Precenitev konja. (Dalje.) Stanje. — Stanje ali koadicija koaja pove. kako je konju truplo rejeao. mastao, koliko ima krvi in koliko je drobje trebaba, sploh oae reči. ki so važne pri vprašaaju, čemii se naj koaj rabi. Dobro je zaaao. da stori v tem vaja. ki se opravlja v reda, veliko, toda z ajo niora biti tudi prava klaja. ako čemo, da bode konj za boljo rabo. Ni kriva primera živali in v našem slučaju, koaja, kar ae tiče trapla, a strojem, ki dobode moči, ako se v njem kuri. Izmed dveb enakih strojev ima oni večjo moč, v katerem se bolje kuri, ia ki ima maaj tacih delov, ki ae drgajo. pa zato tadi bolj zdržijo. Klaja se pa ne vdela v taki meri v mastneai mišieju, kakor pa v maaj mastnem. Mast je mišici, kedar dela, zavera ter ji braai tudi brzo gibaaje ali krepko sklepanje. Veliki kapi kjaje v drobju otežijo dihanje pa še aarede po vrha truplo za veliko težje. Ako zabotevamo, da je kondicija koaju ugodna za delo, ae mislimo na tisto ametao prirejaaje trupla, kakor ga je treba za dirko. V tem gre samo za to, da moremo presoditi, je-li žival pripravaa za tisto delo, katero mu čemo naložiti. Medli, oslabeli in koaji skorej brez krvi pa so za vsako delo slabe kondicije. Konji, ki se dalje časa le pasejo ter ne dobijo aič zrnja v zobe, niso za dolgo, trudao delo, če so prav lepo rejeai. Debeli konji pa tudi niso v najboljšem stanju, kar se tiče dela. Dobro rejeni konji, taki, ki delajo praviloma, veadar ae preveč, ia potlej taki, ki 80 dela dobro navajeni pa dobijo zrnja po obilem, so v tacem stanju, da jih vzameš za delo, katero že koli, se ve", da le. če ao zdravi. Močao mišičje, zaatao, ae zatopljeae oblike, brez nepotrebae tolšče, trebuh lepo okrogel, ae preplitev, a tadi ne preglobok so znamenja, za to, ali je žival ugodna za vsa navadaa dela, kar jih more človek od Bje terjati. Zadovoljnost. — Lastaosti, vsled katere je koaju treba malo klaje pri delu ali z drago besedo, lastnosti, vsled katere se klaja najbolje obrae v delo, ai mogoče pri konju iz ajegove vnaaaje oblike razvideti, ampak aje naa uči dalnja skuaiaja. Ali dob6 se vrste koaj, ki se prikupijo s svojo zadovoljaostjo. Te 80 aajvečkrat aastale vsled dolge slabe klaje v tem, ko se je terjalo od živali hudo'delo. Taki konji 89 praviloma le majhne postave. Baiva dlake. Na koajih ločimo troje vrst dlake. Pokrijna dlaka je tista, ki krije truplo živali ia raate iz kože. Le-ta je po aavadi kratka ter je več ali maaj fina ia svetla. Jeseai vzraste med ajo zimska dlaka, ki je dolžja ia ona dela oblačilo živali gosteje ia topleje. Ceai bolj je staa, kjer 8e konj zadržaje, mrzel, tem dolžja ia gosteja je dlaka. Plemeaiti konji in taki, ki so vedao pod odejo, imajo po aavadi fiaišo ia avetlo pokrijao dlako. ISpomladi izpada le ta dlaka ia pravi se konju, da se barva ali misi. Bramna dlaka je tista — na kečki, v grivab in v repu. Ta dlaka je dolga, prav gosta ia zmršena, v časih je tudi fina ia tenka. Ta dlaka služi živali v brambo proti rarčesju, je ji pa tudi v kiač. Le-seni ae šteje tudi zavesa aa bicljih, ki je pri plemenitib koajih prav teaka ali je pa celo ai, pri aavadaih koajih pa je aiočaa in dolga in aekatere vrste konj se izpozaajo prav po tej zavesi. Tudi dlaka v osemcili ia v ušesih je bramna. T i p a 1 a a dlaka je redka okoli gobca, aosa in oči. Le-ta je v čaaib decimeter dolga ia vodi vsak dotikljej do živičja. Za konja je ta dlaka važua ia se torej po pravici graja razvada rezati ali skrajšati jo zavoljo olepšave. Kar se tiče barve dlake, so konji R j a v e i. Svetli rjavec, s črao grivo ia reponi. Noge so do kolen redko črae, pogosto aive ia tudi žoltkaste. Barva po trapla je eaakomerao temao rjava. Ne sme se zameaiti s Č r a i m r j a v c e m. Le-ta ima barvo vranca, je črn in kaže le aa gobcu, aa trebušni gubi, v časih tadi v lakotaicab ia v notraajib straaeli zadajib stegen rdeče-rjavkasto barvo dlake. Kostaajevec ima, kakor dosleaja, črao grivo in rep. črae noge ia barvo enako zrelemu kostaaja po truplu, oaa pa se po straaeli na vzdol osvetljuje. Dele se tudi V svetle ia temae kostanjevce. Ako ima njabe]ka" aa seoi, imeauje se tudi ,,zrcalast rjavec". Rdeči rjavec ima barvo, ki se spremiaja v temno rdečo, sicer pa je enak dosleajim. Srnji rjavec je proti hrbtišča temno rjav, proti spodajim straneni trupla pa je svetleji. Žiaje ao črae. Zlati rjavec, svetlo rjav z močaim avitom. Žinje ao istotako črae. Višnjevi ali orešnjevi rjavec je nekaj svetlejši, kakor črai rjavec, okoli ustea, po straaeb in znotraajem delu stegea je rdečkast. Žiaje so črne. (Dalje prih.)