Bragi delavci! Sezona je pri kraju. Prišli ste z veseljem na svcje domove. Vaša organizacija »Zveza poljedelskih delavcev« v Murski Soboti vam je poraagala, da ste lahko vsi brez izjeme prišli do zaslužka. Poskrbe!a vam je rasne olajšave pri pcšiljanju zaslužka v dcmcvino, pri zamcnjavi derarja in pri prevozu v domovino. »Zveza poliedelskih delavcev« pa ne more delati v vašo korist, ako nima tozadevnih sredstev, zato apelira na vašo zavest in na vaš značaj ter pričakuje, da članarino 12 din za leto 1939 poravnate, kdor je pa to že storil, ta naj pa plača za leto 1940 naprej. Dolžnost zavednega člana je, da poravna svojo obveznost, to je članarino. S tem vas, dragi delavci, vaša organizacija kliče k sodelovanju, ki bo le v vašo korist. Obenem vam želi zdravo, srečno, milosti in blagoslova polno novo leto 1940! • Delovanje »Zveze poljed«!skih delavcev« v Murski Soboti v letu 1930 V Murski Soboti že tri leta deluje delavska organizacija x>Zveza poljedelskih delavcev«, ki si je nadela nalosro, da skrbi za svoje člane sezonske delavce v tu- in inozernstvu. Predvsem skrbi za njihov dober socialni in nacionalni kakor tudi versko-mcralni polcžaj. žal, da je še mnogo sezcncev v inozemstvu, zlasti v Franciji in Nemčiji, ki niso vsi upoznani z njonim delovanjem. Iz tihih in skromnih začetkov je organizacijo uredil in dvignil g. Franc Kerec na dostojno višlno s pomočjo vnetih in požrtvovalnih sotrudnikov. Zbral je okoli sebe tudi nekaj ljudi iz vrst akademsko naobraženih krogov, ki so bUi voljni sodelovati. Iz malih začetkov je letos organizacija narastla na skoraj 12.500 članov. Zveza ves čas točno in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, njena pisarna deluje brezhibno. Zveza svojega delovanja ni obeSala nikoli na veliki zvon, čeprav je storiia mnogo dobrega za delavce. Ako le bežno pogledamo v njsn arhiv delovanja, dobimo lep pregled njenega dela, ki je v glavnem sledeče: Intervenirala je pri ministrstvu za socialno politiko za zboljšanje položaja 18 krat, pri promelnem ministrstvu 2 krat, na banovini 7 krat, pri izseljenskem komisariatu 150 krat, pri okrajnem načelstvu 16 krat, pri raznih konzulatih 8 krat, pri Narodni banki 10 krat, na raznih veleposestvih 13 krat, pol uradnih intervencij je bilo 82. Skupno lahko rečemo je bilo 328 intervencij. Od- govarjali smo vsakemu, ki je prosil nasveta ali se je pritožil v kaki avoji zadevi. Osebnih intervencij je bilo približno prav toliko. (Jilj Zveze v bodočnosti je, da narod ohrani versko in moralno ter nacionalno dober in nopokvarjen. Da mu izposiuje od delodajalcev ugodne delovne pogoje, uredbo o minimalnih mezdah, bolniško in nezgodno zavarovanje, socialno pravičnest in primerno piačo, ki mu po sposobnosti in pridnosti po vsej pravici pripada. Učiti pa hoče delavca tudi dolžnosti, ki jih ima napram delodajalcu. Posebno leži Zvezi na aicu zgradba Delavskega doma, ki bi naj sprejel pod svojo streho vse onemogie in slromasne člano, ki so ai pri delu izčrpali ftioči in telesne sile. Tako ti reveži potem ne bodo ostali nepreskrbljeni na stara leta in ne bodo v breir.e občinam ter sorodnikcrn. V glavnem bo pa akušala narod odvrniti cd sezonskega izseljevanja ter ga privezati zopet lia domačo grudo. — Poudarjamo pa, da v bodoče za tiate, ki niso člani, kakor tudi za tiste, ki članarine niso plačali, ne bomo več posredovali in se zanje potegovali. Državnih podpor Zve?a nima, temveč ae vzdržuje le a članarino. • še o sezoncih. V predzadnji številki »SIov. gospodarja« ate prinesli lepo notico o našem izseIjevanju. K temu naj dodam le nekaj vrstic. Letoa spomladi je oblast izdala odlok, da ae mladiaa pod dvajsetimi leti pod nobenim pogojem ne bo puščala v tujino, razen s svojimi starši. Ta odlok smo vsi pozdravili. Izjema bi se naj narodila tam, kjer atarši več ne živijo in je otrok prisiljsn iti v svet. S starši se pa naj tudi ne bi puščaii vai ctroki; ča bi šel od hiae en otrok in oče ali mati, W bilo tudi dovolj. Da bi en bogataš gnal s scboj dva ali tri otroke, revež brez staršev pa ne bi smel iti, bi bila krivica. V tcliko bl se naj spomladi cdlok spremenil in bi res dosti dobrega oblast s tem naredila. Pa je ob'ast anedla svcjo beaedo. šlo je spet vse, dekleta stara 15—16 let. In sram nas raora biti, kaj so tam delali nekateri naši sezonci. Ni pomagala tam lepa beseda stareiših delavcev, vsak je rekel, da lahko dela, kar hoče. Da jih je prižlo domov precej tudi nosečih, prav za prav še ni najhujše. Vemo za prinls're, da je celo oče hčerko nagovarjal, naj le zapeljuje fante, da bodo njemu dali več za pijačo. O vsem seveda ne moremo pisati. Tu je treba energično nastopiti. Oblast ne bi smela gledati na solze, kajti vcliko ljudi žene v tujino vse kaj drugega kot potreba. Velika odgovornost! Treba je s silo omejiti izseljevanje in tako ljudi spraviti do pameti. Te besede veljajo samo nepoštenim in ne- potrebnim. Za dobre in potrebno se bomo pa vedno zavzemali. Murska Sobota. Pred kratkim se je pojavila v tukajšnjem evangeličanskem domu ftkrlatinka. Oblast je ukrenila vse potrebno, da se ta nalezIjiva bolezen na razširi. — Naše Proavetno društvo je prirediio 16. in 17. decembra v prosvetni dvorani dramo s-župnik iz cvetočega vinograda«. — šofer Fujs Anton, ki je na ceati Murska Sobota—Rakič-an radi malomarnosti povozil posestnika Puhana iz Tešanovec — ni se namreč zmenil za mahanje rok dveh študentov, ki sta ga hotela uataviti — je bil obaojen na tri mcsece sapora, pogojno na dve !eti. Dcinja Leiidava. Ker bomo spomladi pri nas imeli vinsko razstavo, je umostno cpregovorit! Uidi nekaj besed o kvaliteti naših vin. Priznati moramo, da naša vina po kakovosti zaostajajo za sosednjimi štajor3kimi vini; pri nas je namreS še precej razširjena šmarnica, ki po mnenju večine naših vinogradnikov najboljše uspeva. Ta trditev sicer ni povsem točna, kcr tudi cepljena trta uapeva prav tako dobro, samo mnogo več dcla zahteva. Dokaz o tej trditvi imamo v dolnjelendavskih goricah, ki so večinoma zasajene s cepljeno trto. Proti saditvi šmarnice so bile izdane že razne uredbe, toda v polni mori svojega namena niso dosegle, zato bi bilo primemo, da bi naai vincgradniki dobili brezplačno ali pa vsaj proti majhni odškodnini v zameno za angleške divjake cepljene sadike. Obenem bi bilo potrebno kmetske vinogradnike poučiti o vseh kvarnih posledicah šmarnice; a tem bi bil gotovo dosežen povoljnejši uapeh, kakor pa s prisilnirn omejevanjem, ki ne rodi vidnejših uspehov, temveč širi pri mnogih zavist in tako prihajajo na merodajr.a mesta razne animimne prijave. Taraššče. Pred kratkim je g. Gorkož Klarioa naredila strokovni izpit za pogodbeno poštno uradnico. Castitamo! — Vsem čitateljem »Slov. gospcdarja'< želim srečno in blago^lovljsno novo leto! Dopisnik. Turn!Łt'e. Za svoje veliko narodno de!o v korist Jugoslaviie je bil naš g. dekan Jevič odlikovan z redom Jugoslovanske krone 4. stopnje. K tcmu odlikovanju mu iz dna srca častitamo! Sv. Sebeščan. Ob blagoslovitvi nove slikarije v naši' corkvi 6. januarja, na dan sv. Treh kraljcv, bo naše Prosvetno društvo postreglo vsem z izvrstnim ljutomerskim vinom in dobro jedačo po nizki ceni v Fameni domu. Zato pridite ta dan k nam tudi oddaljenejši! Na svidenje! Bodonci. Nedavno je pri posestnici Frumen Mariji izbruhnil ogenj, ki je uničil šupo ter streho nad hlevom ter shrambo, v kateri ae je nahajalo okrog 30 atotov sena in slame. Bkoda znaša preko 10.000 din in je k sreči Itrita z zavarovalnino. Verjetno je, da je ogenj nastal po neprevidnosti. Gasilcem iz Bodoncev in Zerkovcev 8e jc posrečilo ogenj hitro pogasiti in se n1 razSiril.