K \) % N J tj Z! Okrožnica PlJA XI, "DIVINI REDEMPTORI S u s dne 19.' narca 1937 o ID r e z ’ b o ž n c n k o n n n i 2 n u ČASTITIM BRATOM PATRIARHOM, PRIMASOM, NADSMODOM, / ŠEOPOM IN DRUGIM ORDINARIJEM, IX SO V MIRU IN EDINSTVU Z APOSTOLSKO STOLICO, PAPEŽ PIJ XI. Častiti bratje! Pozdrav in apostolski blagoslov! f Pripombe: : J < / n ^.7 j UJ I^OOJL, 0 5 JU^ 1991 - 2 - UVOB# It Božjega Odrešenika obljuba razsvetljuje početke čl veškega rodu, Tako je zaupna nada boljših časov omiljevala žalost za izgubljenim rajem in spremljala ljudi po.it e žici in ne¬ gotovi poti s dokler se ni, "ko je prišla polnost časov" /Gal 4, 4/ prikazal Zveličar in izpolnil tako dolgo hrepenenje in pričakovanje ter znpočel aa vse narode novo dobo omike in kulture, ki se imenuje po krščanstvu "krščanska kultura" xn ki skoraj neizmerno presega vse kulture, katere sc z velikim trudom dosegli nekateri stari naprddnejši na¬ rodi* 2. Žalostna posledica izvirnega greha in žalostna de¬ diščina po Adamu je bil trd boj za krepost proti milcom strasti. Tudi stari zvijačni skušnjavec ni nikdar prenehal ma¬ miti ljudi z varljivimi obeti« Zato je v stoletjih sledil prevrat za prevratom, praN do prevrata naših dni, ki še skoraj po vsem svetu ali di vja ali vsaj strašno grozi# Ta prevrat presega po sili in velikosti vse, kar je Cerkev v premnogem preganjanju doslej pretrpela. Celi narodi so v nevarnosti, da padejo nazaj v bar¬ barstvo, pač hujše, kakor je bilo tisto, ki je živela v njem velika večina pred Odrešenikcvim prihodom. 3. - Razumeli boste, častiti bratje, o kateri grozeči nevatnosti govorimo, namreč o takoimenovanem boljševišlb komunizmu, ki je ateističen, brezbožen in ki mu je glav¬ na namera, da prevrne ves družabni red in poruši temelj* krščanske kulture, RAVNANJE CERKVE NASPROTI KOMUNIZMU Prejšnje obsodbe, |pripombe j Pravičnost prezira in Ni molčala ta Apostolska nje prav posebno poslanstvo, nesmrtne dobrine, ki jih ni mogla mol&ni stolica, ki sej btaniti komunizem bolj sma- ved- •4* Spričo takih groženj katoliška 'Jerkev e ati \in ni molčala, dobro zaveda, da je in vse tiste napada. Žc od časov, ko so začeli izobraženi krogi bolj in Počiti kulturo od religije in morale, so Naši predniki trali za svojo dolžnost določno vse opozarjati, kam bo lo to razkristjanjevanje človeške družbe, j Komunistične zmote posebej je že 1. 1846 Naš prednik b.j B « Pij IX, svečano obsodil in to obsodbo potem potrdil v Si; la.bu, "Sem /spada/, pravi v okrožnici "Qui pluribus"^ brez-j bočni in že naravnemu pravu slarajno naspro trii nauk o komu- . O-iznu, kakor se ta zmota imenuje, ki bi do temeljev porušili ko bi se uveljavil, vsa prava, ustanove, lastnino in človs- ; oko 1 družbo samo" /Okrožnica "Qui Peta Pii IX,, zv, I., str. 13; e str. 170/, s Pozneje je drug Eaš prod''' k b, s, Leon XIII. v okrožni-J ci "Oued A-"'- OTouici /28, dec, 1878: r n .iribus" . Syll. § 9, IV: nov AAS 1846 : zv, III, Pripomb «j ! Acta Leoni sTIII - f zv< I«, str»46/ komunizem določno in iz j rczito označil kot "smrtonosno kugo, ki se razleza po nc j tranjščini človeške družbo in jo spravlja v skrajno neve j rnost5 prav tako je s svojin bistrim umom jasno pokazal, da I ima to “hujskanje množic v ateizem obenem s poveličavanjc j tehniko svoj vir v tisti filozofiji, ki je že dolgo sku it/ r "C spitat c Christi’ 1 maja 1932, AAS z.v Z\XV *, str, 1' ~19iA . ' "Aoorbu onimi" /29« sept«. 1932; AAS zv* 'XXIV, str*321-„ 322/ in \ . !, I)iloctissima‘Nohifr’ /3. lun- 3,933 ; AAs zv* XXV,, str. 261-274/ j svečano ugovarjali proti preganjanju krščanstva v Rusiji r Mehiki in Spam.ii* Pripombe: Tildi so še vsem v živem spornin-odgovori, Id. orno jih j imeli, lansko lete j. tako o pril im i otvoritve.- svetovne raz-i stave 'katoliškega tiska. potem'-ob prejemu Španskih 'begun-! cevi končno za božične praznike po radiu, ;■ ' Celo najHujši nasprotniki Cerk" o, ki vodijo iz Mo s- j kve brez pr c Stanka ves ta boj proti kršeansJii kul tari, : pričajo no toliko z besedami kakor z dejanji> da rimski j papeži tudi v današnjih ‘diieh ne samo , da niso nehali bral niti. svetinj krščanske vere, temveč da. so tudi pogosteje : in nujnoj e kakor katerakoli svetna oblast opozarjali na .j veliko nevarnost komunizma* .j : Potreb a -s e s 1 o v e. s n e .j sega } o d 1 o Jr a ^ • ji 6,. Vendar kljub Našim ponovnim očetovskim opominom, ji ki ste jih vi. ? Častiti brat jr, s pastirskimi listi, tudi j skupnimi, vernikom tako zvesto sporočali in razlagali, ta nevarnost po zvijačnosti prevratnih ljudi cd dne i do dne bolj narašča.. Zato mislimo, da smo dolžni ponovno dvigniti glas; to storimo s tem še bolj' svečanim dok umorit Gm 5 kakor je navada Apostolski stolici, učiteljici resnice, in sicer tem rajši, ker vemo, da je to želja vseh katoličanov« j Upamo, da bodo to Našo besedo radi sprejeli vsi, ki ; so brez predsodkov in ki iskreno žel e dobro človeške družh be» To Nase upanje jo' nekako šo večje radi tega, ker po- j trjujejo Naše opomine proŽalostni sadovi - t ki smo previde-i ii in napovedali, da bodo izšli iz teh prevratnih idej mi ki so res izšli in se po dež':lah, kjer te ideje gospodu* ; jejo, vedno strašne j e množe, drugod pa 'groze* rripombe: j — 6 — 7. Hočemo torej ideje in metode, kakor jih širi zla i (bolševizem, še enkrat na kratko označiti in razložiti: | tem blodnim načelom nasproti postaviti svetli nauk (katoliške Cerkve, in zopet nujno pozvati vse, da porabijo vsa sredstvi is^katerimi bo mogoče ne le rešiti tako sramotne usodo 1 jščansko kulturo, ki brez nje človeška družba ni zares j človečanska, temveč tudi vedno bolj in bolj pospešiti t ipravi napredek, j II* ; . Nauki in sadovi komunizma. j Nauki. ! Bloden ideal. 8. Današnji nauk komunistov ima v sebi bolj kakor k£ jterokoli podobno gibanje v preteklosti neko zmotno ide; jo odrešenju ubogih. Neki bloden ideal pravičnosti, enakosti in bratske e ipnosti v delu navdaja njih nauk in njih zamisli z nekin I misticizmom, tako, da množice, privabljene po varljivih obetih, iprevzema navdušenje in se širi med njimi, kakor se širi (kaka epidemična bolezen, To je dandanes tem laglje, ker je neprava razdelitm j dobrin kriva nenavadne bede. Bahajo se, da je njih zmotni nauk vir gospodarskega inapredka, I Oe je res kje takšen napredek, ima brez dvoma drugač ine vzroke, ~ 7- na primor, da so je uvedla, v večji meri industrijska proizvodnja v kraje* ki se 'bili prc;- brez nje? da se* "brez- ozira na človečnost tri le z ozirom na Sim večji dobiček izrablja nezmerno naravno bogastvo $. da'se naposled silijo delavca ob majhni plači trdo in neusmiljeno na najtežja dela, Marlesov dialekiicni . mater' alt sem.. Pripombe 9* Nauk, ki ga šarijo dandanes-komuni eri,. časih pod j vabljivim in zapel j":, v.im videzom., ' sloni dejansko na naše- i lih tako imenovanega dialektičnega in historičnega mate- j rializma, kakor gaije učil Marles in ki ga teoretiki bolj-; sevizrna, kakor samozavestno trdijo f edino pravilno razla-: .ga jo, . ’ j Ta nauk uči, da je vse, kar ja?* ena sama stvarnost ; j namreč snov s svojimi slepimi m tajnimi silami,- Ta, ko i se razvije, postane rastlina., živ alt, človek,. Tudi Sl obeska družba ni mč drugega kakor neka obli—i ka tvari, ki se j e tako razvila 3 n ki teži z neko nepre- i raagljivo nujnostjo v neprestani borbi sil h. končnemu cilju k brezrazredni družbi v i •Jasno jo, da v takšni zamisli ni mesta za božjo ide-; jo?,, jasno, da ni. razlike’mod duhom in snovjo / med dušo in; telesom; da ni duša .ncumrl jiva in da ni posmrtnega življe¬ nja. . j Opirajoč sc na dialektični materializem‘mislijo na- j dalje komunisti, da je mogoče tisti boj nasprotij, ki že-; ne razvoj do dokončnega stanja-, s človeškem naporom pos- j pešiti. Pripomb®: i - Zato si prizadevajo, da nasprotja med družabnimi raZ iredi poostre; | da zadobi razredni -boj, ki jo, žal, poln sovraštva i i razdejanja, videz svete vojske za napredek človeštva; i da se vse moči, ki se tem sistematičnim nasilnim po- ! skusom upirajo, kot človeškemu rodu sovražne uničijo. Kaj bi bilo- s človekom in družino. i 10, Komunizem tidi jemlje človeku svobodo, ki je počc I lo duhovnega življenja; prav tako jemlje človeški osebi njo dostojanstvo in \ tisto nravno usmerjenost, ki se more z njo upirati sle- i pim nagonom strasti, Ker ni človeška oseba po njegovem nauku nič drugega i kakor, da tako rečemo, kolesce v celokupnem stroju, za- I to komunizem zanikuje poedincem tudi vse naravne pravic i in jih prideva občestvu. V odnosih med državljani izpoveda popolno enakost, i zato zanikuje vsako oblast in avtoriteto, katera bi iz- i hajala od Boga, tudi avtoriteto staršev; vsa oblast in I podrejenost mu izvira marveč iz družbe kot prvega in e- j dinega vira, Poedincem ne priznavajo komunisti nobene pravice do i zemlje in proizvajalnih sredstev, češ, ker le-ta proiz- i vajajo novo dobrine, bi njih posest imela za nujno po- : sledioo gospostvo enih ljudi nad drugimi. Zato zahteva- i jo, da se vsaka takšna zasebna lastnina docela zatre, ; ker je po njihovem mnenju poglavitni vir gospodarske st ! žnosti. Pripomb lloKcr komunizem uanikuje in zavrača vse,ka r je v človeškem življenju svetega,je le dosledno,da ima zakon in rodbina za zgolj- svetno ustanovo,ki je le tvorba pa- sebnih gospodarskih razmer« ..Zato zanikuje tudi vse zakonske nravne in pravne vezi, katere bi ne bile odvisne od samovolje poedincev ali druž¬ be, in dosledno tudi ner.azvezljivo stalnost zakona. Se posebej po nauk komunizma ni ničesar,kar bi vezalo ženo z družino in domom* Po načeli popolne osamosvoje od moževe oblasti od¬ teguje jo. komunisti žene od domačega življenja in skrbi za otroke,ter jo pehajo kakor moža v nemirno javno življenje in 'skupno industrijsko delo,ognjišče in otroke pa prepuščajo družbi v skrb/prim#okrožnico ”Casti connubii",31*dec*193o:AAs zve¬ zek XXII«, str, 567/V Staršem odrekajo pravico do vzgojo otrok,češ,do pristojr ta pravica le družbi in da se mora zato izvrševati le v njenem imenu in po nje pooblaščenju« Kaj bi bilo z družbo? 12«Kaj bi- bilo s Človeško družbo,če bi se osnovala na take materijalistične temelje.? Bila bi neka skupnost brez druhe vezi in oblasti kakor tiste,ki bi izhajala iž gospodarskih odnosov«Edina nje naloga bi bila proizvajati s kolektivnim delom gospodarske dobrine,edini smoter uživati po zemeljske dobrine v nekem 11 ra ju",k j er bi vsak proizvajal po smojih močeh,prejemal pa po svojih potrebah* Pripombe: f ;• - 10 - Opomniti jo tudi, da komunizem daje družbi tudi pravi- joo ali bolje neomejeno samovoljo,obvezavati poedčnce za {kolektivno delo ne glede na njih osebno blaginjo, da, jih {proti njih volji, tudi prisiliti. V komunistični družbi bi pravo in nravnost izvirala le iz časovnih godpodarskih razmer, zato bi bila po svoji nara¬ vi le nekaj pozemeljskega, minljivega in menljivega. Skratka: komunizem hoče uvesti nov red na svetu, novo, višjo kulturno deto, in sicer kot rezultat zgolj tajnega naravnega, razvoja: "človeško družbo, ki je izgnala z zemljo Boga". 13* Ko bodo vsi dosegli tista duševna svojstva in raz¬ položenja, ki so potrebna za takšno družbo in -bo ta domnev n vana, umišljena brezrazredna družba končno nastala, tedaj, pravijo, bo sedanja država, ki je seda.j samo za to, da more jo bogati nad proletarci gospodovati, nujno prenehala biri; dokler pa ne pride ta blažena doba, tudi komunisti rabijo državo kot najuspešnejše in najsplošnejše sredstvo, da do¬ sežejo svoj namen, , v 14» Glejte, častiti bratje, to je tisti novi evangelij, |tista nova zveličavna blagovcst o odrešenju, ki jo brezbo- jžni bhljševiški komunizem svetu oznanja, nauk, pol zmot in prevar, v nasprotju z božjim razodc- {tjeiji in naravnim razumom, ki ruši temelje dr u žbo, razdira j družabni red, j ki ne pozna ne pravega početka in narave držav, ne njih J pravega smotra, ki zanikuje.pravice, dostojanstvo in svobodo človeš- !ke osebe. Pripombe - 11 - Širjenje komunizma, Slcpive obljube* 15«Toda kako je mogoče,da so tak nauk,ki je zna« otveno že davno premagan in ki mu tudi vsakdanje živij enako izkustvo nasprotuje,tako .hitro in po vsem cvetu širi? To nam bo jasno,če premislimo,da jih je le malo,ki bi zares doumeli,kaj hočejo komunisti in kam težijo,do- Šim se večina slepo'vdaja njih premeteni agitaciji in var¬ ljivim obetom,. Pravijo namreč,da hočejo samo izboljšati bedni položaj delovnih slojev; da hočejo le popraviti kar je zagrešil liberalizem; da hočejo doseči pravičnejšo razdelitev dobrin. Sirijo torej komunizem pod pretvezo teh teženj, ki so vse samo po sebi brez dvoma popolnoma upravičene« Ha ta način,zlasti ko še izrabljajo svetovno gospodar¬ sko krizo j. dobivajo na svojo stran tudi takšne ljudske sloje ki načelno zavračajo vsak materializem in vse ti ste,zločine ki jih komunisti neredno počenjajo* In,kor je kakor v vsaki zmoti tako tudi v komunizmu nekaj resnice,to plat resnice,ki smo jo označili > t^ko' lokavo pri¬ kazujejo, kadar je to pot robno, ti st e mrzke in nečloveške zalol a ^ h jih ima komunizem v sebi< I Pripombe: i - 12 ; Tako prevarajo . dostikr. .t tudi nesnavad.no pošteno ljudi j in jih tako razvnamejo, d . postano .>■ še sami apostoli ko- | munizma, ki zavajajo v komunistične zmote zlasti mladino j za take prevare bolj dovzetno. Poleg tega klicanji komunizma umno v svojo korist iz- I rahljajo n aspr otja, ki so med raznimi narodi, nesoglasja in prepiru glede na razno oblike vladavin, a tudi tisto zmedo, ki so širi na znanstvenem polju, j kjer colo o božjem imenu vlada molk; ] ,zato so razleza komunizem tudi na univerze in skuša I svoje nauke utrditi tudi z dokazi lažno znanosti. Liberalizem pripravil pot. j • 16. Da se laglje umejo, kako jo komunizmu uspelo, da je sprejelo njegovo zmote brez presoje toliko delavcev, jo treba še pomniti, da je te delavske množice za komunizem pripravil že gospodarski liberalizem, ki jih- je s svojimi nauki in metodami privedel v versko in nravno zanemarjenost Delo je tako razporejal, dr. ob nedeljah in praznikih ni 'so mogli izpolnjevati verskih dolžnosti; hi skrbel zn to, da bi se zgradile ob tovarnah cerkve in duhovnikom olajšalo dušnopastircko delo; da, no lo da ni zohranjeval ustanov laicizma, jih jo "marveč go sam pospeševal. To 09 toroj žalostni sadovi zmot, ki so jih Naši pred¬ niki in ki smo jih Mi sami ponovno napovedovali. Zakaj se torej čudimo- da sc delavsko množico, odtujene krščanstvu, s komunizmom'propajajo, da, v komunizmu potapljajo} - 13 - ’! Pripombe i Zvita in široka propaganda. ; f 17. Vzrok, da s© komunistično zmote tako hitro širijo j in so kakor skrivši razleznjo v vse dežele, male in vclikfc, kulturne in nekulturne, tudi v najbolj oddaljene kraje, je tudi tista silna in ne slišana propaganda, kakršne nor*-- da še ni bilo, kar svet pomni. Ta propaganda izhaja iz enega središča, a se na spre-l ten način prilag&jujo razmeram posameznih narodov, deluje s silnimi finančnimi sredstvi, z brezštevilnimi organizncijami, s pogostnimi mednarodnimi kongresi, z možnimi in izurjenimi pomožnimi četami; s časopisi, letaki, kinematografi, teatri, radiom; prodira v šole in univerze ter po njih počasi v vse ljudske sloje, tudi med izobražene, no da bi se zavedali,i kako jim komunistične zmote bolj in bolj zastrupljajo gla-f ve in sroa. Zarota molka v tisku, j 18, Še druga nočna ponoč prihaja komunizmu brez dvoma j od velikega dola svetovnega nokatoliškega časopisja, ki o • komunizmu po dogovoru molči. Pravimo: po dogovoru, drugače si namreč ni mogoče raz-f ložiti, zakaj so ti listi, ki so sicer tako hlastežni tudi po j malenkostnih dnevnih novicah, tako molčali o strešnih gro4 zotah, ki so jih v konunisti počenjati v Rusiji, v Mehiki, j po velikem delu Španije, Pripombe: zakaj tako malo pišejo o tako silni svetovni organi- žaciji, kakršna je moskovski komunizem. Vsem je znano, da so vzroki tega molka- najprej politi- - eni oziri. ki. baje ta mqlk zahtevajo /ki pa se nikakor ne. zde oziri resnične politične modrodti/, potem pa nič manj vplivi raznih tajnih sil, ki se že dolgo bore pro¬ ti krščanski uredbi držav. ŽALOSTNI SADOVI. Rusija in Mehika* 19« Žalostne sadove te silne propagande zremo vsi. Kjerkoli se je posrečilo komunistom utrditi se in zavlc« dati - tu mislimo z očetovskim sočutjem posebno na Ru¬ sijo in Mehiko tam so so, kakor sami oznanjajo, z vse¬ mi silami prizadevali, da bi docela porušili' temelje kr¬ ščanske religije in kulturo in v dušah ljudi, zlasti nla- ding, vsak spomin nanjo zatrli« Škofe in duhovnike so izgnali, obsodili v prisilno de¬ lo, postrelili ali na nečloveški način pomorili; laike, ki so jih osumili, da so branili vero in svetišča, so mu¬ čili, preganjali, vlačili po sodiščih in ječah. Strahote komunizma na Španskem* 20« Tam pa - kakor v Naši preljubljeni Španiji - kjer |kužni in sramotni komunizem še ni mogel roditi vseh zalo-*- j stnih sadov svojih zmot, je vendar, žal, povzročil blaz- | ne izbruhe besnosti in počel strašne zločine« - 15 - ^Pripomb Ni porušil lo ene ali druge cerkve, enega ali drugega; sanostana, temveč kjerkoli je mogel, je do tal porušil vsd cerkve, vse samostane, vse spomenike krščanske vere, tudi umetnostno in kulturno najznamenitejše, A blazna besnost komunistov ni morila le škofov in du-j hovnikov, redovnikov in redovnic, prav posebno redovnikov ! in redovnic, ki so skrbeli za delavce in za uboge, temveč j je pomorila tudi premnogo laikov iz vseh stanov in jih še sedaj na kupe mori, ker izpovednjo krščansko! vero ali so nasprotni brezbožnemu komunizmu, j Te grozne poboje in pomore vrše komunisti s takšnim so¬ vraštvom, s tako strašnim barbarstvom, da bi se dandanes j ne zdelo mogoče. Kdo, ako je še pameten, bodisi zasebnik ali resnoben j državnik, kdo, pravimo, se ne bi zgrozil, če pomisli, da j utegne to, lear de sedaj godi v Španiji, zgoditi tudi po \ drugih kulturhih deželah! j s Naravni sadovi sistema, ! 21. Nikar pa trditi, da bi bile te okrutnosti tisto vrste, kakor se po neki nujnosti dogajajo ob vseh prevra¬ tih, izbruhi posameznih razjarjenih ljudi. Nikakor nq! To so marveč naravno posledice komunistič¬ nih naukov, ki no poznajo nobenih brzd. Neke brzde, neke vezi so potrebne ljudem, poedinceo in družbi, zato so tudi barbarski narodi priznavali naravni zakon, zapisan od Bpga vsakemu človoku v dušo* Pripombo: - 16 - Tisti stari narodi, ki jim jo bilo izpolnjevanje tega jzakona kakor nekak svet običaj, so se dvignili do veliči¬ ne, ki Če sedaj očnru^je - bolj kakor je prav - nekatere površne raziskovalec človeško zgodovine. Če se pa iztrga iz duš oelo božja ideja, tedaj ljudje nujno podivjajo in posirove, ' Boj vsemu, kar je božjega. 22, In prav to je, kar se sedaj godi pred našimi očmi. 8 •! .Prvič, odkar ljudje pomnijo, gledamo skrbno započet ■j in dobro premišljen upor proti vsemu, "kar se imenuje Bog" 1 J 2 Ted 2, 4/. * Zakaj komunizmu nasprotuje po svoji naravi vsaki reli¬ giji, ki jo ima za "uspavajoč opij za proletarce", češ, da j nje nauki in zapovedi kažejo na večno življenje po smrti in tako odvračajo ljudi od nebes, ki jih morajo doseči na \ z $ml j.i. Terorizem, 23» Toda ni mogoče naravnega zakona in njegovega po- četnika Boga brez kazni zaničevati, zato komunizem ni mogel in tudi nikdar ne bo mogel do¬ seči svojih namenov, niti no na gospodarskem polju. Ne zanikujemo, da je komunistično prizadevanje v Rusi¬ ji nemalo pomoglo zdramiti ljudi in n*jdh ustanove iz tiste stoletne trpnosti in otopelosti in da je z vsemi mogočimi sredstvi in na vso, tudi nepravo načine, doseglo neke u- speho za zboljšanje pozicijskega življenja. %&a veno, tudi od zanesljivih prič prav iz zadnjega j čnya ; da komunisti dejansko niti V teh rečeh niso dosegli* kar so-vso obetali. Polog t e ga je pa komunizem a kruto in teroristidno vlado naložil brezštevilnim državijanon suženjski jaren* ! ©pomita j c, da jo' tudi v gospodarstvu potrebna neka L notnia, ki sc noro po njej v vesti ravnati, kdor prnvza- I nc v njen kako upravno rtesto. A te kbounižen, ki je izželi :i-z materializma, nc nore dati* Zr&bonuiie,preostaje nič drugega kakor tisti strežni j zločinski terorizem, kakršnega sedaj Vidino v Rusiji, kjcir ao stari tovariši v zarotah in bojih ned seboj koljejo* I (Poda tu zločinski terorizem ne bo mogel preprečiti 1 socialnega razkroja, kor bo še nanj nogcl popraviti raz-j kroj nravi* • ! Očetovsko bosoda tlačenim narodon. : \ 24* S ton nikakor nočemo narodov sovjetske Rusije kar na sploh obsoditi, nasprotno, ljubimo jih z živo oče¬ tovsko ljubeznijo* ' ■ 'Vemo j koko mnogi ned njirui ječo pod krivičnim in ou*4 žen j skiii gospostvom. ljudi, ki so jin povečini prave korl-j s ti narodov tuj® $ vemo, da »o mnogo drugih prevarali le j varljivi upi* Obsojati© 1© oisten, njegova poeetnike in. podpornike* kima® jim j® Edc.la BftedLj® najTadlj pitoomo polje, da vse*4 jejo nam je že davno pripravljeno setev ovojih baulcov in I j o odtod mase je j o pro večni sveti. jprijoombs Pripombe: 1 .* - 18 - j III*. ’I’ ' SVETLI NAUKI CERKVE, .. 25 * Ko smo osvetlili zmoto brezbožnih boljševlkov in njih dolo, polno prevar in nasilja, je čas, častiti brn- jtjo, da^postavimo njim nasproti pravi nauk o človeški dru- jžbi in državi, ki jo, kakor veste, tisti, ki ga nas učita (naravni razum in božje razodetje po Cerkvi, učiteljici na- •rodov, . '.Najvišja resničnost Bog. 26» Predvsem je pomniti, da je nad vsemi drugimi reč¬ mi ediniti in njfgvišji duh, namreč Bog, stvarnik vsega, kar je, in najmodrojši in najpravičnejši sodnik vseh lju¬ di* v ' / To najvišje bitje, ki je Bog,' je' najpopolnejša sodba ifth' obsodba predrznih in lažnih komunističnih zmot. Ni namreč zato Bog, kor ljudje vanj verujejo, ampak ker jo, zato vanj verujejo in ge molijo vsi, ki trdovrat¬ no no zapirajo oči - luči resnice. Človek in družina pa nauku pameti in razodetja, 27* Kar učita katoliška vera in naravni razum posebej o človeku, to smo načelno razložili v okrožnici o krščan¬ ski vzgoji mladine /okrožnica "Divini illius p l i. r i » $3) — Vf j Pripombe t 31* dec* 19^1 MS ssv. XXII, 1930, stri 49 do • S6/-* • ■ ' j Človek im duhovno in neumrljivo dušo; jo odčitate obdarjena od Stvarnike s Sudovitimi darovi i ta >1.0 en in dušo; j je ovct v naleri, "nikrokocnoo", kakor so dejali stari kor silno presega vse vesoljstvo bron dttSo* Najviaji onotor nu je Bog/ no samo v toiu gpvtntifti tm« >ce tudi v večnem življenju* ICor. jo po poavooujo&i.nileeti božji povišan do dostojanstva božjih otrok* je sdru^on v j mističnem telesu Jezusa Kristusa z božjim kraljostvon* Radi tega nu daje Bog mnoge in raznotero darovet • pravica do življenja in telesne celosti; pravico do reči. ki do nu potrebne za življenje; prr.vioo, dri toži prav po zadnjem smotru, ki ga mu jel -Bog postavil; pravico do združevanja; pravico sobne lastnino in rabo lastnino* 28* Dalj o s' kakor zakon, kako jc tudi raba zakona po j božji na ai>i; P> v tako osnovo ter poglavitne.dolžnosti in pravico j d rt'* inskega življenja no izhajajo iz človeško samovoljo, j i\; is gospodarskih razmer, ampak od Boga Stvarnika vseh j stvari *' ... Vne to smo že zsadoeti razložili v okrožnici o kršča.n«^ itkem zrkonu /okrožnica "Croti connubii", 31* doo* 1930* .A&S, 26 , v« IHI, str. 539-592/ in tudi v žo ono j oni ofcroftnioi c, 3rr36ano!dL vzgoji mladine. Pripombe; - 20 - Ko.j je družbo. i Medsebojno pravico in dolžnosti človeka in družbo,. 29* A Bog je določil človeka tudi za svetno družbo, j kakor jo res zahteva njegovo narava sama. r Družba je namreč'po Stvarnikovi volji* naravno pomoč, ■ dr. more človek doseči svoj cilj; ni človek radi družbe, ; ampak, družba rodi človeka. j ? Seveda tega ni umeti v smislu liberalnega individua- plizma* liberalizem hoče, .naj država služi zgolj poedin- j c om'' in n jih. t udi ne upravi č enim z nht evam; pravi ".zrni sel pa .jo, naj bi dajala organska zveza z dru- ;žbo in državo vsem ljudem možnost, da z vzajemnim delova- I njem ustvarjajo svojo pravo pozeneljsko srečo; potem, da ijim družba omogoči razvoj tistih naravnih individualnih lin socialnih sposobnosti, ki njih tvorbo presegajo čašo- ivne koristi posameznikov in jih tudi posamezniki vsak zn- ■ so uresničiti ne morejo, ki marveč odsvitajo v družbi bo- j ž jo popolnost. A tudi to služi končno človeku, ki sc po teh prilika^ | božje popolnosti dviga k Stvarniku in rau daje hvalo in j čast, La človek ima namreč um nravno svobodno voljo, no !, združba, •« 30* Kakor 3C pa človek no moro odtegniti tidtim dol- ; žnostim, ki jo z njimi po božji volji zavezan družbi in imajo zato., predstavniki avtoritete pravico prisili- iti ga, da'izpolnjuje svojo dolžnost, čo so nezakonito brn* I ni, prav tako pa tudi družba nc more vzeti človeku jp*ayivF pa k nh ki m jih je dal Stvarni^ Bog /&a£ifoj§o sno 'So kratko onaniji/, tudi mu no eno dngmogočati njih šobo« j Tako je v soglasju z naravhiii razumom in »jogo'noht#* : Tani 5 da Tee pozeneljokc dobrino služijo človeku* po njon sc nanašajo na Stvarnika?, ' ; S ten 00 popolnoma ujemaj kar je zapihal o načinu kr^» d Sanskega zveličavanja apodtol narodov Korinčaaont “Vso t je vaSei,! n pa Kbiotusovij Kristus pa božji** /1 Kor 3? 23/ Ko komunistiSni nauk človeško osebe ponižuje in njo razmerje do družbe hladno prevračaj jo naravni razum in božje razodetje čudovito povišujeta t Gospodarcko^occialni red* Pripombe t 31* Vodilna načela zm gospodaroko^družabni red so raz« ločena v socialni okrožnici Leona XIII* o delavskem vpra¬ šanju /okrožru, "Rerua n o varun'* 15.’ male 1890; leta Leoni s • XlIIj, z*?* IV* j str o X77-209/ f in b* Sasi okrožnici' o obno~ ; vi socialnega* roda /okrožnica u Quadrgtgeslno nnno'% 15«. mvi ja 19315 A AS zv* XXIII Pf 1931 c str« 177^228/ primer j ena nti zahteve našega Sasa* ' ' : /, I V tej okrožnircl orno ponovno povdai/ili tradicionalni na¬ uk Osrkvo^ o individualnem in socialnem značaju zasebno lastnino ; in natančneje določili f pravice in dostojanstva dola, razmerje medsebojne opore in ponoči 9 ki mora biti mod ; tidtini, ki dajo kapital 9 in tistimi^ ki delajo, in pa plačo, ki gre po pravici delnvou zaso in za druš¬ čino« ’ ? I M vipenbet Ir * 22 « 52» V lati okrožnici amo tudi pokazali, da sodobnoga 3veta ne bo #ešil 1« žalostnega »tonja, ki ga Je vanje pahnil breznrevni libafct licem, ne razredni boj in terorizem* ne avtokratična zlorabo državne oblasti, napak le to, Če bosta gospodarski in družabni red pre- Sinili socialna pravičnost in krSčsnska ljubezen, dokazali smo, kako je mogoče doseči pravo blaginjo po pravih načelih zdravega, korporativizma, ki spoštuje rožno stopnje socialne oblasti; kako noj se vse korporacija zložno med seboj »družijo in skupno teže za občo blaginjo; in do je.najbolj svojska in poglavitna naloga javno o- (blesti praV ta, da po svoji moči pospešuje takšno medse¬ bojno združevanje in.sporazumevanje državljanov. Sooialna hierarhija in pravice države. j ;53* Pa se po vzajemnem sodelovanji vseh dosežeta eoci- jolni red in mir, zato daje katoliški nauk predstavnikom socialne oblasti takšno dostojanstvo in avtoriteto, kakršna sta potrebna, da morejo budno in skrbijlvo ču¬ vati božje in človeške pravice, ki jih sveto pismo in sve¬ ti očetje tako poudarjajo. Tu je treba spomniti, da se grdo motijo tisti, ki trdi¬ jo, da imajo v državi vsi državljani enake pravice in ni v njej nekih stopenj oblasti in neke hierarhije tistih, ki imajo oblast. - 23 - ' Pripombo Dosti jc, čc opozorimo glede tega na okrcani c c Haloga ; prodnika bo o 6> locna XXXII * 9 ki -sum jih So omenili^ ssla*»| oti na tisti- ki govorita ' ; o oblasti svetnik vladarjev /okrožnica "Diuturnun illu& H 20, jun« 1881» Acta Leonic XIII, zv» I, str* 210-22 2/ pa o uredbi kr S Canske države / okrožru “Irmoottale Dci" 1. nov» 1885« Acta Lconis XIII y zv,,. II, str«. 146-168/ «> V teh okrožnicah najdejo katoličani jasno razloženo načela naravnega razuma in vere 3 ki jih norejo ©Suvati za¬ peljivih in nevarnih znot komunizma* ’ - Komunistični nazori, ki jemljejo človeku naravne pravice in ga zn sužnjuj oj O ? ki znnmkujoj.o prvi in nsjvišji vir države in nje oblasti?j ki no neslišen način prepuščajo javno oblast zločinc©n : za- skupno počenjanje zločinov? kfer najodločneje nasprotujejo naravnim-načelom horavno^a razuma in Stvarnikovi volji* Kakor jo državljan kot človek od Boga? tako tudi dr¬ žava.; Bog jo določil njiju medsebojno odnose; zato sc ne morejo ne državljani ne država pproetiti tistih dolžno- * ati, ki jih imajo ned seboj, hiti no zanikntj. ali prikroji sati drug drugega pravic,. Bog sam je torej določil in uredil poglavitno odnoo« mod državljani in državo, zato je brez dvoma lo noaakh- • nita in krivična sonolastna prisvojitev, u&urpnoi jhj, poetovi jejo kommieti na mesto božjega zakona resaiee in ; pravico strankarske politične sklope’ir hkrepfe^ poln® vraštvn in Slovake samovolje-, ' Pripombo: - 24 - lepota teh. naukov Cerkve* 34. Ko oznanja Cerkev ta svetli nauk, nima drugega na¬ mena kakor uresničiti tisto srečno blngovest, ki jo je o- znanjal angelski spev nad betlehemsko votlino: "slava Bo¬ gu in mir ljudem" /prim. Ik 2, 14/, pridobiti torej pravi : mir in resnično srečo, kolikor sta kot priprava na blaae- ! no večnost možna tudi na zemlji, seveda ljudem blage volje j Ta nauk je prav tako oddaljen od pogubnih zmot kakor * od pretiranih načrtov in nakan političnih stranic, druži : marveč v teoriji in praksi v lepem soglasju resnico in prn j vico, | Cerkev spravlja v skladje medsebojne dolžnosti in pravico, j svobodo z avtoriteto, dostojanstvo posameznika z dostojanstvom države, človeško osebnost državljanov in predstojnikom dolžno I pokorščino s službo tistih, ki so predstavniki božje o- | blnsti,* prav tako urejeno ljubezen do sebe, rodbino in domovi- ; no z ljubeznijo do drugih družin in drugih narodov, osno- | veno na. ljubezni do Boga, Očeta vseh, ki iz njega vso iz- | haja in ki morajo po njom kot svojem zadnjem smotru val 1 težiti. Ta nauk ne trga upravičene skrbi zv. časno dobrino od ] delavne skrbi za večno dobrine. Podreja pač minljive dobrine neminljivim po besedi svo- ] joga božjega Ustanovitelja: "Iščite najprej božjega kr; - ; Ijostvn in njcgoVe pravico in vso drugo sc vam bo navrgle' - ‘,/Mt 6, 33/, a ni nikakor vnemar on za človeške reči, ne’ ur - | sproten svetnemu napredku in časnim udobnostim, ki jih ! Več po pameti podpira in pospešuje, kar najbolj dejavno j more, _ . * 25 * s J':?! por.be; § eri'c V ni oicot* nikoli podnla kakega podrobno izdolnnof C« tehničnega načrta so gospodareko^soeir&no delo, kor to ; 'ii liJOha. hrUOgO* ' j .Podale pn jo 'poglavitno obrise in mornice, ki jih jo i ■kij ‘nd.fi )\e>r;Ode UpaSfnolti na razno nr.ČAno, prinerjono čaoonK kr r. j on in ni^odon* ki m Vendar Mejo vnfrno pot, po kateri noro jo dr dav o priti v kulturno j So in oroSnojSo dobe* ■! Veliko j 10 dr o st in kori st no v .t togi. nauka priznava joj ■^ni ? ki ga žaren poznajo« . I • 'po pravici zatrjujejo odlični in veSSi drdaVnikif ki oo proučili razno socialne 4? Si Od načli nič md3?e;H kakor ao načela, razložena v okrožnicah *2ioa?um nov^i rum 15 ' in * Ouadragc el f W aW\6 if t A tudi v npkatQli&ki.h? da, nekrščanskih deželah priznat - vajo mnogi> kako so socialni nauki. Cerkve koristni Človeš-j ki družbi* j Tako je komaj dobro pred enim mesecem odličen politik , z Daljnega vzhoda, nekriitjan ; odkrito izpovedal, da Cer- I lcev s svojim naukom o miru in krščanskem bratstvu neizre- j čeno veliko pomaga, da se utrdi in goji dejaven mir v narok dih * | Celo komunisti, če le niso še docela izkvarjeni - kakor vemo iz zanesljivih poročil, ki prihajajo z vseh strani k j temu središču krščanstva -- priznavajo, če se jim razloži ; socialni nauk Cerkve , | da je ta nauk silno zvišen nad nauki njih vaditeljev in: ..učiteljev, 1 Le tisti, ki so zaslepljeni po strasti in sovraštvu, 0 a~ pirajo oči resnici in jo trdovratno pobijajo* j ?r!j>6rafce: !' '* —2 § : \ ( Ali se res Cerkov same. ni ravnala po teh naukih? 36« Toda sovražnici Cerkve, četudi priznavajo modrost njenih naukov* opočitnjo, da so sama ni ravnala, po tfih na- ttk£h| zato iščejo drugih potov« Enko je ta očitek neasnovan in krivičen, dokanuje vsa zgodovina krščanstva. Da Omenimo le to in ono, je krščanstvo prvo na tako do* ! locen in popoln način, kakršen je bil prejšnjimi dobam napo j znan, proglasilo pravo bratstvo vseh ljudi kateregakoli, »o ;du ali stanu* | To je nedvomno mogočno sodelovalo, da se je odpravilo j suženjstvo, in sicer ne po krvavih -uporih, ampak po notra- jnjl moči toga nauka, ki je po njem rimska pdtrioinja svojo ■sužnjo objela kot sestro, Krščanstvo, ki nas uči, da molimo božjega Sinu, ki je iz ljubezni do ljudi postal človek, tesarjev sin ih tesar /prim«Mt 13, 55; Mr 6, 3/, '$o dalo prav s tem človeškemu delu pravo čast, tistemu dolu, ki je bilo tedaj’ tako prezirano, da jo celo Gicoron, sicer pameten in dosti pravičen mož, prevzeli splošno mne¬ nje svojo dobo in zapisal besedo, ki bi so jih danes vsak sociolog sramovali ‘‘Vsi rakodcl ci so bnvijo z nečastnimi opravili, saj v delavnici ne mo¬ ro biti nič plemenitega” /Do ,offic. I« c, 42/« 37. Dprta na ta načela je Cerkev prenovila človeško dru Žbo; po nje vplivu so nastala čudovita dela ljubezni, potom mogočno korporaoijo rokodelcev vsako vrsto, ki so ■jih sicer pristaši liberalizma v prejšnjem stoletju kot srednjeveška zasmehovali, ki pa dandanes vzbujajo obČudo- vanjo in jih že v več deželah skušajo na sodoben način o- živlti, • - 27 - In ko so drugačne struje ovirale nje zveličavno delo In slabile nje moč, ni Cerkev nikdar nehala svariti pred I zmotami c | Naj samo spomnimo- s kakšno neustrašenostjo in vztraj¬ nostjo se je naš prednik b, s# Leon klil# 'boril za združe- valno pravico delavstva, ki jim jo j? gospodarski libera¬ lizem v najmogočnejših državah, čim se je okrepil ? skušal j vzeti« .j Ta moč krščanskih naukov jo tudi v naši dobi brea dvo- i ma večja, kakor se pa nekaterim zdi, zakaj ideje gospodujejo nad dejstvi, da-si ne morejo vsi tega zlahka presoditi in premeriti« 38* Po vsej resnioi ne more reči, da Cerkev kakor nje ! božji Ustanovitelj hodi skozi svojo dobo "deleč dobrote" ] /prim. Apd 10, 38/. Ne sooializem ne komunizem se ne bi tako širila, ko bi ; ne bili tisti, ki vladajo narodom, prezirali naukov in ma/ terinskih opominov C,erkve. Toda oprijeli so se naoek liberalizma in takozvanega laioizma in so po teh varljivih načeli^ urejali države. Na prvi pogled se je sicer zdelo, da so izvršili nekaj j velikega, toda kmalu so videli r da se vse, kar so ustvari-: li, polagoma ruši, kakor se mora sploh vse zrušiti, kar nej sloni na edinem vogelnem kamna, ki je Kristus, i Pripombe: Ppipetnbct POMOCKI IN- SREDSTVA Potreba pomoči. 39. To ;je, častiti bratje, nauk Cerkve, ki more edina kakor v drugih rečoh tako tudi v socialnih dati pravo spo~ j znanje in nas obvarovati komunističnega mišljenja, j Toda treba jo, da sc nauk prevede v življenje po tistih •! besedah apostola Jakoba /1, 22/: "Boditw po vršitelji be~ {sede in no le poslugovei, ki bi somi sebe varalif" I Zato se je treba z vsemi močmi prizadevati, da se pom- fbijo vsi primerni pomoeki, ki se je mogoče z njimi kar naj jbolj upreti grozečemu razkroju človeško družbe. Trdno zaupamo, da bo vnema, ki so z njo otroci.teme no.: lin dan trudijo zn širjenje zmot brezbožnega materializma, j Vzdramila tudi otroke luči na podobno, da, še večjo vnemo 'za božjo čast, 40» Kaj je torej treba storiti, katere pomočke rabiti j za obrambo Kristusa in krščanske? kulturo proti temu neva.r- i nemu sovražniku? Kakor očq s svojini otroki v domači hiši talce bi so ra¬ di Mi z vami zaupno pogovorili a dojvn mrtih, ki jih nalaga vsem sini v en 'Vrkvo v-t-' v' zt naših dni; radi bi pa. te očetovske dali tudi tistim, ki so očetovo hišo zapustili. t O f.ziviti» Obnova ki Vr f ^ /* •' ! f' 'r ,o 1 • \o V... CviJ O / Ci - ./ e&a Pripombo živijenja- 41a Kakor jo bi' ;edaj poglavitni romoček in. podlaga 0 ono vili potno o qk v vseli burnih. Sasih Cžrkve t tako jo -judi •b iica a / ;a vse druge pome Skoj n javnega življenja po evan- obnova za; gol j škili načeli’ v v o eh tistih.:, ki smatrajo za čast } so v Kristusovi čredi- da bodo'resnično s; naj obvaruje vso človeško družbo nravno iz,->. 421, 2 veliko hvaležnostjo do Očeta luči, ki je od nje/ ga "vsak dober dar in vsako popolno darilo" /lak 1, 17/ j glodamo vsepovsod tolažilna znamenja- taksno duhovne obno-f ve* v .1 da >]. zemlje, ki livar jenosti * no samo v listih izbranih dušah • ki .so so v na vrhunec sveto; zadnjih lč in tonleorin, vemo ki velikodušno hito k istemu svetle« tih dvignile bolj množnih drugih, mu cilju, temveč v vooh družabnih, tudi najbolj izobraženih kroi gih, kjor so vedno bolj oživlja resnična Življenjska pobo¬ žnost P kakor smo rekli, se v liitu proprio "In mu.lt id sola-j- ciis H 28 e okt c- 1936, o priliki } preuredili papeško } ko smo akademijo znanosti /AAS zv. XXVIII, 193S, str. 421-424/«- \ 43.- Vendar moramo roči, da bo treba šo mnogo mnogo dci la za tc duhovne obnovo. Tudi po katoliških deželah jo le preveč takih, ki so j katoličani samo po imenu; / «; lo preveč drugih,ki sicer ali manj verno Izpolnjujejo* izpovedo j o vero in. tudi bolj jo najbolj potrebno. kar ^Pripombo.* J0 f - 30 - i a jim ni mar* da bi krščansko vero globlje doumeli, da j bi si skušali pridobiti globoko notranje prepričanje, in še manj, da bi sc v njih s vnanjim videzom skladala notranja lepota prave in čiste vesti, ki motri in vrši vse dolžnosti pod božjim vidikom. Saj vemo, kako je bil božjemu Zveličarju zoprn tisti prasni vnanji videz, njom.u, ki je/hotel, naj bi vsi milili Očeta "v duhu in resnici” /Jan 4, 23/* Kdor no živi zares po veri, ki jo- izpovedo, se dandanes ko vihar preganjanja tako divja, ne bo mogel dolgp izpirati temveč ga bo grozeče valovje potegnilo s seboj in bo ta ko pogubil sebe in predal sramotenju tudi krščansko ime. Nenavezanost na svetne dobrine. 44* Tu moramo, častiti bratje, prav posebej poudariti dva Gospodova nauka, ki imata posebno zvezo s dejanskim položajem človeškega r&dut nenavezanost na zemeljske dobrine in krščansko ljube¬ zen* ' "Blagor ubogim v duhu", to so bile prvo Gospodovo be¬ sede V govoru na gori /Mt 5, J>/• In ta nauk jo bolj ko kdaj potreben dandanes v toj '■ toriallstični dobi, ki jc tako hlastežna po-pozemeljaki h dobrinah in ugodjih. Vsi kristjani, bogati ali ubogi, morajo imeti pogled vedno uprt v nebesa, pomneč, da "nimamo tukaj stalnega mosth, marveč iščemo prihodnjega" /Hebr. 13, 14/. 31 iPripombe Bogatinu no smejo biti pozomeljako reci vsa sreča-, ni¬ ti ne smejo nanje obračati svojih najboljših moči,. ampak se morajo smatrati kot oskrbnike <, ki so zavedajo, da bodo morali najvišjemu Gospodo bati račun? in rabiti pozem.elj.ske' dobrine kot dragocena sredstva? ki jim jih daje Bog., da morejo delati dobro; tudi naj ne opuščajo dajati ubogim.; kar jim preostaja! po evangeljski zapovedi /prim.- Lk 11. 41/; ee ne, se bo nad njimi-in nad njih bogastvom uresničit la ostra sodba apostola Jakoba; ,s Nujte zdaj, bogabini, razjokajte so in tarnajte nad = st i-.lknmi, ki pridejo na vas.,- Vaše bogastvo je preperelo ] in vaša obličja od moljev razjedena« Vaše zlato in srebre jo zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas in razjodf la vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov j ose z k zadnjo dni««,” /Jak 5> 1-3/*. * J j 45« Toda tudi ubožnejpi? ko si prizadevajo po zakonih! ljubezni in pravičnosti> da bi sx oskrbeli, kar jim je po¬ trebno, in tudi da bi z SDOijsaii svoj položaj, morajo vendar vedno ostati '»utčgi v duhu” /Mt 5? 3,/ ; in bolj ceniti duhovno dobrine kakor pa pozeraeljske dt>- brine in ugodnosti - Spominjajo naj eo budi, da se no bo nikdar-posrečilo f pregnati s- sveta vso bodo-, v sc- boli in bolezni, ki so jiji podvrženi tudi tisti, ki eo m videz najbolj srečni« Zato jo vsem potrebna potrpežljivost ; tista krščanska potrpežljivost večno srcče¬ ki dviga, sre- , zaupajoč v božje obljube / Pripombe : - 32 - "Potrpite torej, bratje, - vam pravimo s sv. Jakobom - do prihoda Gospodovega/ Glejte, poljedelce pričakuje dra¬ gocenega sadu zemlje in-voljno potrpi, dokler no prejme zgodnjega in poznega d .zja. Potrpite tudi vi, okrepite svo¬ ja srca, kajti Gospodov prihod je blizu." /Jak 5, 7-8/« Le tako se bo izpolnila tolažbe polna Gospodova oblju¬ ba: "Blagor ubogim!" Ki pa ta tolažba in obljuba prazna, kakor so prazni o- beti komunistov, ampak jo beseda življenja, ki ima v srbi 'najvišfto resničnost in ki so izpolnjuje tu na zemlji in j kdaj v večnosti. In zares, koliko ubogih vprav v teh besedah in v priča¬ kovanju božjega kraljestva, ki je po evangeljskih besedah njih dediščina - "blagor ubogim, zakaj božje kraljestvo jo vaše" /Lk 6, 20/ - najde'srečo, ki je toliko bogatih, utru¬ jenih v svojem bogastvu in vendar Vedno zeljnih, kako bi ga Šc pomhožili, najti ne more. Krščanska ljubezen, 46* Šc bolj važna kot pomoček proti zlu, ki o njen raz¬ pravljamo, jo zapoved ljubezni, ki mori izrečno na to, d' se zlo tudi res odpravi. Mislimo na tisto krščansko ljubezen, »potrpljivo in do-* brotljivo" /l Kor 13,4/, ki se ogiblje vsakega videza dru¬ ge ponižujočega pokj.^vitcljstva in vsakega razkazovanja; tisto'1jobez-n, ki jo že v početkih krščanstva pridobi¬ la za Kristusa najbolj ubogo med ubogimi, namreč sužnje. 33 i Pripombe: V tem pogledu se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, kij ' > 1 lli¬ so sc posvetili .dobrodelnosti ter po konferencah sv* Vin¬ cencija Pavelskoga aJLi pn po modernih organizacijah soci¬ alne v pomoči vr.se-'- dola. tdlesnoga in duhovnega usmiljenja* j Čim bolj bodo delavci in ubogi sami na sebi in v svojf prid izkusili dejavno ljubezen, zajeto iz Kristusovega SrL ca, tem bolj bodo med njimi ginili predsodki, da bi bilo krščanstvo izgubilo svojo moč ali da bi bila Cerkev s ti¬ stimi, ki izkoriščajo njih delo. 47. Toda čo gledamo na eni strani neizmerno množico bogih, ki so radi raznih, od njih neodvisnih vzrokov v skrajni bedi, na drugi strani pa toliko drugih, ki se brez mere za¬ bavajo in trošijo ogromne vsote za popolnoma nepotrebne reči, ne moremo,' da ne bi z bolestjo izpovedali, da mnogi niti ne izpol jnjuje jo zares zapovedi pravičnosti f • niti zaz¬ reš no razumejo, kaj zahteva krščanska ljubezen v vsakda-f njem življenju. Zato želimo, častiti bratje, da bi se z beseda in ti¬ skom bolj in bolj pojasnjevala ta božja zapoved, to dragoceno znamenje, ki ga je zapustil Kristus, da bi sc po njem spoznavali njegovi pravi učenci, ta zapoved, ki nas uci glodati v trpečih Kristu mega in nam nalaga, da ljubimo vse ljudi kot brate, kalcoi jo Kristus ljubil nas, to je, da zanje žrtvujčrno, kar ima¬ mo in, če treba, damo zanje tudi življenje. Naj bi vsi in pogosto premišljevali tiste,besede, tako tolažilno, a obenem tudi tako strašne, besede zadnjo odlo¬ čitve, ki jih bo izgovoril najvišji Sodnik na dan posled-j nje sodbe: _ rnrnmmmmm mm Pripombe; •* 34 ~ j "Pridite, blagoslovijeni mojegh Očeta...»zakaj lačen sen I bil ib ste mi dali jesti, žejen sen bil in sto mi dali pi- ! ti *. »Besnično, poveri vam, kar ste storili kateremu toh mo¬ ljih najmanjših bratov, ste meni stbrili" /Mt 25, 41-45/« In nasprotno: "Proč izpred mene, prekleti, v vodni ogenj |?akaj lačen som bil in mi niste dali jesti, žejen sen bil lin mi ni ate dali piti,*.Resnično, povem vam, Česar niste iStorili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste sto¬ rili" /Mt 25, 41-45/. 48, Pa si torej zagotovimo večno življenje in da bomo mogli dejavno'pomagati ubogim, so jo treba vrniti k bolj skromnemu življenju, odpoveda¬ ti sc zabavata, ki jih tako obilno, tudi sramotnih in pre¬ gradnih ponuja svet, in pozabiti np.se iz ljubezni do bliž¬ njega, In "nova, zapoved" krščansko ljubezni, kakor jo jo imeno¬ val Jozns /Jan 13, 34/, ima v sebi neko ljudi prorr.jnjočo i moč. Njo zvesto izpolnjevanje bo dalo srocm notranji mir, ki Iga svet ne pozna, in bo dejavno pomqglo v težavah, ki sti¬ lska j o svet. Dolžnosti stroge pravičnosti, 49. A Ijubozoh ne bo nikdar prava ljubezen, ec ne bo u* ■pestovala pravičnosti, * Apostol uči; '♦'Kdor bližnjega ljubi, jo postavo izpolnil" in navaja tudi razlog; "zakaj to; ne prošuštvuj, ne ubijaj, ne kradi.,-in če je kaka druga zapoved, jo obsozeno v tej | ^ ^bi svo1og£L blrl Sn kakor samega sebe" /Bi n. 13 , I C e - 35 - sc torej po Pavlovem nauku vse ki jih nalaga stroga pravičnost, kalrcr kradi", navajajo na eno zapoved pr torej ljubezen, ampak prazna bo soda. Nikakor no gre, 't ..povedi, tudi tis "ne ubijaj", "ne zapoved pr., ve ljubezni, ki ne dajo delavcu plače, ni ljubezer| in le lažen videz ljubezni* da bi ch Invec noral sprejemati miloščino, kar mu pristajd po pravici, z malo miloščino iznebi li .dolžnosti pravičnosti Ljubezen in pravičnost nalagata dolžnosti, glede' iste reči, n pod različnim vidikom, in „ u _ kot . tudi se ni mogoče f neredko delavci so dai glede teh dolžnostiki jih imajo drugi do njih, radi sv<$ je časti po pravici želo občutljivi, 50, Zato prav posebej pozivijemo vas, krščanski gospe darji in tovarnarji, ki je vaša služba dostikrat tako tež len, ker ste tako rekoč podedovali tiste zmote krivičnega gospodarskega sistema, ki so tako pogubno vplivale na ta iiko rodov: mislite na svoje dolžnosti, ki boste morali zanje jati v odgovor! . t , Žalostno je, a resnično, do je ravnanje nekaterih ka¬ toličanov nemalo vzrok, da de-je delavstvo tako odtujilo krščanstvu, Niso namreč hoteli prav r_. lamovi , da krščanska ljube zen zahteva tudi pri zrenje nekih pravic, ki delavcem gre do in ki je o njih Cerkev odkrito in zadostno izjavila, da jih jim jo triton priznati. Kako naj na primor presojamo ravnanje dosegli, da se po njih patronatskih ccikv "CJuadragdsimo nnno" ni čitnla? tistih, ki so .n okrožnica Pripombe: t 8-9/ PriporahcV . - 36 - Ali kaj naj sodimo o tistih, tovarnarjih, ki so vs,c. do¬ slej nasprotovali urodi+vi delavskih rnzncr, kakor eno jo MA sani priporočili? ^ Ali ni žalostno, da so nekateri lastninsko pravico v to ; zlorabili, do so goljui.li delavce zn njih plače ifi social¬ ne pravice? Socialna pravičnost. 51. Toda polog tako zvanc menjalne pravičnosti je tre- jbn gojiti če socialno pravičnostki tudi nalaga dolžnosti, j katerim sc no morejo odtegniti no gospodarji ne delavci. In vprav socialni pravičnosti je svojsko, da zahteva od j posameznikov, vso to, kar je potrebno za občo blaginjo. Kakor pa pri živem organizmu ni. za celoto zadostno po¬ skrbljeno, če sc so do. posameznim udom, kar potrebujejo, da. morejo vršiti svoja posebna opravila, tako tudi v družbi ni mogočo prav poskrbeti za občo so¬ cialno blaginjo, čo se ne dajo posameznim članom, to jo ljudem, ki jim jo svojsko dostojanstvo oseb, vso tisto, brez česar ne morejo vršiti vsak ovoje socialne naloge. če'sc bo zadostilo tudi socialni pravičnosti, bo sad živahon razvoj vsega gospodarskega življenja v miru in re¬ du, kar. bo obenem znamenje, da jo socialni organizem zdrav, kakor So zdravje človeškega telesa spozna po nemotenem in obenem polnem ter uspešnem delovanju vsega organizma. 52. Ni mogoče reči, da ti bilo socialni pravičnosti zado-i ščeno, ako delavci nimajo zagotovljeno zadostne plače, da bi mogli primerno preživiti sebe in družino; če se jim ne omogoči, da si pridobe vsaj skromno imel ;je in se tako prepreči tisti čir splošnega uboštva, ki s« vse bolj širi; ~ ~ • ;. n; ; ; če .. se ne poskrbi zanje z javnim ali zasebnim zavaro¬ vanjem za starost, Dčleze;n in brezposelnost. Z eno besedo, .da ponovimo, kar smo dejali že v okrož-- t niči "Quadragesimo anno": '“le tedaj bo-socialno gospodarstvo zares urejeno in dosegalo svoje smothe, če bodo vsi poasmič in skupaj do¬ bivali vse tiste dobrine, ki jih morejo dajati narava s svojim bogastvom in s svojimi pomočki, tehnika in social¬ no urejeno gospodarstvo, Teh dobrin mora biti toliko, kolikor je treba, da je mogoče zadovoljiti potrebe in poštene zahteve udobnosti in tudi dvigniti ljudi na tisto srečno življenjeko kulturno stopnjo, ki ne samo da ni v nasprotju s krepost* jo, marveč ji je močno v prid. 1 ' /OkrA "Qua drag e simo anno ' 15..maja 1931: AAS. zv. XXIII, 1931, str, 202./ 53» Dogaja pa se vedno pogosteje, da posamezniki ne morejo izpoljnjevati zapovedi pravičnosti glede plač, ra¬ zen če se vsi med seboj dogovore in ustanove združbe, ki z njimi preprečijo delavskim pravicam tako pogubno kon- ..kurenco* . r,.r, A- A Tedaj je dolžnost gospodarjev in delodajalcev, da gof je in pospešujejo takšne potrebne ustanove, ki jim omego* Čujejo redno izpolnjevan je do lžnosti pravičnosti. , _ [ Pripombe: A tudi delavci naj InnJo pred očni dolžnosti ljubezni in prnvifinosti in naj bodo prepričani* dr. bo no ir način \ brez dvona tudi zanjo bolje preskrbljeno. 54* Ako torej notrino celokupnost gospodarskega živijo« j n ja, nan bo jasno, kakor, ono ononili. že v okrožnici "Qua« j dragosine anno ", da bo nogoCo v gospodorsko-družabnih odnosih uveljavi« j ti vzajonno sodelovanje pravičnosti in ljubezni le tedajf če združene strokovne in nodstrokovne organizacijo, j osnovane na trdnih krščanskih tenoljih, ustanovo krnjevnin in časovnih raznornn princrnc, tako« ' 'zvone korpor-cijc. Študij in širjenje socialnega nauka Cerkve. 55* ha so da tej socialni akciji večja dejavnost, je zelo potrebne pospeševati študij s&oialnih problemov v lu¬ či cerkvenega nauka in te nauke pod vodstvon avtoritete, od Boga ustanovijeno v katoliški Cerkvi, kar noči širiti. Ako delo nekaterih katoličanov, na gospodarsko-sooialnen polju ni bilo vodno vso hvale vredno, jo bil vzrok prav ta da niso dosti preučili in premislili naukov papežev o teh rečeh, Zato jo tudi potrebno, da sc v vseh družabnih krogih vedno bolj pospešijo socialna izobrazba, primerna k^i j.apn« da razni stopnji umske izobrazbe, in da so socialni nauki Cerkve tudi ned delavsko sloje bolj in bolj širijo. \ - 39 - iPripombe: Naj varna luč katoliških naukov razsvetli duhove in naA gne volje vseh-, da jim bodo ti nauki-pravec življenja in - da bodo vestno izpolnjevali socialne dolžnosti. < ' , Tako se bodo upirali tisti neskladnosti in neenotnosti! v krščanskem življenju, ki smo ju ž:e v raznih prilikah ohM žalovali, - V ko nekateri na videz zvesto izpolnjujejo svoje verske j dolžnosti, j a kadar gre za delo, za industrijo, za stroko, za tr¬ govino, za javno službo, . j z neko žalostno dvojnostjo vesti ravnajo le preveč ne¬ skladno s tako jasnimi načeli pravičnosti in krščanske ljubezni ter tako dajejo težko pohujšanje slabotnim, hudobnim j pa lahko pretvezo, da širijo nezaupanje do Cerkve. 56. Veliko pomoč za to obnovo krščanskih nravi mora d$- ti katoliški tisk, . ki naj najprej z raznoterim zanimivim čtivom ljudi pri¬ vabi, \ j jim potem vedno bolj pojasnjuje socialni nauk Cerkve,; odkriva natančno in obširno nakane nasprotnikov, j podaja proti njim orožja*, k#. 33 jo že drugod najbolj j ; - izkazalo; predlaga-, kako bi bilo mogoče preprečiti slepivo agi¬ tacijo komunistov, ki so s njo premamili' že mnogo ljudi ; tudi dobre vere, < ■ ! / J / \ 1 I PriponDo “ -40- Sanodbrnnba zoper nakano komunizma. 57« Dat>i ono to že v. nagovoru 12. maja preteklega lota zelo poudarili j vendar so Han zdi, častiti bratje,- da no- rnno ponovno na to opozoriti. Komuni zen au jo prc&ntavil izpočotka tak, kakršen je v resnici, ncn.ce 5 skrajno zločest«. Ko .jo pa spoznal- da se nu ljudje odtujujejo, je izpro- nil taktiko in se tako prizadeva množice pridobiti z raz- novrdtnini prevarani, ter skfiva ovoje zle namene za idejo ki so samo na sobi prave in lepe. Tako na primer, ko so voditelji konuniznn opazili, da vse hrepeni po miru, so so začeli delati za najbolj vnete zagovornike sploš¬ nega svetovnega miru, obenem pa hujskajo ljudi na razredni boj, ki je kriv toliko prelite krvi. Kar pa Čutijo, da mir ni zagotovljen, sc obenem silno oborožujojo s Prav tako snujejo organizacijo in periodične listo pod raznimi imeni, ki nič ne spominjajo na komunizem, imajo pa ■ sa.no ta namen, širiti z njim komunistične zmo¬ to ned ljudi, ned katero bi jih na drugi način no mogli ši riti. Da, r, ku* 1 .1 • v ;\ e.'""*ti colo v katoliške in verske 1 -i. t j c i j c Tu in tam, no da binfcnj popustili od svojih zmot, kato¬ ličane vabijo na sodelovanje, časih na humanitarnem, časih na karitativneto polju, in predlagajo časih stvari, ki so v popolne',;, skladju s krščanskim mišljenjem, in nauki Cerkve. I - 41 - Drugo celo hinavsko zatrjujejo, da ho komunizem v kra jih, ki so bolj globoko verni na višji stopnji kulture, nastopal na milejše načine $ da bo pustil vsem svobodo verovati v Boga ali kakorkoli misliti o verskih rečeh, j So celo nekateri, ki mislijo, ker je boljševizem v So—j vjetski Rusiji zadnji čas nekoliko izpremenil zakone, da j bo komunizem sploh opustil hoj proti Bogu« | 58. Dejte torej ~ častiti bratje, prizadevajte se najbolj, da se bodo verniki varovali teli zank, ^omunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v rccj^e^aj^Bji^aadelovalj komur jo mar krščanske ^Cc bi se dali nekateri v zmoto zavesti in bi v svojem kraju komunizmu pomagali, da bi se utrdil, jih bo za to zmo¬ to prvo zadela kazen in čim starejša in višja je v tistih deželah, ki hi na ta način vanje prodrl komunizem, krščanska kultura, tem hu je bo v njih divjala jeza brezbožnikov. Molitev in pokora. I Pripombe kar ; nobeni kulture; m 59, Toda "ako Gospod ne-zida hiše, se zastonj trudijo,- kateri jo zidajo" /Ts 126, 1/, Z ato vas nujno prosimo, častiti bratje, trudite se vsak v svoji škofiji na vso moč, da se bo poživil in vsak dan tolj razvnel duh molitve in pokore* Ko so apostoli nekdaj vprašali Gospoda, zakaj niso mo~; gli iz obsedenega človeka izgnati hudega duha, jim je Go-: spod odgovoril: "Ta rod sc ne izžene drugače ko z molitvijo in postom" /Mt 17, 20/, , *.**&■■ 'i Priporibc: / -42-5 Kor smo prepričani, dn iidi Koper zlo, ki dandanes sti¬ ska. Človeštvo, ni druge ponoči, kakor ta, da so vsi z mo¬ litvijo in pokoro skupno bojujejo zoper skupnega sovražni¬ ka, zato nujno, prosimo, da vsi, zlasti pa rodovniki in re~ dovnioc bogomisolnih rodov podvojo svojo molitve in žrtve in tako izprosijo v teh težkih časih Cerkvi ponoči od Bo¬ ga, po posredovanju Brezmadežno Devico, ki jo, kakor jo nekdaj stari kači glavo strla, tako vodno najvarnejša za- ščitnica in nepremagljiva "pomočnica kristjanov"# V« Vršivci socialnega dola Cerkve in njih pomočniki. Duhovniki. 60. Da vrše po vsem svetu to zveličavno dclo ? ki smo o njem doslej govorili, in da. uporabijo tudi ponočke, ki smo jih na kratko označili, je Jezus Kristus izbral in posta¬ vil za služabnike in evangeljske delavec prod vseni drugi¬ mi duhovnike, ' Njim jo namreč po pod vodstvom škofov sovoriu namestniku na svete vere pred vsem posebnem božjem poklicu naročeno, da, ter ponižno in verno : pokorni Kristu- zcnlji nosijo vedno gorečo balcljo človeškim rodom. - 43 ~ j Pripombe obenem pa vlivajo v srca katoličanov tisto nadnaravno |a upanje, ki z njim Cerkev v bojih za Kristusa vedno zmaguj4» kolikor bojev, toliko zmag: "To jo zmaga, k^ premaga | svet, naša vera" /l Jan 5? 4/v 61, G-lede tega spominjamo duhovnike posebno na bodriln^ besede, ki jim jih je izrekel Naš prodnik b. s. Leon XIII namreč: ] pojdite med delavce! besedo, ki si jih Mi osvojimo s' tem dodatkom, da pravit 10: "Pojdite zlasti med uboge delavce; spith, pojdite mod j uboge!", kakor veleva nauk Kristusov in njegovo Cerkve, Prevratni ljudje skušajo namreč najprej tiste zavesti ki živo v bedi; v bedi namreč, ki jo trpe, najlaže najdejo vzrok, da j jim vzbudo zavist in jih nahujskajo zoper bogatine, češ \ naj jim s silo-vzamejo, kar jim je zla sreča po krivici 1 odrekla* če ne bodo duhovniki pomagali delavcem in ubogim in J jih obvarovali•ali rešili predsodkov in zmot, se bodo brež posebne težave vdali oznanjevalcem komunizma, 62.- Ne zanikujemo, da so je v tem pogledu zlasti po of krožilicah "Rcrim novnrum" in "Quadragesimo anrto” prav do j danes mnogo storilo in s očetovskim srcem pozdravljamo vsb neutrudno delo tistih škofov m dob mikov, ki , seveda s; potrebno previdnostjo, razmišljajo in preskušajo novo na~l čine m nova pota takšnega dola, primernega naši dobi, Priporih c: t - 44 - Vendar vse dosedanjo delo zn. veliko časovno potrebe ni¬ kakor ni zadostno, Kakor so nora tedaj, ko je donovina v ne .varnosti, vso drugo odložiti, kar ni potrebno za življe¬ nje ali no služi naravnost obrambi države, nekako tako sc noraj o tudi v sedanji stiski vsa druga dela, naj si bodo sann na sobi še tako dobra, unalcniti v drugo vrsto najbolj potrebnemu delu za obrambo krščanske 'vere in krščanske kulturo. Zato norajo duhovniki po posameznih župnijah, čin so iz¬ polnili, kakor je treba , svoje dolžnosti splošne dušnopa- stirske oskrbe vernikov, vse svoje noči in vso svojo vneno obrniti v to, da pri¬ dobe zopet delavske množice za Kristusa in Cerkev in da pre¬ poje razne organizacije, ki so de odtujile krščanstvu, zo¬ pet,, s krščanskim duhom, Ce bodo duhovniki to storili, naj bodo prepričani, d-' bo rodilo njih delo nepričakovano obilne sadove, ki jim bodo plačilo za prvo težko delo za obnovo duš, To, da navedemo zgled, ros vidimo v Rimu in drugih veli¬ kih mestih, kjer nastajajo ob cerkvah, na novo sezidanih v predmestjih, goreče farne občine in se zares čudežno prenavljajo nra¬ vi ljudi, ki so bili proti veri samo zato, ker je niso po¬ znali, 63 * Toda največja moč za j n nravno obnovo ubogih in manj premožnih je vaxkov zgred, to je tiste duhovni¬ ško kreposti, k 4 ene jih priporočili v okrožnici f, Ad catji-o— jlici sac. r ..m 1 /20. dec. 1935: AAS zv, XXVIII, 1936, m ‘-'j/ 5 -, 45 ~' _ l v tej borbi za Boga se morajo duhovni lej posebno s ponif- žnim, skromnim, zdržhim sivi jen jem tako odlikovati* da boj- do verniki videli v njih. popolno podobo božjega Učitelja,! ki je mogel zavestno sam o sebi reči s "lisico imajo brloge,in ptice pod nebom gnezda, Sin člfc vekov pr. nima, kamor bi glavo naslonil" /Mt 8, 20/. Vsakdanja skušnja uči, da duhovniki, ki po ovangeljskejn nauku ne iščejo nič svojega, temveč ubožno žive, delajo pire ve čudeže med' krščanskim ljudstvom; dokaz so sv, Vincencij Pavelskl, sv, Janez Yiaftoy, sv,j Jožef Cottolengo, sv. Janez Boško in nešteti drugi, dočim so lakomni in skopi duhovniki, ki prosojajo vse lo po svoji koristi, kakor smo pokazali v imenovani okroži- niči, no sicer vedno Judeži in Kristusovi izdajavni, ven¬ dar prazen i! brneč zvon" in prazno "zveneče cimbale’ 1 /1 Kojr 13 , 1/, ki dostilctat vernike bolj odvračajo cd vere, kakap: pa da bi jih v njej utrjevali. Če pa morajo svetni duhovniki in rodovni po svoji služ¬ bi opravljati časno dobrine, naj pomnijo s da niso le dolži: kar najvestneje se ravnati po zakonih ljubezni in pravice*, temveč se morajo prav posebno prizadevati, da bo vsak res* pravi oče ubogih. Katoliška Akcija. 6 4. 2a duhovščino kličemo očetovsko na dolo Kaše ljube sinove laike, ki se bojujejo v vrstah Katoliške akcije. Saj Katoliško akcijo tako ljubimo lt| smo jo imenovali o priliki "pomoč posebne božje previdnosti" v teh za Cer-1 kev tako težkih, dneh* Pripombe: Iriponbo •i ' \ t - 46 I i i | : i Ka/fcoliška akcija, ki no bori, do bi Jezus Kristus go¬ spodoval no to v posameznikih, temveč tudi v družinah in državah, vrši prav s ten pravi socialni apostolat. Delati nora torej najprej z*' to, dr. kar na j skrbno j c vzgoji svoje člane in jih izvožba zn borbo za Boga. Taki vzgoji in izobrazbi članov, lci je, Če kdaj, dan¬ danes nad vse potrebna in nujna, in ki nora biti podlaga vse ',u šivijcnjskcr.u socialnemu delu in sc nora zato izvr¬ šiti prod njin, -bodo izvrstno sluzili studijski krožki, poten tedenski socialni tečaji, rodne predavanj a, ,f . končno raznovrstne druge prireditve, ki naj pokažejo, kako bi bilo krščanskih na¬ čelih najbolje rešiti gospodarska in sboialna vprašanj" naše dobe. 65« Tako vzgojeni borci Katoliške akcije bodo brez dvo na svojin tovarišon pri dolu prvi apostoli, duhovnikom pa pomočniki, ki sc bodo neutrudno prizadevali širiti luč re snice in pomagati v tolikeri in tolikšni telesni in duše¬ vni bedi tudi tari, kjer duhovnikovo ponoč dostikrat zavr or. jo, kur Inn jo zoper nje razne nepremišljene predsodke ali pa so se tako zelo zanemarili, Na ta način bodo pod vodstvon izkušenih in veščih du¬ hovnikov pogormo in velikodušno sodelovali, da so delav¬ stvu versko ponaga, kar tako želino, ker sne prepričani, da je ta način delovanja najboljše sredstvo, ki je nogoec z nj|n dcl-vcc, Naše ljube sinove, odvrniti od komunizma, Pripombe r - 47 - 66* Polog tega delovanj.?, ki meri V I.] na posameznike in je dostikrat skrito, vendar vodno koristno in težavno^ je naloga Katoliške akcijo še ta, da a govori in tiskom jav¬ no širi socialno nauke rimskih papežev o krSSanski obnovi družabnega roda. Pomožne organizacijo * 67. Ob Katoliški akciji sc zbirajo čete raznih organi¬ zacij, ki smo jih sami žo imenovali "pomožne":. Tudi te organizacije po očetovsko kličemo, da so na od¬ ličen način udeležujejo dela, ki o njem govorimo in ki jq v naši dobi tolikšnega pomena, kolikršnega lo more biti 3£a ko delo, . Stanovska društva, 68 * Obračamo se tudi na stanovska društva, na društva mož in žen,,: na društva delavcev, kmetov, inženirjev, z&ra»- vnlkov, gospodarjev, književnikov in ra. ki de radi er Vh ( ko na nake izobrazbe naravna- družijo v svojih dr Takšna društva zmorejo mnogo bodisi glede nove družabne uredbo. kakršno smo si misl smo'pisali okrožhico "Quadragesimo anno" bodisi glede tega, da se uveljavi Kristusovo kraljestvjo raznih poljih kulturo in dola,. 69 . Ako radi -izpremon j onih gospodarskih :: ■ socialnih razmer vladarji smatrajo, da morajo sami 3 posebnimi zakc ni urejati ustanavljanje in vodstvo takih organizacij ili 1 Pripombo: j - A8 - ! - razune sc, uo dr. bi zanikali zasebno svobodo in ini- \ cia.tivo - imajo člani Eatoli- mo akcijo, četudi nora jo upoštevs- j ti te razmere, še večin.- nalogo, da rešuje jo-sodobna vpra- | Sanja po smernicah katoliških naukov,- kakor tudi, da so r~cli ud ložujojo dela v teh novih f organizacijah, da bi j tli cin bolj prepojili s krščanskim ; daliir^^ ki jo počelo prave uredbo držav in vzr.jcr.mcgn, | brat vskega sodelovanja državljanov. Beseda katoliškim delavcem. 70. S posebno očetovsko besedo moramo tu nagovoriti katoliške delavce, mladeniče in nošo, ki so prejeli v teh težkih časih morda vprav radi svoje možate verske zvest - be, kakor za. plačilo, častno, da si težko poslanstvi. Pod vodstvom Škofov in duhovnikov-'naj bi privedli z -• pet k Cerkvi in Bogu velike množico svojih delavskih bra¬ tov, kateri so, žal, odpadli od Boga, iz gneva, da se ni¬ ti niso pravično upoštevali niti sc jim ni dajala čast, ki jim. po pravici gre, Katoliški delavci na.j ten svojim tovarišem, ki so krc— pr~ve poti, z besedami in zvi. rii dopovedo, ljubezen do vseh, ki nili do goji Berkov nožno fiat^-- se trudijo z del .m ali + in do ni na v prot o 1 J. sti in nci bo v bodočnosti nikdar zanemarila svoje dolžno ti, da jih kot svoje sinove brani. Ker jo treba to ar ct'"•lsko delo opravljati) po rudnikih, tovarnah # ? v ■ 1 -ah, in spl"h povsod, kjer so zaposle¬ ni delava-., j.u zahteva časih žrtev, naj so katoliški delav¬ ci spominjaj ,, da je dal Jezus Kristud ho le zgled dola, temveč tudi trpljenj a. ' - 49 iPripombe Potreba' sloge« \ 7-1 B Vse sinove- C-crkvc in Nase kateregakoli stanu ali riato- da, katerekoli skupine, religiozne ali laiške, zopet in zo4 pet.nujno opominjamo, naj bodo, lcnr le moči složni. 2,0 večkrat so Naše srce z bolestjo napolnili prepiri med katoličani, ki nastanejo dostikrat iz praznik vzrakov, a 14, vajo neredko žalostne posledice, ko sc bore med seboj sino4 vi isto matere Cerkve, . j Tako dobo prevratni ljudje, ki jih sicer ni toliko, uso-f dno^priliko, de to prepire nete in dosežejo to, česar si ta¬ ko šolo, da namreč katoličane druge .proti drugim nahujskajo« basi so bo zdel komu, ki dogodke naših časov le površno i motri, la Naš opomin nepotreben, ga. vendar ponovimo radi njih ki ga niso razumeli ali ga niso hoteli razumeti. Tisti, ki note prepire med katoličani, si nalagajo straš¬ no odgovornost prod Bogom in Cerkvijo. ’ 1 . ■ i Poziv vsem, ki. verujejo v Boga. j 72t Da se odbije ta sila, ki skuša z njo "moč teme" iz-! trgati Boga iz Človeških sre,- zares upamo, da se bodo s kri¬ stjani na složno delo združili vsi - in teh je velika večii na ljudi- ki verujejo v Boga in ga molijo, j Ponovimo toroj, kar smo pisali prod petimi leti v okrož¬ nici "Caritate Christi" in jih kličemo, naj bi tudi oni, vsak po svojih močeh, iskreno sodelovali, da bi se ta stra4 šna nevarnost, ki grozi človeštvu- odvrnila- ^ i .Priponi) c: 50 kakor sr.o takrat dosoli - "kor sc nora vsaka 'akan nrošks avtom tet a opirati na. božjo idejo kot trdno ppd- drušabnegf I c la. g o vsriko^ nora. j o vsi, ki in vseli z-itonov, j ih na.k 1 o p >• • v - k 1 d. o no gl i i ovc sti " 1.932: A A? roda, nočejo prevrata in razkroja vsc&n roda rosno sodelovati, da sovražniki vero svo¬ jih tako glasno javno proglašajo, no bo- /okrožnic^ "Carit°to Ghristi", 3« raja zv, XXIV, 1932, str. 184/, Dolžnosti krščanskih držav. Panc sr 1 , o Cerkvi- o dislej, častiti bratje, izrečno in dn- '} 731 Razložili j ločeno, nauk in življenje obsegajočo nalogo, ki jo jo Cer- Ikcv prejela od sv /ega Ustanovitelja, i n ar. reč d", pr op - j j človeško družbo s krščanski:-.! duhovi in |da posebej v naši dobi odbije naklepe Ir nunizna ciobi odbije naklepe in ono pozvali na' sodelovanje vso vrsto ljudi. Pri tej nalogi nori sodelovati tudi država, in dati Cer- j kvi svojo ponoe, ka.jp da. z vnanjini sredstvi, ker država i le takšna iiin, ki pa bodo vendar v prvi- vrsti duš on v korir I 74. Državo naj tore 3 z rosnini in pr eni š 1 j onirti ukrepi pr Ipročujcjo, da so no bedo zločeste ateistične znate, ki so poguba jvsakem človeškonu sožitju, razširile tudi ned njihoyini I narodi, < j saj jo brez božje avtoritete vsaka človeška avtoriteta !.in brez božjega Irena vsaka čl voska prisega brez noči. - 5i - j• Naj ponovimo j kor smo ko večkrat o poudarkom rekli, zla*/ sti po v’ okrožnici "Caritate Clrr-iti.” ; •VKako noj "bodo možne zveze med 1 jadrni, odkod linj dobivajo moč pogodbe, če ni vesti, če ni vere v Boga, če ni božjega strahu? Brez te podle.jgo ni ..jo nravni z toni nobene moči in mora vse, morda, stepujema/ a. nujno propasti, narodi ,j rodbine, državo in človeška kultura sploh" /Okrožnica Cari*4 tat c Christi", 3 = maja.1932: AAS, zv XXIV, str, 190/* Skrb za. občo blaginjo.- 75« Poleg toga morajo dr; da bo dr ž avl j ari om na ra z i ’žavo posebno skrbeti, ■ polago. dosti življenjskih potre¬ bščin, zakaj če teh ni, mora država, četudi je sicer prav ) ure j ena, propasti *, potem, da bodo imeli vsi tjo in mladeniči, Da bodo države to dosegi sloje do tega, da bodo radi trobn r ’ bremena, saj, če tega samo države, temveč tudi oni Seveda morajo ti ukrepi svoje bogastvo dan zn dnom v delo, zlasti pa družinski očo4r c, morajo pripraviti imovite obče blaginje prevzeii nase po-f nočejo, no bodo v nevarnosti j sami, zares tiste ; ki so bogati in kij veliko škodo drugih nnožc. Pripombe: i t Pripombe: I % ! f I ' I i i T f - 52 - Dobra in trezna uprava* 76« Upravljanje državi, ki bo treba o njem kdaj dajati odgovor Bogu in družbi ? biti mora tako modro in tako trez¬ no f da .bo za vzor vsem državljanom« Zlasti dandanes, če kdaj> ko težka gospodarska stiska tlači vse narode j morajo tisti, ki upravljajo bogate skle¬ do, pridobljene s trudom in znojen tebi iker ih državljanov- imeti pred očmi le občo korist; ki’jo morajo, kolikor jim je mogoče ; . pospeševati, Javni uradniki in uslužbenci naj po vesti marljivo in nesebično izpolnjujejo svojo dolžnosti po zgledu tistih glavnih mož iz starih časov in naših dni, ki so se z del" in trudom vse žrtvovali za blaginjo domovine. V odnosih narodov naj se odplavijo čim prej tiste u ot~ ne ovire gospodarskega življenja, ki jin je vzrok medsebo¬ jno nezaupanje in sovraštvo, saj so vsi narodi ena božja družina« Svobodo Cerkvi l 77» Države naj dajo tudi Cerkvi svobodo, dr^bo- mogla vr¬ šiti svojo božje zvanjo v blagor dušam, če hočejo tudi na ta način- pomagati. da se rešijo narodi iz strašne vihre na šili dni« - , Do pravisi kliče naša doba vsepovsod duhovne sile na po¬ mre, saj je prvi vir zla, ki gre proti njemu boj, duhovne¬ ga zp baja, žalostni brezbožni komunizem izvira namreč z neko nujnost jo rz blodnih načel« - 53 - 1 Priponke Med vsemi duhovnimi silami, ki go možne buditi religio~ : znost in vzgajati nravnost, je brez dvoma katoliška Cerkev prva, zato sama blaginja, človeštva zahteva., da se ne ovira vpliv in dejavnost katoliške Cerkve s I 78» Kdor dola drugače in hoče doseči namen z zgolj gospo¬ darskimi in političnimi sredstvi, bo zagazil brez dvoma v j zelo nevarno zmoto. Zakaj^če sc izganja vera iz šol, 'iz vzgoje mladine, iz j javnega življenja, . če se služabniki katoliške Cerkve in sveti obroč" prezi¬ rajo, - Ali se ne pospešujejo prav s tem tista načela materia¬ lizma, ki so jo iz njih porodil komunizem? In zares ne nore nobena človeška oblast, naj bo še take dobro .urejena, nobeni nezemeljski vzori, naj bodo še tako- vzvišeni in lepi, udržoti takega razbrzdanega gibanja, ki izhaja prav iz velikega pohlepa ' po ‘ cvetnih dobrinah., 79- Upamo, da bodo tisti, ki je v njih rokah usoda na-j rodov, spoznali skrajno nevarnostki proti dandanes vsem j in se zavedali bolj in bolj, da je njih dolžnost, no ovirati Cerkve v njo poslanstvu, tembolj, ker s ten, da si Cerkev j prizadeva doseči ljudem večno srečo, pridobiva tudi in po*| večujo njih pravo časno srečo na zenit ji« Očetovski opomin njim, ki so zašli * 80«, Preden pa končamo to okrožnico, želimo 'nagovoriti j še tiste sinove, ki so že bedno okuženi s komunizmom ali j pa. blizu tega, da so okuži jo. 'riponbe: \ - 54 - Kakor prisrčno, prosimo nje, naj poslušajo besedo ljube Sega očeta, tako- pa tudi goreče prosimo Boga, naj jih raz¬ svetli in odvrne s polžke poti ,, ki vodi v žalostno pogubo • in da spoznajo in priznajo Jezusa Kristusa, edinega Odre¬ šenika človeškega rodu: "Zakaj nobeno drugo, ime pod neb' ni,dano, da bi se mogli v njen zveličati"/Apd. 4, 12/, , < : Sklep« Sv. Jožef vzor in zavetnik. 81. Da bi pa pospešili vsem tako zašeljeni Kristusov jnir v Kristusovem kraljestvu /prir^i, okr. "Ubi arcancj", 23, dco. 1922s AAS, zv.KIV«., str = 691/. izročamo delo. Cerkva j proti brezbožnemu komunizmu varstvu sv. Jožefa, mogočnega ' zavetnika katoliške Cerkve. •Saj je bil sv.' Jožef san, delavskega stanu in j e, a na- zaretsko družino, ki mu je bila' izročena'in ki ji je. bil slcrben poglavar, izkusil v sc težavo uboštva. 'Njegovi skrbi je bilo izročeno božje Dete, ko jo poslal Herod svoje krvnike, dr bi ga umorili. Z zvestim in marljivim izpolnjevanjem vsakdanjih' opra¬ vil je'zgled vso^i, ki si morajo s delom svo.jiii rok služi- t i kruli; a kot pravičen nož, kakor ga po pravici imenuje sveto pi¬ sno, je svetel vzor tiste krščansko pravičnosti, 1 nora . prestvnriti vse socialno življenje. ■' 1' 55- i PriponlD o 82. Z očmi, povzdignjenimi prot" nebesom in okrepljenimi z močjo vere zremo teko rekoč "nova nebesa" in "novo ze~ j ml jo" /2 Pet 3» 13; prim. Iz 65> 17; 66, 22; Raz 21, l/ ? j ki govori o njih Nas prvi prednik sv, Peter. Ko pa vse, kar obetajo lažnivi preroki zmot za to smrti- no_življenje, po tolikem prelivanju krvi in po tolikem to¬ pljenju gine, se glasi z nebes kakor prelep spev, kar je j obljubil božji Zveličar v Razodetju: "Glej, vse delam no-i vo» /Raz 21, 5/. Naj na konou le še povzdignemo roke in vam, častiti bratje, vsej duhovščini in ljudstvu, ki sth vam izročena,! in tako vsej veliki družini katoličanov podelimo apostolat ski blagoslov. j Pano v Rimu pri sv, Petru 19» marca, na praznik sv, j Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve, 1, 1937 v 16, letu Našega vladanja, ! PIJ XI NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO