnik kaže, da je večina kmetov sicer sodelovala pri vzdrževanju travnikov, vendar so kazali neposlušnost pri upoštevanju določenih terminov paše. Hren je izrekel sankcije proti podložnikom. Dvema je naložil zaporno kazen, in sicer zaprtje v stolp. Hren si ni zapisal dolžine kazni, tako sta bila mogoče v ječi do nadaljnjega postopka. Jakoba Kosa je dal zapreti zaradi suma sodelovanja pri napadu na oskrbnika, Petra Žmavca pa zaradi »laganja«, saj je Žmavec »nepo- šteno in brez sramu [...] trdil, da je dolžnost škofa ali oskrbnika narediti jarek in mostove«.93 Poleg tega je Hren izrekel tudi denarno kazen Tomažu Pevcu, ki ni vzdrževal travnikov, kar je bila njegova obveznost. Med podložniki, ki so si dovolili predrznost v odgovarjanju Hrenu, sta bila tudi Jakob Vödl in Martin Jerišnik. Vödl je bil obtožen nespoštovanja starih običajev in je odgovoril z izjavo, da »gospod lahko s svojim storijo, kakor želijo«,94 medtem ko je Jerišnik, ko mu je bila odvzeta pravica do paše, izjavil, da »želijo podložniki ravnati po svoji volji, kakor je njim v interesu«.95 Ob upoštevanju dejstva, da so v sodnih zapisih, ki jih je vodil Hren, izpostavljeni izključno neposredni citati podložnikov v kontekstu žaljivih opazk, naslovljenih nanj, se poraja verjetnost, da je Hren namerno dokumentiral le tiste izjave, ki so kazale na posebno stopnjo predrznosti. Ta izbirnost v zapisovanju lahko implicira, da je Hren te izjave interpretiral kot pomembne indikatorje upora ali nespoštovanja s strani podložnikov, kar bi lahko vplivalo na njegovo nadaljnje sodno odločanje in upravljanje gospostva. V zaključni fazi sodnega procesa je Hren izrekel določbo, v skladu s ka- tero so morali podložniki, ki so posedovali večje število parcel, prevzeti večjo odgovornost za vzdrževanje. Posebej je poudaril potrebo po izgradnji jarka in mostu, napovedal pa je tudi ponovni terenski pregled. Ta pregled naj bi se osre- dotočil na dodatne manjše jarke, ki bi bili potrebni zaradi odvajanja gnojnice in vode. V tej fazi je Žmavec ostal pridržan v stolpu, medtem ko je gospostvo organiziralo nadaljnji pregled travnikov, ki naj bi podložnikom prinesel odgo- vore glede njihovih pravic in obveznosti. V primeru, da most ne bi bil zgrajen 93 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 224. 94 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 225. 95 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 226. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad360 do naslednjega jutra, je podložnikom grozila kazen treh dukatov. Ti dogodki so se odvijali maja 1614.96 Julija je sledil nov zapis, iz katerega izvemo, da je Hren še z nekom šel na ogled travnika in odkril veliko nezvestobo podložnikov. Ugotovil je, da so na go- spoščinskem travniškem kompleksu povzročili veliko škodo, zato je sledila kazen, za katero ni navedel, kakšna je bila, z izjemo pripisa, da je bilo »vse zaseženo«,97 kar verjetno pomeni, da je dobil nazaj nadzor nad travniki oziroma je odpravil samovoljo podložnikov. Ta primer ilustrira Hrenovo aktivno vlogo pri nadzoru in regulaciji dominikalnih travnikov ter njegovo neomajno stališče pri izvajanju lastniške avtoritete. Avgusta pa je sledil še tretji pripis, ki potrjuje Hrenov odvzem travnikov nazaj. V njem je Hren ugotavljal, da so si pravico do uživanja dela travnika lastili tudi Kuhar, Kuharjeva mati in Kaps. Ker so se njihovi travniki nahajali na domi- nikalnem Dvoršiku, so jim bili »pravično« odvzeti – tako je pisal Hren. Ker je bilo po Hrenovih besedah tisto leto pomanjkanje sena ter niso imeli možnosti kositi in pasti živine drugje, jim je še v tem letu dovolil košnjo in pridobivanje sena na teh travnikih. Temu so se omenjeni trije uprli, češ da so si tudi drugi iz gmajne brez védenja gospostva ogradili del dominikalne zemlje zase in jo spremenili v svojo posest. Hren je zaključil, da jim leta 1614 iz milosti dodeli polovico sena, potem pa nič več. Jim je pa tudi iz čiste milosti odobril, da si lahko kje drugje na gmajni ogradijo travnik oz. jim je dodeljen. Zelo jasno pa je glede tega Hren poudaril, da morajo za nadaljnje ograjevanje »ponižno vprašati gospostvo, kje, kdo in koliko lahko ogradijo.« To so s ponižno zahvalo sprejeli in se strinjali, da bodo storili.98 Osrednji element zapisa je bil torej konfl ikt med gospostvom Gornji Grad in njegovimi podložniki glede rabe dominikalnih travnikov. Ta konfl ikt je bil, kolikor je mogoče presoditi pri Hrenovih virih, posledica nesporazumov in nespoštovanja dogovorov glede pravil o paši ter dolžnosti vzdrževanja infrastrukture (jarkov, mo- stu itd.), pa tudi prilaščanja dominikalnih zemljišč s strani nekaterih podložnikov. Glede uporabe dominikalnih travnikov so obstajale zapletene služnostne pravice in dolžnosti, ki se jih podložniki niso držali. Pojavlja se tudi vprašanje Hrenove avtoritete nad podložniki, saj se v zapisniku pojavljajo neposredne (in posredne) izjave podložnikov, ki izpričujejo njihovo nezadovoljstvo in tudi predrznost, kot bi bilo njihovo oporekanje zemljiškemu gospodu razumljeno v duhu časa. Prišlo je tudi do fi zičnega obračuna podložnikov z oskrbnikom, ki je bil predstavnik gospostva. Jasno je izpostavljena tudi vloga sodišča pri reševanju konfl iktov in zagotavljanju pravice. Gornjegrajsko patrimonialno sodišče je izvajalo preiskave in zasliševalo kmete, da bi ugotovilo dejstva in odločilo o krivdi in sankcijah. Pri tem pa je imelo (oziroma je imel škof Hren) hkrati vlogo tožnika in sodnika. Iz tega primera je možno razbrati, kako je Hren urejal gosposko dominikalno posest, ki so jo zavzemali podložniki. Med sodnimi zapisniki so tudi drugačni primeri, kjer je Hren kot sodnik urejal menjave posesti med podložniki samimi. V 96 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 224–228. 97 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 227. 98 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, 229. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 361 primeru Matije Zaveršnika, ki je leta 1604 denimo tožil podložnika Ferčaka zaradi travnika, ki ga je dala Zaveršnikova žena Ferčaku v zastavo, a jima ta v dvajsetih letih ni plačal nobenih obresti. Zato je Hren določil, da jima je vsako leto dolžan dati tri tovore sena, ki jih lahko prevažata po dva konja.99 Ali pa v primeru Anžeta Tratnika, ki je leta 1604 prevzel posest Na Tratah v uradu Tirosek po kupnem pravu za 72 dukatov v gotovini.100 Ob tem je mogel plačati 40 goldinarjev, dodatno pa je bil dolžan izplačati svojemu botru in trem bratom 24 goldinarjev. Tako je dobil kupno pravo na tri glave,101 saj je bila izdana kupna listina na njegovo ime, na ime žene in na njunega otroka.102 Zajem na določeno število glav je bil neke vrste vmesna oblika med dednimi in dosmrtnimi zakupi, ki je tipična za prvo polovico 16. stoletja;103 znano pa je, da se je v gornjegrajskem gospostvu pojavljal vsaj še v 17. stoletju.104 Gospostvo je ob menjavi gospodarjev prejemalo primščino,105 ki je znašala do 15 odstotkov vrednosti kmetije. S plačilom primščine pa je podložnik dobil hubo v dosmrtni užitek.106 Če je kmet umrl brez upravičenih dedičev, je kmetija spet pripadla gospostvu, ki jo je lahko potem ponovno oddalo. Ožji kot je bil krog dednih upravičencev, več možnosti je bilo, da bi lahko gospostvo dobilo posest nazaj.107 Iz navedenih primerov so se poskušale razumeti prakse Hrenovega zemlji- škega poslovanja s podložniki, kot mu sledimo v patrimonialnih sodnih zapisnikih. Primeri vsebujejo tudi nekaj razlag o kontekstu in družbenogospodarskih razmerah tistega časa. Prvi primer prikazuje dinamiko zastavnih pravic in obveznosti med podložniki. Pogostost vključevanja gospoščinskega sodišča v posestne spore kaže na njegovo veliko sprejetost in na to, da je pravna ureditev, ki je vključevala patri- monialno sodstvo, postala del osnovnega reda v vaški družbi.108 Hrenovo soočanje s podložniškim uporom, ki ga je vodil gornjegrajski podložnik Jakob »v Tlaki« oz. Tlaker Prva leta 17. stoletja so predstavljala pestro obdobje v Hrenovem življenju. Leta 1600 je bil imenovan za vodjo reformacijske komisije na Kranjskem, ki jo je vodil vse do leta 1603.109 Istega leta je začel uvajati dekret Tametsi. Duhovnike ljubljanske škofi je je z dekretom seznanil leta 1603 oziroma na sinodi v Gornjem 99 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 230. 100 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 230. 101 Vilfan, Sergij. »Agrarna premoženjska razmerja.« V: Gospodarska in družbena zgo- dovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo, 403–479. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 433. 102 StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936, fol. 230. 103 Vilfan, »Agrarna premoženjska razmerja«, 435. 104 Vilfan, »Agrarna premoženjska razmerja«, 437. 105 Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 285. 106 Blaznik, »Podložniške obveznosti do zemljiškega gospostva«, 258. 107 Vilfan, »Agrarna premoženjska razmerja«, 435. 108 Thauer, Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft, 176–177. 109 Dolinar, Ljubljanski škofje, 114. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad362 Gradu leta 1604, kjer so se zbrali duhovniki v štajerskem in koroškem delu lju- bljanske škofi je.110 Od leta 1605 je na zasedanjih kranjskega deželnega zbora nastopal kot zaveznik vladarja in vstopil v konfl iktno razmerje z deželnim plemstvom.111 Zavzemal se je namreč za trgovske interese mest in trgov112 ter za omejevanje kmečke trgovine, ki je koristila predvsem kmetom in plemstvu. Kar je zanimivo glede na prej ome- njen primer trgovine gornjegrajskih podložnikov, ki jo je Hren poskušal zaščititi. »Rekuperacijski« spor, ki se je začel leta 1605, je leta 1607 privedel do plemiške pritožbe nadvojvodi. Spor med Hrenom in plemstvom je Ferdinand poravnal z deželnoknežjo avtoriteto šele leta 1608, za vzrok spora pa je navedel nesporazum.113 V tem času je imel Hren težave tudi na domačem gornjegrajskem terenu. Leta 1602 se je zgodil takrat notorični upor podložnikov gornjegrajskega gospostva, ki ga je sprožil gornjegrajski uslužbenec in podložnik Jakob Tlaker. Upor je trajal vsaj do leta 1607, ko ga je z razsodbo končal šele papežev nuncij Giovanni Battista Salvago.114 Ostal je omejen na gornjegrajsko gospostvo in ni prešel v gibanje širših razsežnosti, kot se je zgodilo recimo leta 1635 pri uporu proti Feliksu Schrattenba- chu, ki se je razširil po večini Spodnje Štajerske in delno Kranjske,115 kljub temu pa je problem lokalne gosposke v kontekstu Hrenovih napetosti s Svetim sedežem postal tako delikaten, da se je vključil papežev nuncij.116 Zanimalo nas je torej, kako se je Hren odzval na uporne kmete in kako je reševal konfl iktno situacijo. Zemljiški gospodje so namreč v kmečkih uporih videli hude kršitve, ki jih je bilo treba nemudoma odpraviti in resno kaznovati.117 Upor ni zgodovinska neznanka, opisuje ga že Ignacij Orožen, ki je menil, da je trajal od leta 1603 do 1607. Vodila sta ga Jakob Tlaker (iz Šentjanža pri Rečici ob Savinji) in Luka Zaležnik (iz Ljubnega). Upor naj bi se zgodil zaradi višanja davkov, dajatvenih mer in tlake ter zaradi pokopališča pri sveti Magdaleni v Gornjem Gradu. Pokopališče pri cerkvi jih je motilo, saj so prepovedali pokop na doteda- njem pokopališču. Orožen je še zapisal, da je bil papežev nuncij Giovanni Battista Salvago na strani uporniških podložnikov, medtem ko je deželni knez Ferdinand II. podpiral Hrena.118 Josip Turk je dopolnil Orožna, da se je upor začel že leta 1602 in da so bili vzroki za konfl ikt v tlaki in desetini ter da naj bi namesto pri gornjegrajski cerkvi pokopavali pokojnike pri cerkvi sv. Magdalene. Opozoril je, da se je hotel Hren obrniti na svetno oblast, vendar ga je papež Klemen VIII. opomnil, da mora 110 Kos, Zgodovina morale, 96. 111 Rajšp, »Tomaž Hren – deželni namestnik«, 92. 112 Lukan, Walter. »Gradivo k biografi ji škofa Tomaža Hrena v dunajskih arhivih.« V: Hrenov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1998, 17. 113 Lukan, »Gradivo k biografi ji škofa Tomaža Hrena«, 18–19. 114 StLA A UR 1607-07-07 Obernburg. 115 Mall, Anton. »Der windische Bauernaufsfand des Jahres 1635 und dessen Nachwehen.« Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark 44 (1896), 210. 116 Grafenauer, Bogo. Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1962, 290. 117 Winkelbauer, »Bauer, Grundherr, Landesfü rst«, 75. 118 Orožen, Ignacij. Das Dekanat Oberburg, Marburg, Selbstverlag, 1877, 9–10. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 363 spor poravnati pred cerkveno oblastjo. To se je naposled zgodilo pod nuncijem Salvagom.119 O uporu je pisal tudi Bogo Grafenauer v pregledih kmečkih uporov na Slovenskem.120 Poleg Orožna je citiral še objavo Hrenovih zapisov v koledarjih, ki jo je priobčil Avgust Dimitz in je zaradi številnih napak in nejasnih vsebinskih kriterijev problematična.121 Poznejše upore, ki so zajeli gornjegrajsko gospostvo v 17. stoletju, sta obravnavala tudi Helfried Valentinitsch, ki se je posvetil uporu v letih 1676–1677,122 in Anton Mell, ki je obravnaval uporu proti Feliksu Schratten- bachu.123 Ponoven prelet arhivskega gradiva je ponudil o uporu nova izhodišča, ki se navezujejo predvsem na Hrenovo ravnanje z upornimi podložniki. O voditelju upora Jakobu Tlakerju se je kljub fragmentarno ohranjenim virom sestavila približna slika, kdo je bil in kakšno vlogo je imel v gornjegrajskem gospostvu. V Hrenovih koledarjih se pojavi že leta 1597. Prvi zapis vsebuje zgolj informacijo o tem, da je v Gradec peljal vino s sedmimi konji, za kar mu je gospostvo izplačalo 18 goldinarjev. Izvemo tudi, da je pozimi tistega leta vso zimo z dvema konjema spravljal desetino, zato so mu odpisali činžno žito za en star pšenice in dva stara ovsa.124 Koledarski zapisi nakazujejo, da je bil Jakob Tlaker, sicer kmečki podložnik iz Šentjanža, v službi gornjegrajskega gospostva. Služil je kot vozač in prodajalec vina ter je za gospostvo pobiral desetino.125 S pomočjo gornjegrajskega temeljnega urbarja se je o Jakobu razkrila tudi slika velikega posestnika, ki je poleg hube »v Tlaki«126 posedoval še druge zemljiške lastnine: polovico hube, ki jo je kot podložnik obdeloval Mihel Zupan,127 polovico hube, ki jo je obdeloval Klemen France,128 imel je še (pustoto) z domcem (oštatom) in vrtom (kjer je nameraval zgraditi mlin),129 ob Savinji je posedoval star mlin in žago,130 omenjata pa se tudi dve njegovi njivi.131 Tlakerjevo pobiranje desetine je ključno pri razumevanju upora. Kot prvo se kaže, da je bil Jakob pobiralec desetine, ki je deloval kot pobiralec za gospostvo pred uporom in po njem.132 O tem, da je bil velik pobiralec, priča Hrenov seznam pobiralcev desetine za gornjegrajsko gospostvo iz leta 1611. V njem je zapisano, da je Tlaker takrat gornjegrajskemu gospostvu za žito plačal 106 goldinarjev, kar 119 Turk, »Hren, Tomaž (1560–1630).« 120 Glej Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, 290 in Grafenauer, Bogo. »Razredni boji agrarnega prebivalstva«, V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo, 482–531. 121 Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina«, 309–310. 122 Valentinitsch, »Proces podložnikov gospostva Gornji Grad«, 308. 123 Mall, »Der windische Bauernaufsfand des Jahres 1635«, 210. 124 SI AS 1073 107r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1597b, str. 40, 22. No- vember. 125 SI AS 1073 107r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1597b, str. 40, 22. No- vember. 126 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 591. 127 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 593. 128 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 595. 129 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 597. 130 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 598. 131 NŠAL 20 (Gornji Grad A), šk. 2, Urbar 1602?, 1. del, str. 597–589. 132 SI AS 1073 115r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611a, str. 43. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad364 je recimo enkrat več, kot je v to postavko prispevala tudi graščina Rudenek.133 Nadalje se zastavlja vprašanje, kako je poleg vseh svojih podložniških dolžnosti, ki so vključevale tudi skrb za njegove številne posesti, pobiral desetino. To utegne pojasniti Hrenov seznam upornih kmetov, ki so sodelovali s Tlakerjem. Na seznamu so preostali uporniki imenovani kot Tlakerjevi »Sammlers«,134 torej »pobiralci«. Verjetno je šlo za pobiralce desetine, ki jih je Jakob plačeval sam. Seznam teh »pobiralcev« omenja posameznike iz skoraj vsakega urada. Podatek, ki bi lahko potrjeval tezo, da so bili »pobiralci«, je tudi dejstvo, da je bila sprememba daja- tvenih mer med glavnimi argumenti za upor.135 Ta sprememba bi lahko ogrozila Tlakerjev sistem pobiranja desetine. Če teza, da so upor tvorili Tlaker in njegovi pobiralci desetine, drži, potem nam to razkriva zanimivo podložniško ekonomsko dejavnost na podeželju, ki jo je zaposloval škof Hren kot zemljiški gospod. Lah- ko vidimo Hrenovo gospodarsko politiko, ki je omogočala podložnikom prostor za razvoj neagrarne pridobitvene dejavnosti in strukturno urejenost gosposkega pobiranja desetinskih dajatev, ki dajatev ni pobiralo samo, ampak je za to imelo najete desetinske pobiralce. Kmečko prebivalstvo marsikje ni živelo le od kmetijstva, ampak je imelo dohodke iz različnih virov. Ta pojav je Aleksander Panjek opredelil kot »integrirano kmečko ekonomijo«.136 »Integrirana kmečka ekonomija« je omogočila, da je popu- lacija presegla nosilno sposobnost okolja, v katerem je živela, če bi bila odvisna le od samooskrbnega kmetijstva, saj je kombiniranje dohodkov zagotovilo preživetje več ljudem, kot bi jih lahko preživljala le kmetijska zemljišča oz. prehranjevanje z lokalnimi pridelki.137 Vodja kmečkega upora Jakob Tlaker je vsekakor primer podložnika, za katerega je bila značilna integrirana kmečka ekonomija. Svoj prihodek je obogatil z drugimi dejavnostmi, in sicer s predelavo primarnih virov, v tem primeru z vinarstvom in mletjem moke – imel je mlin, drugega pa je nameraval postaviti – ter s transpor- tom blaga (tudi vina). Jakob je prejemal dohodke iz vsakega od treh gospodarskih sektorjev. Obravnavani viri torej poleg uvida v Hrenovo spoprijemanje z nastalo situacijo ponujajo tudi pogled v zanimivo kmečko socialno strukturo, ki jasno kaže, da so bili kmetje razslojeni razlikovali in da so se nekateri dokopali do prav lepega premoženja. Kako se je odvijal upor, se lahko s Hrenove perspektive spremlja po njegovih koledarjih, v katere je dokaj ažurno vnašal razne informacije o tej temi. Iz koledarja za leto 1602 se izzvesicer že znane podatke, da se je zgodil upor »wegen der steuer, robbath, maaß, vnd des freythoff s bey S. Maria Magdalena«, torej zaradi davkov, tlake, (na novo uveljavljenih) mer in pokopališča pri cerkvi sv. Magdalene. Ker to 133 SI AS 1073 115r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611a, str. 43. 134 NŠAL, Gornji Grad Avstrija šk. 94, Spisi (Seznam upornih kmetov), 1603. 135 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, str. 4. 136 Panjek, Aleksander. »Integrirana kmeč ka ekonomija: koncept in primerjalni pristop.« V: Integrirana kmeč ka ekonomija: koncept in dejstva, ur. Aleksander Panjek. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2023, 84. 137 Panjek, »Integrirana kmeč ka ekonomija«, 90. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 365 pokopališče ni bilo posvečeno, naj bi uporniški podložniki od škofa zahtevali, da mora na posvetitev tega objekta priti dvanajst kardinalov in sam patriarh,138 kar je iluzorno in nakazuje na provokacijo s strani upornikov ali pa na inkriminacijo s strani upravnika in zemljiškega gospoda. V nadaljevanju se izve iz Hrenovih koledarjev, da so poskušali privesti uporne podložnike pred sodišče, vendar so se ti nepristranskemu sodniku139 in »preisko- valcu« gospodu Juriju Curlerju uspešno izogibali.140 Po viru sodeč naj bi Curler poslal k upornikom že tri odposlanstva, da bi privedli predstavnike upornikov, prej pa naj bi jih Hren že šest, ampak so se podložniški uporniki uprli z orožjem.141 Zaradi neugodne nastale situacije se je formirala deželnoknežja komisija proti upornikom, ki so jo novembra 1602 sestavljali Janez Sigismund Waagen, Mihael Šega in vicedom na Koroškem Filip Kobencl.142 Za čas od julija do novembra 1602 ni nobenih zapisov. Prvega novembra pa je sledil konzilij in Hren že omenja papeževega nuncija v kontekstu upora.143 Zadeva se je nadaljevala, saj je moral Hren naslednje leto 12. januarja 1603 spet v Gradec, in sicer na pogajanja glede upornikov.144 Predvidevamo lahko, da ga je zasliševala komisija. V juniju je pote- kalo zaslišanje podložnikov, za katero iz koledarja izvemo, da je bilo zaključeno 28. tistega meseca.145 Sredi julija (12. julija) pa so sledili zaključki zaslišanj. Hren je zapisal, da so se podložniki izkazali za poslušne, prav tako naj bi se razrešile zadeve glede Jakoba Tlakerja, kar je uspelo doseči nekemu Sattelbergu.146 Katere zadeve so se razrešile glede Jakoba in na kakšen način, Hren ni pojasnil. V viru, ki vsebuje seznam t. i. pobiralcev, sta pripisani še dve točki, ki sta motili Hrena. Prva je, da so kmetje trdili, da je Hren pobegnil iz Gradca, druga pa, da so hoteli nastaviti svoje duhovnike in vikarje.147 Iz tega lahko sklepamo, da je Hrena skrbelo, da bi morda pred uporniki izpadel premalo oster ali pa preveč prestrašen, druga pa morda nakazuje na »revolucionaren« odnos do cerkve. Iz leta 1604 seje odkrilo arhivalije, zapisane s Hrenovo pisavo, ki vsebuje- jo točke deželnoknežjih komisarjev.148 Iz njih se izve, da so bili kmetje sprožili tožbo proti Hrenu, leta 1603 pa je Hren tožil njih. Precej očitno je, da je škof te točke prepisal iz nekega drugega uradnega dokumenta. Pripisal je še druge notice, denimo, da – kolikor je njemu znano – gospostvo ni imelo pravice do kaznovanja s smrtno kaznijo. 138 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, str. 4. 139 Primerjaj s Kambič, Marko. »Organizacija sodišč na slovenskem ozemlju v 16. stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko.« Arhivi 19, št. 1–2 (1996), str. 10–11. 140 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 4. 141 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 4. 142 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 22, 37. 143 SI AS 1073 112r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602, 33. 144 SI AS 1073 113r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1603, 9. 145 SI AS 1073 113r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1603, 34. 146 SI AS 1073 113r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1603, 35. 147 NŠAL, Gornji Grad Avstrija šk. 94, Spisi (Seznam upornih kmetov), 1603. 148 NŠAL, Gornji Grad, Avstrija šk. 94, Spisi (Hrenovi prepisi točk deželnoknežjih ko- misarjev), 1604. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad366 Do leta 1610 Hrenovi koledarji ne vsebujejo nadaljnjih informacij o uporu. Vemo pa, da se je situacija formalno razrešila leta 1607 z nuncijevo razsodbo. Z njo je nuncij Giovanni Salvago razglasil, da so oproščeni kazni tako škof Hren kot tudi uporni podložniki, a tudi določil, naj se ti ponižno opravičijo škofu, izkažejo pokorščino in poplačajo dajatve.149 Kolikor je znano, je bil torej upor s Hrenovega vidika uspešno zamejen in ni prešel meja gornjegrajskega gospostva. Omembo upora je najti tudi v Hrenovem koledarju iz leta 1610, v katerem si je Hren na zadnjo platnico zapisal, da je Jakob Tlaker »z jeziki drugih kač zve- zal jezike«, kar spet nakazuje na Jakobovo neposlušnost, in sicer naj bi trdil, da »Skhoff ni Pergmaster me ne bodo pregnali«. Takšno izjavo je lahko Hren dojel kot nezvestobo, saj je bil Jakob tudi »sogornik«,150 kar se razjasni v naslednjem pripisu »uradna neposlušnost kot gornik«. V nadaljevanju izvemo še, da naj bi Jakob (verjetno z jezom svojega mlina) oviral prehajanje rib in še nekaj dolgoval gospostvu.151 Očitno je torej Hren nekaj let po obravnavanem uporu v Jakobovem ravnanju zaznal dovoljšnje nepravilnosti, da si jih je ponovno zabeležil. Velja si torej zastaviti vprašanje, do kolikšne mere je Hren toleriral upornost svojih podložnikov. Videti je, da jim je dopuščal precej samovolje, saj iz škofovega koledarja iz naslednjega leta razberemo, da je bil Jakob Tlaker še vedno v službi gospostva (verjetno kot pobiralec desetine).152 Pri tem velja upoštevati, da je bilo treba z uporniki ravnati pazljivo, da se upor ne bi resno širil dalje. Za zgled se lahko vzame kasnejši upor proti Schrattenbachu, pri katerem lahko ocenimo, da je bilo zatrtje z vidika zemljiških gospodov deloma neuspešno, saj so se (sicer manjši) kmečki nemiri nadaljevali tudi po zadušitvi upora.153 Kljub Jakobovi »škodljivosti« je Hren, kot rečeno, posloval z uporniškim kmetom tudi po »razrešitvi« upora, čeprav viri nakazujejo, da je nepokorščina ostajala tudi po nuncijevi razsodbi, Jakob pa je še naprej služboval. Po drugi strani je Jakob ostal v Hrenovih očeh »zli, uporniški in vstajni« tudi po smrti, kar se sklada s tem, da je gospostvo rado negodovalo nad »voditelji upora«.154 16. maja 1620 je v Hrenovem podložniškem dnevniku kot novi gospodar kmetije »v Tlaki« omenjen Adam.155 Hren si je o njem zapisal, da ne sme biti naslednik svojega »zlega, uporniškega in vstajniškega očeta«, temveč »pobožen kristjan in marljiv lastnik svoje posesti«. Dolžan je odplačati zaostale dajatve in dolgove, ki so verjetno ostali po njegovem očetu. Moral se bo obnašati pobožno 149 StLA AUR 1607-07-07 Obernburg. 150 Sogorniki so bili uživalci vinogradov na posameznih gorah ali gorščinah, ki so prihajali iz vrst kmetov, podložnih gorskemu gospodu, v tem primeru škofu Hrenu, več v: Vilfan, Sergij. »Soseske in druge podeželske skupnosti.« V Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodar- stvo, 9–74. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 66–69. 151 SI AS 1073 114r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1610, zadnja stran. 152 SI AS 1073 115r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611a, 43. 153 Valentinitsch, »Proces podložnikov gospostva Gornji Grad«, 308. 154 Winkelbauer, »Bauer, Grundherr, Landesfü rst«, 75. 155 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1613. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 367 in delavno, in ne kot njegov oče, ki je bil »zastopnik puntarskih kmetov in je bil za nas škodljiv«. V primeru neprimernega vedenja bi Adama doletela kazen in izguba polovice lastnine.156 Upor Jakoba Tlakerja in njegovih »pobiralcev« je bil očitno pomemben, saj je v njem posredoval papežev nuncij Giovanni Salvago. Hrenovo ravnanje s pod- ložniki v obdobju upora kaže, da je bil zaskrbljen glede podložniških dejanj, ki jih je dojemal kot kršitve, in da je takšna dejanja želel čim prej zatreti, odgovorne pa kaznovati. Vendar pa je analiza virov o uporu tudi pokazala, da je kljub uporu in neposlušnosti Jakoba Tlakerja škof Hren po zatrtju upora leta 1607 gospodarsko poslovanje z njim nadaljeval. Tudi v času napetosti je bila njegova beseda na patrimonialnih sodiščih sprejeta kot relevantna. To vsekakor kaže na zapletenost gospodarskih in socialnih odnosov v tistem času. V tem kontekstu ugotavljamo, da je bil Hren pragmatik, ki je razumel, da je bilo za uspešno poslovanje v okvirih zemljiškega gospostva treba vzdrževati določeno raven strpnosti in prilagodljivosti, kar pa močno odstopa od Hrenovega ravnanja na področju ideoloških konfl iktov, tj. soočanja s protestantsko reformacijo. Po smrti Jakoba Tlakerja je Hren od njegovega sina Adama zahteval, naj poravna dolgove svojega očeta in se »primerno« obnaša, z grožnjo, da mu bo sicer odvzel del posesti. To ponazarja strategijo zemljiškega gospoda, ki je želel nadzorovati svoje podložnike z obljubo nagrad za poslušnost in grožnjami s kaznimi za neposlušnost. Ekscerpti iz Hrenovega poslovanja glede lova in ribištva Tomaž Hren je obsežno posloval z lovci iz uradov Luče in Solčava. Zadevne notice se v koledarjih pojavljajo skoraj v vsakem letu. Tako si je 15. maja 1620 zapisal, da so mu prinesli Bastian Planinšek dve kuni zlatici, Jakob Grubelnik navadno kuno, Jernej Selišnik eno kuno zlatico in lisičji kožuh, Miklau Valtej (Vavdi), ki je poimenovan kot »Vnser Jäger«, torej lovec gospostva, je prinesel za svojo pravdno dajatev tri lisičje kožuhe in enega kunjega. Hren si je preračunal celotni izkupiček (vključno s preostalim plenom): 31 lisičjih kožuhov, osem od kune zlatice, dva risova in enega volčjega. K svojim izračunom si je pripisal, da so to potem predali v delo krznarju. Praksa lovljenja kun za prodajo krzna se je v Zgornji Savinjski dolini ohranila vse do 20. stoletja.157 Valtej (Vavdi) je bil označen za lovskega mojstra,158 kar pomeni, da je verjetno imel pri dajatvah olajšave.159 Hren je lovcem iz urada Luče za drugo divjad plačeval različne zneske. Na god sv. Martina (11. novembra) leta 1598 je lovski mojster za šest gamsov dobil dva goldinarja, podložnik Naveršnik pa za svoje lovske uspehe dva goldinarja in 156 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1613. 157 Tako so lovili lisice, kune zlatice, v posebnih primerih pa kune belice, ki so bile vsaj v 20. stoletju redke in zato precej zaželene. Lovci so živali odrli sami, strojiti pa so jih dali drugam, npr. na Kranjsko. Krzno so prodajali stalnim strankam. Pričevanja o lovu na kune (Helena in Jože Ošep, Terezija Pahovnik). 158 SI AS 1073 109r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1598b, 41. 159 Vilfan, »Zemljiška gospostva«, 167. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad368 24 krajcarjev. Iz zapisa na zadnjih straneh prvega podložniškega dnevnika iz leta 1608 izvemo, da so tudi podložniki iz urada Solčava dajali kožuhe v zameno za plačilo.160 Lovci iz uradov Luče in Solčava so tako gospostvu pridobivali surovine za kakovostno krzno. V nadaljevanju pa izvemo zanimivo dejstvo, da je bila pro- dukcija krzna očitno urejena kar v uradu Luče. Iz drugega Hrenovega podložniškega dnevnika je namreč razvidno, da je v Lučah prebival krznar Mihel Bevšek.161 Ker niže od urada Luče drugi lovci, ki bi prinašali podobne dajatve, niso omenjeni, je produkcija krzna za gornjegrajsko gospostvo verjetno potekala v večji meri v Lučah. Z lovom so se vsekakor ukvarjali tudi drugod, produkcija krzna pa je bila verjetno vezana na urad Luče. Sicer pa obstaja tudi zaznamek na zadnji strani Hrenovega podložniškega dnevnika, v katerem sta omenjena kmeta Klemenšek in Perk s Solčavskega,162 ki naj bi lovila kune, a jih nista dajala gospostvu. Zaradi tega si je Hren pripisal »Investigandum est« – primer domnevnega krivolovca je bilo treba raziskati. Lov je prinesel podložnikom nov dodaten vir zaslužka, hrane ali drugih živalskih surovin.163 V uradu Solčava je bil sredi 16. stoletja podložnik ali rojenjak s kmetije Prodnik že kaznovan zaradi krivolova.164 Poleg tega pa se je izkazalo, da v primeru gorskih samotnih kmetij urada Luče in Solčava ni bilo kon- stantnega seznama podložnikov, ki jim je lov predstavljal vir zakonitega dohodka.165 To nakazuje, da bi bil v Hrenovem primeru krivolov podložnikov na Solčavskem možen. V skladu s pričevanji so kune na Solčavskem lovili z železnimi pastmi. Iz Hrenovih koledarjev je lahko razbrati tudi urejanje nadzora nad ribolovom. V splošnem so v srednjem veku zemljiška gospostva že zgodaj začela nadzorovati ribolov. V gornjegrajskem srednjeveškem pravnem napotilu je bilo opredeljeno, v katerih vodah je imel zemljiški gospod ribolovno pravico.166 Za nadzor nad vodami so imela večja med gospostvi nadzornike, in sicer poklicne ribiče ali pa gospoščinske podložnike. Podložniki, ki so postali nadzorniki, so prejeli posebno ribiško hubo, gospostvu pa so bili dolžni dajati določeno število rib. Bili so v celoti ali pa delno oproščeni drugih dajatev.167 Iz Hrenovega zapisa leta 1611 se vidi, da je bil za gospoščinskega ribiča in ribiškega nadzornika izbran podložnik Luka Tisovnik iz urada Luče. Dobil je nadzor nad vsemi vodami gospostva in nalogo, da ves čas oskrbuje gospostvo z ribami. Za vsakih sto rib bo dobil en laški funt. Hren mu je tudi zagotovil, da bo vsakič, ko bo prinesel ribe, dobil dva hleba kruha, bokal vina in dve (meri) mešanega žita. Povrhu je moral biti pokoren in na voljo gospoščinskemu ribiču Gregorju Ebnerju.168 160 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1598. 161 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1613. 162 NŠAL Gornji Grad, Avstrija, šk. 17, žurnal 1613, zadnji list. 163 Zwitter, Žiga. »Subsistence, prosperity and abandonment,« 159. 164 Zwitter, »Subsistence, Prosperity and Abandonment«,160. 165 Zwitter, »Subsistence, Prosperity and Abandonment«,159. 166 Umek, Ema. »Ribištvo in ribolov«. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno gospodar- stvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970, 506. 167 Umek, »Ribištvo in ribolov«, 506. 168 SI AS 1073 115r, Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611a, zadnja stran. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 369 Viri torej dokazujejo, da je Hren s podložniki posloval tudi na področju lova in ribolova. Iz njih je bilo možno izluščiti, kje je potekala zgodnjenovoveška pro- dukcija krzna v gornjegrajskem gospostvu v Hrenovem času, vsaj del ozemelj, od koder so prihajale surovine za krzno, in da je škof s pomočjo podložnika nadzoroval gospoščinske vode. Zaključek Rezultati raziskave ne osvetljujejo škofa Tomaža Hrena le kot cerkvenega dostojanstvenika in političnega akterja, ampak tudi kot zemljiškega gospoda, ak- tivno vključenega v upravljanje gornjegrajskega gospostva. Njegova neposredna vpletenost v upravljanje s podložniki, kar je bilo npr. v nasprotju s prakso freisinških škofov v loškem gospostvu, je razvidna iz več virov. Pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je bil dvorec v Gornjem Gradu vendarle rezidenca ljubljanskih škofov, medtem ko freisinški niso uporabljali Škofje Loke za rezidenco. Izpostavljen je bil predvsem Hrenov pristop k boljšemu vpogledu in nadzoru nad gospodarsko osnovo podložniških kmetij. To je razvidno iz urbarjev in Hre- novih podložniških dnevnikov, ki so podrobno beležili kmetijske spremembe in obveznosti podložnikov. Še posebej zanimiv je Hrenov sistem pobiranja desetine, ki se je moral prilagoditi geografskim in okoljskim značilnostim gospostva. Hrenov način obvladovanja podložniške samovolje in konfl iktov, kot v primeru Dvoršikovih travnikov in upora pod vodstvom Jakoba Tlakerja, razkriva kompleksnost njegove vloge kot avtoritete. Kljub strogim ukrepom je Hren ostal priznan kot pravična sodna instanca, kar potrjujejo številni sodni zapisi, ki kažejo na podložniško zaupanje v njegovo sojenje. Raziskava prav tako razkriva Hrenovo osebno ukvarjanje z lovom, ribolovom in vinogradništvom, čeprav so ti vidiki manj podrobno dokumentirani. Skozi sodne protokole in številne slovenske opombe v dokumentih se razkriva Hre- novo znanje slovenščine in njegova sposobnost osebne komunikacije s podložniki. Hrenova vpletenost v zemljiško gospostvo je bila izrazito osebna in aktivna. Njegovi pristopi k vodenju in nadzoru, dokumentirani v dobro ohranjenih virih, omogočajo vpogled v njegovo delovanje. Čeprav je bila ta vpletenost morda spe- cifi čna za njegovo obdobje, nakazuje na zanimivo področje nadaljnjih raziskav o vlogi škofov kot zemljiških gospodov v zgodovinskem kontekstu. Viri in literatura Arhivski viri ARS = Arhiv Republike Slovenije AS 1073, Zbirka rokopisov, 106 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1597), 107 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1597), 108 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1598), 109 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1598), 110 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1599), N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad370 111 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1601), 112 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1602), 113 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1603), 114 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1610), 115 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611), 116 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1611), 117 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1613), 118 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1614), 119 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1615), 120 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1617), 121 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1617), 122 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1620), 123 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1622), 124 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1625), 125 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1626), 126 r (Koledar ljubljanskega škofa Tomaža Hrena 1627). NŠAL = Nadškofi jski arhiv Ljubljana NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 17. NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 17. NŠAL, Gornji Grad Avstrija, šk. 94. NŠAL, Kapiteljski arhiv Ljubljana, šk. 98. StLA = Štajerski deželni arhiv v Gradcu StLA Herrschaftsarchiv Oberburg, šk. 135, zv. 936. StLA Urkundensammlung 1607-07-07 Obernburg. Objavljeni viri Maps Arcanum. »Habsburg Empire – Cadastral maps (XIX. century).« https://maps.arcanum.com/ en/map/cadastral/?layers=here-aerial%2C3%2C4&bbox=1675996.3574440624%2C575 3477.991925291%2C1677070.161103947%2C5754383.128583443 (Dostop: maj 2023). Zavod za gozdove Slovenije. »Pregledovalnik podatkov o gozdovih.« https://prostor.zgs.gov.si/ pregledovalnik/ (Dostop: julij 2023). Google Maps. »Zgornja Savinjska dolina.« https://www.google.com/maps (Dostop: november 2023). Ustni viri Pahovnik, Terezija (1965), Pogovor o lovu in kmetovanju v vaseh Luče in Solčava, 20. 5. 2023. Ošep, Helena (1964), Pogovor o lovu in kmetovanju v vaseh Luče in Solčava, 20. 5. 2023. Ošep, Jože (1954), Pogovor o lovu in kmetovanju v vaseh Luče in Solčava, 20. 5. 2023. Literatura Bizjak, Matjaž. »Urbarji srednjega veka.« V: Urbarji na Slovenskem skozi stoletja, ur. Lilijana Žnidaršič Golec in Matjaž Bizjak. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2016. Blaznik, Pavle. Historična topografi ja Slovenije II: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 1 (A–M). Maribor: Obzorja, 1986. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 371 Blaznik, Pavle. Historična topografi ja Slovenije II: Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500 2 (N– Ž). Maribor: Obzorja, 1989. Blaznik, Pavle. Škofja Loka in loško gospostvo: (973–1803). Škofja Loka: Muzejsko društvo, 1973. Blaznik, Pavle. »Podložniške obveznosti do zemljiškega gospostva.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih pa- nog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 241–278. Brunner, Walter. »Bischof Thomas Chrön nach Dokumenten des Steiermärkischen Landesarchivs.« V: Hrenov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1998, 23–46. Casparis, Hans. Der Bischof von Chur als Grundherr im Mittelalter. Bern: Buchdruckerei Stämpfl i & Cie., 1909. Dobrovolny, Peter, Andres Moberg, Rudolf Brázdil, Christian Pfi ster. »Monthly, seasonal and annual temperature reconstructions for Central Europe derived from documentary evidence and instrumental records since AD 1500.« V: Climate Change 101 (2010), 69–107. https:// www.researchgate.net/publication/225245169_Monthly_seasonal_and_annual_tempera- ture_reconstructions_for_Central_Europe_derived_from_documentary_evidence_and_in- strumental_records_since_AD_1500 (Dostop: junij 2023). Dolinar, France M. Ljubljanski škofje. Ljubljana: Družina, 2007. Gestrin, Ferdo. »Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426.« Zgodovinski časopis 6 (1952), 473–514. Grafenauer, Bogo. Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. Grafenauer, Bogo. »Razredni boji agrarnega prebivalstva«, V: Gospodarska in družbena zgo- dovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo, 482–531. Herbst, Klaus-Dieter. »Der Schreibkalender der Frühen Neuzeit und seine Autoren. Ergebnisse der Forschung. Mit einer Personalbibliografi e seit 2006.« Jahrbuch für Kommunikati- onsgeschichte, 20 (2018). JSTOR. http://www.jstor.org/stable/45134913. (Dostop: junij 2023), 94–124. Kambič, Marko. »Organizacija sodišč na slovenskem ozemlju v 16. stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko.« Arhivi 19, št. 1–2 (1996), str. 1–17. Kočevar, Vanja. »Pritožba kranjskih deželnih stanov zoper ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1607 – 1. del.« Arhivi 38/1 (2015), 9–34 Kočevar, Vanja. »Pritožba kranjskih deželnih stanov zoper ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1607 – 2. del.« Arhivi 38/2 (2015), 233–267. Kos, Dušan. Zgodovina morale: 1. Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. Lavrič, Ana. Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988. Lukan, Walter. »Gradivo k biografi ji škofa Tomaža Hrena v dunajskih arhivih.« V: Hrenov sim- pozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1998, 7–21. Mall, Anton. »Der windische Bauernaufstand des Jahres 1635 und dessen Nachwehen.« Mit- theilungen des Historischen Vereines für Steiermark 44 (1896), 205–287. Občina Luče. Naselja v občini. https://www.luce.si/objave/48. (Dostop: junij 2023). Orožen, Ignacij. Das Dekanat Oberburg, Marburg: selbstverlag, 1877. Ošep, Nina. »Poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad.« Magistrsko delo, Filozofska fakulteta UL, 2023. Panjek, Aleksander. »Integrirana kmečka ekonomija: koncept in primerjalni pristop.« V: Inte- grirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva, ur. Aleksander Panjek. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2023, 83–93. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad372 Rajšp, Vinko. »Tomaž Hren – deželni namestnik v Gradcu.« V: Hrenov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj. Celje: Mohorjeva družba v Celju, 1998, 89–97. Scholz, Bernhard W. Das geistliche Fürstentum Neisse: eine ländliche Elite unter der Herrschaft des Bischofs (1300–1650). Köln; Weimar; Wien: Böhlau, 2011. Thauer, Jenny. Gerichtspraxis in der ländlichen Gesellschaft. Eine mikrohistorische Untersuc- hung am Beispiel eines altmärkischen Patrimonialgerichts um 1700. Berlin: Berlin Verlag Arno Spitz, 2001. Turk, Josip. »Hren, Tomaž (1560–1630).« Slovenska biografi ja. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. https://www.slovenska-biografi ja. si/oseba/sbi238909/#slovenski-biografski-leksikon (Dostop: maj 2023). Turk, Josip. »Tomaž Hren.« Bogoslovni vestnik 8, št. 1 (1928), 1–30. Umek, Ema. »Ribištvo in ribolov«. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklo- pedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970, 495–520. Valentinitsch, Helfried. »Proces podložnikov gospostva Gornji Grad proti ljubljanskemu škofu 1676/77.« Časopis za zgodovino in narodopisje 2 (1974), 307–317. Vidmar, Luka. »Požiga protestantskih knjig v Ljubljani leta 1600 in 1601: med zgodovino in mitom.« Kronika, 61/2 (2013), 189–216. Vilfan, Sergij. »Agrarna premoženjska razmerja.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 403–479. Vilfan, Sergij. »Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju.« V: Gospodarska in družbena zgo- dovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 279–353. Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica, 1961. Vilfan, Sergij. »Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.—XIX. stoletje).« Zgodovinski časopis (1954), 27–86. Vilfan, Sergij. »Soseske in druge podeželske skupnosti.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 9–74. Vilfan, Sergij. »Zemljiška gospostva.« V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: [enciklopedična obravnava po panogah], Zgodovina agrarnih panog. Zv. 2, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980, 75–239. Visočnik, Julijana. »Tomaž Hren in romarji (pridiga št. IV)«. Arhivi 36/2 (2013), 315–328. Visočnik, Julijana. »Tomaž Hren in pridige ob posvetitvi cerkva.« Acta Ecclesiastica Sloveniae 38 (2016), 32–60. Vodnik po fondih in zbirkah, ur. Bogdan Kolar. Ljubljana: Nadškofi jski arhiv, 1999. Winkelbauer, Thomas. »Bauer, Grundherr, Landesfürst. Theorie und Praxis der Herrschaft über Land und Leute in den niederösterreichischen und böhmischen Ländern um 1600.« Opera Historica 14 (2010), 73–90. https://www.opera-historica.com/pdfs/oph/2010/01/05.pdf (Dostop: junij 2023). Zwitter, Žiga. »Agrarna zgodovina podložnikov dveh gospostev med Podjuno in Menino v 16. in 17. stoletju.« V: Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine, ur. Darja Mihelič. Ljubljana: Založba ZRC, 2014, 207–229. Zwitter, Žiga. »Eine Wissensgeschichte der Wiesen und Weiden im Südosten der Alpen im 16. und im frühen 17. Jahrhundert.« Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschi- chtsforschung 128/1 (2020), 49–82. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 373 Zwitter, Žiga. »Prispevek k poznavanju svobodnikov na Kranjskem od sredine 17. stoletja do sredine 18. Stoletja.« V: Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. Stoletjem, Boris Golec ur. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019, 299–327. Zwitter, Žiga. »Subsistence, prosperity and abandonment of Alpine isolated farms in the dynamic 17th century environment: Case study from the Upper Savinja Valley with special emphasis on tenants' inventories.« V: Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša 11 (2015), 139–181. Zwitter, Žiga. »Urbarji iz 16. in 17. stoletja kot vir za okoljsko zgodovino.« V: Urbarji na Slo- venskem skozi stoletja, ur. Matjaž Bizjak in Lilijana Žnidaršič Golec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2016, 118–149. Zwitter, Žiga. »Vpliv 'male ledene dobe' na agrarno poselitev na ozemlju današnje Slovenije na primeru izbranih območij v Zgornji Savinjski dolini.« Diplomsko delo, Filozofska fakulteta UL, 2010. Zwitter, Žiga. »Vremenska in klimatska zgodovina v koledarjih in podložniških dnevnikih ljubljan- skega škofa Tomaža Hrena (1597–1630).« Zgodovinski časopis 67/3-4 (2013), 306–389. Žnidaršič Golec, Lilijana. Cerkvene ustanove in službe v zgodnjem novem veku na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. Žnidaršič Golec, Lilijana. »Vzroki in okoliščine ustanovitve ljubljanske škofi je ter oblikovanje njenega ozemlja.« V: Ljubljanska škofi ja: 550 let, ur. France M. Dolinar. Ljubljana: Nad- škofi ja Ljubljana, 2011, 7–26. N. OŠEP: Gospodarsko poslovanje škofa Tomaža Hrena s podložniki gospostva Gornji Grad374 S U M M A R Y Bishop Tomaž Hren’s Economic Dealings with Subjects of the Seigneury of Gornji Grad/Oberburg Nina Ošep The article deals with the economic relations between Tomaž Hren, the Bishop of Ljubljana, and the subjects of the seigneury of Gornji Grad in the early 17th century. It examines Hren in his dual role as a bishop and a landlord, focusing on his extensive personal involvement in the administration and control of the seigneury and his dealing with its subjects. Through a detailed examination of the archival material, including patrimonial court re- cords, land registers, and a rent roll of the seigneury of Gornji Grad, along with Bishop Hren’s calendars, which are kept in three archives in Austria and Slovenia — the Styrian Provincial Archive, the Archives of the Republic of Slovenia and the Archdiocesan Archive of Ljubljana — it can be deduced that for Hren, as a feudal lord, the meticulous keeping of various records was essential for an effi cient administration of the seigneury. Even amid his ecclesiastical and secular political responsibilities, as he was appointed provincial deputy in Graz, Tomaž Hren spent considerable time managing subjects. Land regi- sters showed that he recorded numerous changes in farms and land ownership. To improve the supervision of the seigneury, he included a questionnaire for the tenants in the fi rst land register, which contained basic questions about their economic situation, indicating his attempt to clarify the subjects’ economic foundations. In the seigneury of Gornji Grad, Bishop Hren also served as a patrimonial judge, as can be seen from partially preserved court records. These documents show how Hren dealt with the subjects, resolved court cases and even quoted subjects in the records, providing rare direct insi- ghts into the subjects’ voices. Analysing the court cases arising from confl icts on the seigneury’s meadows shows an interesting dispute over grazing rights and servitude duties, where subjects grazed without permission, not adhering to the agreed rules regarding the usage of the meadows. Hren took action against their disobedience for not maintaining the pastures and exceeding the authorised grazing time, which led to confl icts and even a physical altercation. Hren conducted an investigation, which took place in several locations, and imposed sanctions on off enders, including imprisonment and fi nes for non-compliance. He paid particular attention to the maintenance of infrastructure, e.g. ditches and bridges, and announced further inspections to ensure the good condition of the meadows. In addition, Hren documented specifi c cases of land management, such as mortgage rights and purchase rights on farms, which refl ect the agricultural practices of the time. These episodes show the acceptance of the patrimonial court in society and the role of patrimonial jurisdiction in settling property disputes and establishing order. In the 16th and 17th century, the relationship between landowners and subjects intensifi ed, characterised by the introduction of new taxes by the landlords, which led to growing discontent, culminating in peasant revolts – a phenomenon that was not new at the time. The study examines an uprising of the subjects of the seigneury of Gornji Grad that began in 1602 and lasted at least until 1607. The signifi cance of the rebellion was such that the papal nuncio Giovanni Battista Salvago had to intervene. Hren’s reaction to the actions of his subjects, which were perceived as an off ence during the revolt, refl ects his concern for the swift suppression and punishment of those responsible. A notable fi gure of the uprising was Jakob Tlaker from Šentjanž near Rečica ob Savinji. Although Jakob Tlaker rebelled and disobeyed, Bishop Hren resumed economic relations with him after the uprising, as shown by the analysis of the sources. Hren is described as a pragmatist, who recognised the need to maintain a degree of tolerance and adaptability to administer feudal rule successfully. Bishop Hren also signifi cantly contributed to managing hunting and fi shing in his seigneury, which is refl ected in his meticulous records. Zgodovinski časopis | 78 | 2024 | 3-4 | (170) 375 Archival sources confi rm that Hren was seriously concerned about his role as a feudal lord. His careful monitoring, documentation, and corrections within the administration of the manor exhibit his eff orts at prudent management. He had frequent personal interactions with the subjects, facilitated by his knowledge of the Slovene language. Remarkably, amid his extensive ecclesiastical and secular political endeavours, Hren found the time to personally oversee the recording of changes in the seigneury of Gornji Grad and the neighbouring seigneuries of the Ljubljana diocese. Z | Ljubljana | 78 | 2024 | št. 3-4 (170) | str. 263–512 ISSN 0350-5774 9 7 7 0 3 5 0 5 7 7 0 0 2