103 Ulnjak. Divje čebele žive navadno v temnih, senčnatih gozdih, posebno gledajo na to, da solnce ne obseva izhoda njih bivališča. Čebela rada dela na solnci, stanuje pa v senci. Na to bi se morali ozirati tudi čebelarji. Gledati bi morali na to, da luknje, skozi katere odhajajo čebele iz panjev, niso preveč na solnci. Solnčni žarki Kmetijstvo. 104 vznemirjajo čebele in jih zaradi tega veliko brez dela leta pred panjem, kar je sicer lepo gledati, koristno pa ni. Če je ulnjak razpostavljen preveč solnčni vročini, se tudi satovje v njem tako omeči, da skupaj pade in čebele vanj ne morejo donašati medu. . Najbolje je, če je ulnjak obrnjen proti jutranjemu solncu v marci. Jutranje solnce ni tako hudo in ne nadleguje čebel. Iz tacih ulnjakov čebele zgodaj zjutraj odhajajo na pašo. Zjutraj, dokler je rosa, je tudi branje najbolje. Nekateri čebelarji so tudi že priporočali, da bi se ulnjaki obračali proti severu. To pa vendar ni dobro. Čebela potrebuje zunaj vsaj 7*° C. gorkote. Pred ulnjaki obrnjenimi proti severu bi pa večkrat ne bilo zadostne gorkote in to bi bilo za čebele ravno tako škodljivo, kakor prevroči solnčni žarki. Iz takih ulnjakov odhajajo čebele prepozno na pašo. v Čebelam so pa tudi jako nevarni viharji. Mnogo čebel se ob viharji pogubi. Posebno je nevarnost, da se ob viharji zgubi matica ob svojih obhodih. Kaj pa po-menja, če panj zgubi matico, to ve vsak čebelar. Zaradi tega ne sme biti ulnjak na hribu, razpostavljen vsem vetrovom, temveč je bolje, če se napravi v kaki dolinici. Ulnjak ne sme biti previsok, ker sicer čebele, prihajajoče s paše, močno obložene morajo visoko letati in se pri tem preveč utrudijo in večkrat onemorejo, predno pridejo v svoje panje. Tako se število čebel vedno manjša. Zaradi tega se slabši panjevi morajo devati le v spodnje vrste, da popolnoma ne obnemorejo. Najbolje je, če so ulnjaki narejeni le za dve ali tri vrste panjev. Če ima ulnjak mnogo vrst panjev, se tudi večkrat pripeti, da matica vračajoč se z obhoda zaide v napčen panjič in jo tuje čebele umore. Pred ulnjakora ni dobro imeti visocih dreves, ker je z visocih dreves težko ogrebati roje. Najbolje je torej, če so pred ulnjakom nizka drevesa in grmovje. Ulnjak naj bode, če je mogoče, na mirnem kraju. Vsak hrup, kakor bučenje vode, zvonjenje i. t. d. kolikor toliko vznemirja čebele. Kar se pa tiče vnanje oprave ulnjaka, naj se pa ravna po razmerah. Za navadnega čebelarja zadostuje jako priprosto narejen ulnjak. Kdor je pa premožen in lahko gleda na lepoto, bode pa tudi v tem oziru lahko več storil. Vselej se je pa ravnati po omenjenih pravilih.