MM? BBESTO\ nhznrnilz z\ X I L I I K k~t i xzzx LETNIK V 30. SEPTEMBER 1971 ŠTEVILKA 48 19. septembra je bilo na Cerkniškem jezeru veliko srečanje aktivistov in borcev, ki imajo svoj domicil v cerkniški občini, zbralo pa se je tudi mnogo občanov, da bi skupaj počastili to pomembno prelomnico v zgodovini slovenskega naroda. Srečanje je bilo le člen v trdno sklenjeni verigi praznovanj, s katerimi so se naši delovni ljudje letos spomnili tistih težkih, a vendar svetlih dni, iz katerih je zrasla sedanjost — naša samoupravna socialistična družba. Prav sedanjost najbolj zgovorno pripoveduje o pomenu te obletnice. Iz zaostale, slabo razvite kmetijske pokrajine se je vedno uporna Notranjska preobrazila v trdno samoupravno skupnost, v kateri lahko vsak delovni človek dobi večji kos kruha kot kdajkoli v preteklosti. Tako smo praznovali —z globokim spoštovanjem do viharnih dni naše revolucije in boja, zavedajoč se odgovornosti do zamotanih vprašanj naše sedanjosti in trdno verujoč v lepšo prihodnost. Izbiramo zaščitni znak Bresta V dnevnem časopisju smo sredi avgusta objavili natečaj za zaščitni znak BRESTA. Odziv strokovnjakov s tega področja je presegel vsa pričakovanja — v določenem roku smo dobili kar 167 pisemskih pošiljk in ker so nekateri udeleženci natečaja poslali več variant, smo dobili več kot 200 predlogov za novi zaščitni znak. Zaščitni znak podjetja je poseben element, ki s svojim eko- nomskim, pravnim in psihološkim vplivom sodeluje pri ustvarjanju slovesa podjetja — proizvajalca. Angleška gospodarska ter pravna teorija in praksa sta razvili pojem tako imenovanega Goodvvilla, s čimer se označuje tista tržna sposobnost, ki je vezana na določeno, na trgu poznano oznako blaga oziroma proizvajalca. Ker je zaščitni znak eden izmed pomembnih razlikovalnih znakov in če ga spremlja ustrez- na kvaliteta, eden izmed najmočnejših reklamnih ukrepov, mu v svetu posvečajo veliko pozornost. Poleg firme in patentov ga lahko štejemo med najpomembnejše objekte pri pravni zaščiti tako imenovane »industrij se lastnine«. Osvajanje tržišč povzroča proizvajalcem veliko stroškov. Z drugimi besedami: v osvajanje tržišča je treba vložiti kapital. Zato ni čudno, da mednarodna, pa tudi naša zakonodaja ščiti uporabo razlikovalnih znakov, s čimer jih uvršča z zaščitnim znakom vred v celotno strukturo kapitala. Temeljne funkcije razlikovalnih znakov, med njimi tudi zaščitnega znaka podjetja, so naslednje: a) razlikovalna funkcija — s čimer naj se kupcu omogoči razlikovati blago in usluge enega podjetja od blaga in uslug drugega podjetja; b) funkcije reklame in c) funkcije zagotavljanja kvalitete. To seveda obvezuje proizvajalca, da izdeluje zares kvali- tetno blago, ker si bo sicer kmalu zapravil dobro ime. Statistični podatki iz leta 1967, torej dve leti po prvi reformi, kažejo, da se takrat še nismo zavedali pomembnosti, ki jo zaščitni znaki imajo na tržišču v tržnem gospodarstvu. Žal se stanje tudi do danes ni bistveno izboljšalo. V letu 1967 je bilo registriranih v Jugoslaviji in njenih sosedah: Avstrija 1621 zaščitnih znakov, Italija 8540 zaščitnih znakov, Jugoslavija 277 zaščitnih znakov. Če primerjamo mednarodno registracijo znakov v tem letu, je položaj še bolj porazen: Avstrija 308 registracij, Italija 1345 registracij, Jugoslavija 19 registracij. Zanimiva je tudi primerjava vseh registracij zaščitnih znakov od leta 1921 do konca leta 1967: Avstrija 14 498 znakov, Italija 21 123 znakov, Jugoslavija 335 znakov. Seveda je treba pripomniti, da gre tu za podatke o registriranih, torej pravno zaščitenih znakih. Če bi upoštevali dejansko uporabo znakov, pa bi se slika nekoliko spremenila. 21. septembra se je v Brestu sestala posebna komisija, ki so jo sestavljali trije predstavniki, določeni pri Društvu likovnih oblikovalcev Slovenije iz Ljubljane, in dva predstavnika Bresta. Pri izbiri je imela dovolj težavno delo, saj je za omenjeno ekonomsko uspešnost potrebno, da ima znak vrsto kvalitet. Biti mora likovno izpiljen, prijeten na pogled, zapomljiv, preprost za izvedbo v vseh materialih, nezamenljiv z drugimi znaki, ponazarja naj dejavnost podjetja in podobno. Komisija je upoštevajoč vrsto kriterijev najprej odbrala približno 50 predlogov, izmed katerih je nato izbrala pet najboljših. Zunanji člani komisije so predlagali, da bi v Salonu pohištva razstavili za nekaj dni kakih 20 najbolj posrečenih predlogov, da bi si jih lahko ogledali člani delovne skupnosti Bresta, pa tudi drugi obiskovalci Salona. Ko bo znak dokončno izoblikovan in izbran, ga bomo vsekakor objavili v našem glasilu. Z.Zabukovec Iz vsebine: VELIKO SREČANJE OB 30. OBLETNICI VSTAJE — O ZAGREBŠKEM VELESEJMU — DRUGI V IZVOZU SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE — S POTOVANJA PO ZDA — RAČUNALNIK ZAHTEVA VEC NATANČNOSTI — NAŠI LJUDJE — DVA NOVA PRAVILNIKA — ZDRAVJE DELAVCEV NAŠA PRVA SKRB — PRIHODNOST NAŠEGA KMETIJSTVA — KAKO JE Z OBNOVO VODOVODA — NAGRADNA KRIŽANKA Veliko srečanje ob 30. obletnici vstaje 19. septembra je bila v Cerknici velika slovesnost v počastitev 30. obletnice vstaje. Na osrednji proslavi so se srečali aktivisti in borci enot, ki jim je cerkniška občina podelila domicil — 13. SNOUB Mirka Bračiča, jurišnega bataljona 18. divizije, Notranjskega odreda in bolnišnice Snežnik. Zbralo se je nad dva tisoč borcev, aktivistov in občanov Notranjske. Na zborovanju je govori! član sveta federacije in narodni heroj generalpolkovnik Rado Peha-ček, sledil pa je bogat kulturni spored. Slovesnosti so se pričele z vajami teritorialnih enot in civilne zaščite. Ob tej priložnosti sta bili odprti tudi razstavi slik akademskih slikarjev Do reta Klemenčiča - Maja in Lojzeta Perka ter knjig s partizansko tematiko in opreme civilne zaščite. Osrednja slovesnost na G jricici Na osrednji slovesnosti, ki je bila v prijetnem kotičku pod ja-vorniškimi gozdovi — na Goričici ob Cerkniškem jezeru, se je ob enajstih zbralo nad dva tisoč ljudi. Že uro prej je bilo tam vse živo — ganljiva srečanja nekdanjih borcev, udarne partizanske pesmi, prijeten vonj dobrot, ki so jih pekli tokrat kar podjetni gostinci. Potem ko so se pod svečano okrašeno tribuno zbrali borci in aktivisti, gostje, pripadniki teritorialne enote in enot civilne zaščite ter številni občani, se je pričel slavnostni del. Najprej je predsednik občinskega odbora Zveze borcev tovariš Jože Telič pozdravil vse prisotne, zlasti pa vse goste, med njimi predsednika centralnega komiteja ZK Slovenije, Franceta Popita, prvega komandanta slovenskih partizanskih enot Franca Leskoška — Luko, predsednika republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janka Rudolfa in narodnega heroja Staneta Semiča — Dakija. Po pozdravnem nagovoru predstavnice mladine in svečanem ra-portu komandanta zbranih enot je spregovoril član sveta federacije in narodni heroj general polkovnik Rado Pehaček. Najprej je obudil spomine na težavne, a tako pomembne dni naše revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Pri tem je poudaril velik prispevek, ki ga je temu boju dala uporna in partizanska Notranjska. Zatem je orisal povojni razvoj teh krajev, velik gospodarski in družbeni napredek v tem času, ki je očiten, čeprav so ga spremljale tudi mnoge težave in preizkušnje. Ob koncu je poudaril veliko revolucionarno vlogo, ki jo je docela izpolnila njihova generacija in izrazil vero, da bo tudi sedanja mlada generacija prav tako uspešno nadaljevala to tradicijo. V kulturnem delu programa so sodelovali združeni godbi na pihala Bresta in Kovinoplastike, moška pevska zbora iz Loške doline in Cerknice ter mladinski pevski zbor osnovne šole iz Cerknice, nekaj pretresljivih partizanskih pesmi pa je recitirala članica ljubljanskega Mestnega gledališča Vladoša Simčičeva. Prijetno srečanje se je potegnilo tja v pozno popoldne in se nato nadaljevalo v Cerknici in okoliških krajih. Prisotni so se okrepčali z okusno hrano iz vojaških kotlov, vsepovsod so bile skupinice nekdanjih borcev, ki so obujale spomine iz težkih vojnih dni, slišati je bilo udarne partizanske pesmi, mladi (pa tudi tisti, ki se še čutijo mlade) pa so se zavrteli v plesu. Tako je srečanje izzvenelo v toplo zahvalo vsem tistim, ki so nam priborili svobodno sedanjost in v obljubo lepšega jutrišnjega dne, ki ga bomo morali prebiti na delovnem mestu še bolj ustvarjalni, še bolj delavni in odgovorni. Desant je bil uničen V okviru proslave 30. obletnice vstaje so sodelovale tudi teritorialne enote. Praznovanje se je pričelo s kombinirano vajo partizanskih enot, civilne zaščite, letalstva in zdravstvene službe. Ob 9. uri so se v nizkem letu pojavila sovražna letala nad Cerknico. Slišati je bilo zamolklo zavijanje sirene, kar je pomenilo neposredno nevarnost zračnega napada. Bombardirana je bila Tovarna pohištva. Tudi sami Cerknici ni bilo prizaneseno. Začelo je goreti. Nato so letala odletela proti Martinjaku, zakrožila nad tovarno in se pognala proti Javornikom. Nad CerKniškim jezerom so na področju Reti j odvrgla napadalce. Desantne enote so skušale čimprej doseči gozd Goričico. Kritje so našle v Strženu, ki je oddaljen nekaj sto metrov. Padalce je prva opazila posebna enota teritorialcev, ki se je pognala v boj od vasi Dolenje Jezero, zasledovala sovražnika in pripomogla k uspešnemu uničenju desanta. Prvi padalci so že skoraj dosegli kritje med smrekami v Goričici, ko so počili prvi streli iz pušk teritorialnih enot. Dva padalca sta obležala. Desantne enote so se umaknile v Stržen na prejšnji položaj. Pred gozdom Kloni vrh in Kuharice pa se je sovražnik odločil za vsako ceno doseči gozd, vendar so jih tudi tam v zasedi pričakale teritorialne enote. Kljub hudemu ognju so se desantne enote v jurišu pognale proti gozdu, toda zaradi neugodnega položaja jih je večina padla, tisti pa, ki so dosegli gozd, so bili ujeti in raz-oroženi. Nekako takšna je bila vaja teritorialnih enot. Z njo so teritorialne enote dokazale, da so sposobne uspešno poseči v boj s sovražnikom, tudi če bi šlo zares. Civilna zaščita v akciji Zvok sirene je nekaj minut čez deveto uro tega prazničnega dne naznanil letalski napad na Cerknico, s tem pa tudi začetek vaj civilne zaščite. Člani civilne zaščite so se že dalj časa pripravljaš! na to preizkušnjo. Vrsta tečajev, nastopov in tekmovanj je zagotavljala, da bo vaja dobro pripravljena in izpeljana. Enote civilne zaščite so sestavljali gasilci, tehnične službe in ekipe prve pomoči. Tako je Brest imel svoje ekipe, prav tako pa tudi SAP Gradišče in komunalno podjetje v okviru enot krajevne skupnosti. Zvok siren, posebno pa pokanje petard na vseh koncih Cerknice med naletanjem letal, ki so s hrumenjem motorjev dajali poseben prizvok, požari na več koncih, rušenja na Brestu, poškodovani vodovod in zaprta cesta v Dolenjo vas, vse to je ustvarilo videz resničnega letalskega napada. Enote civilne zaščite, ki so bile na svojih zbirnih mestih, so komaj čakale, da mine letalski napad, kar pomeni, da začno z akcijo. Vse je bilo pripravljeno in čakalo na znak vodij, ki so bili v radijski povezavi s štabom vaje. Kot bi trenil, so enote gasilcev stekle v smer požarov in začele z gašenjem. Akcija je izzvenela dobro, vendar premalo šolsko za vajo. Uspeh akcije ni izostal. Lokalizirali so vse požare, obranili širjenje ognja in pogasili objekte. Bila je to prava mokra vaja, kot pravijo. Sirene rešilnih avtomobilov so dajale akciji reševanja poseben ton. V akcijo je šla enota prve pomoči. Deset ranjencev je v Cerknici in na Brestu dalo precej dela etsipam prve pomoči, Ki so strokovno m po vseh predpisih opravile prvo pomoč in prevoz v Zdravstveni dom. Še hitrejša in bolj uspela bi ta akcija bila, če bi ne bila dvakrat pree-kinjena z novim letalskim alarmom. Bolničarke in bolničarji (vsi imajo osemdeseturni tečaj iz prve pomoči) so naloge opravili hitro in kvalitetno. Učenci osmega razreda osnovne šole so predstavljali ranjence. Treba je reči, da so nalogo vsi, brez izjeme, opravili odlično. Akcijo je spremljalo veliko ljudi, ki so s svojimi komentarji potrjevali, da prva pomoč dela dobro in uspešno. Tehnične ekipe so medtem re šile naloge v Cerknici in na Bre stu. V dobre pol ure je bila naloga opravljena, enote pa so se napotile na slavnostni prostor na Cerkniškem jezeru. Lahko trdimo, da je civilna zaščita pokazala svojo pripravljenost in sposobnost hitrega ukrepanja, če se pokaže potreba, ne samo v primeru letalskega napada, temveč tudi ob drugih primerih večjih nesreč. Uspela razstava V okviru svečanosti ob 30. obletnici vstaje sodi tudi razstava slik s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja akademskih slikarjev Doreta Klemenčiča-Maj a in Lojzeta Perka. V lepo okolje Brestovega Salona pohištva so že v petek, dva dni pred srečanjem, z vseh koncev pripeljali olja obeh slikarjev. Dore Kiemenčič-Maj je razstavil 16 umetnin, domačin Lojze Perko pa štiri umetniške slike. Najbolj impresivna je nedvomno slika »Fašistični pokol v Ložu« Lojzeta Perka ter po idejno izpovedni moči »Mrtvi v rožah« Doreta Klemenčiča-Maj a. Oba umetnika izpovedujeta svoj odnos do vojne, obenem pa sta prikazala svojo izrazno pot v umetniškem zorenju. Razstava je bila lepo obiskana v nedeljo 19. septembra, ko so si jo ogledali udeleženci srečanja na Cerkniškem jezeru, ves naslednji teden pa so na razstavo prihajale skupine osnovnošolskih otrok, ogledujejo pa si jo tudi kupci in domačini. Kaže, da lahko v kratkem pričakujemo razstave drugih mojstrov palete z našega konca, saj prostori v vseh pogledih zelo ustrezajo. Škoda, da te izredne umetniške razstave ne bo videlo še več naših občanov. dwbfie> s wuat>ifo — Preden so začeli pred zgradbo občinske skupščine najbolj odgovorni možje pričakovati visoke goste, se je na prizorišču prireditve neopazno pojavil Franc Leskošek-Luka, ki se je tudi najdlje zadržal med nami. — Ozvočenje je bila najslabša in naj dražja zadeva srečanja, pa pika. — Gostom in obiskovalcem sta ponujali dobrote dve gostinski hiši. Da bi bilo čimveč razlike v kvaliteti njihovih »izdelkov«, so severni prodajali ČEVABČIČE, južni pa ČEVAPČIČE. \„ rjpVV-' 1« f ■ Ejl . Na osrednji slovesnosti je govoril narodni heroj generalni polkovnik Rado Pehaček Prvi komandant slovenskih partizanskih enot Franc Leskošek-Luka sprejema raport Srečanje v sliki Teritorialne enote ljudske obrambe so uspešno opravile svojo taktično nalogo V Brestovem Salonu pohištva je bila razstava slik z vojno tematiko 0 zagrebškem velesejmu Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali Brestove razstavljene izdelke Drugi v izvozu slovenske lesne industrije Polletni pregled doseženega izvoza slovenskega gospodarstva posameznih lesno-industri j skih daje tudi podatke o količini izvoza podjetij. Medtem ko smo bili predlani prvi, smo bili lani komaj ..letos pa smo drugi. Več je izvozil samo Javor iz Pivke. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo prvi v izvozu pohištva in prvi v izvozu pohištva za ameriško tržišče. Zmagovalci navadno dobijo zlato kolajno. In mi? Kakšno kolajno? Da se nam bolje godi že od novega lesa sem; zdaj ta zdaj oni zvišuje cene za material in usluge doma — majhen samoupravni sporazum in že je cena 8 do 15 in več odstotkov višja. Potem so se podražile marke, pa šilingi, sedaj so prišli še drseči tečaji — vsi višje — le dolar ne. Sedaj rovarijo s sporazumi gozdarji, žagarji in proizvajalci vseh vrst plošč —■ zakaj? Zato, da bi povišali cene. Tisti, ki malo izvažajo, imajo visok KOD in visoke postavke najnižjega osebnega dohodka? Pa so banke povečale obresti od treh na sedem odstotkov za pripravo izvoza. Brest, plačaj! Pa desetodstotna zaporna taksa na uvoz v Ameriko. Brest, plačaj! Tako bi še lahko naštevali in govorili: Brest — plačaj! Tudi domače cene stoje zaradi zamrznitve. Vsa prizadevanja za sprostitev cen so zaman. Uspevajo le tisti, ki so mojstri za sporazume in tisti, ki spreminjajo izdelke čez noč. (Kje v svetu skačejo cene tako kot pri nas? Kako morejo tujci razumeti to skakanje cen — če pri njih že 4 °/o veliko pove). Izvažati moramo! Izvoz pomeni napredek. To je menda tudi politika jugoslovanske države. Vendar je le res, da je politika eno, praksa pa drugo — v gospodarstvu to drži. Pridružujem se mnenju tistih, ki trde, naj devize dobi tisti, ki jih ustvarja. Proda naj jih tistemu, ki jih rabi — če je to država, pa državi, vendar po ceni, ki bo veljala za vse. Dokler to ne bo rešeno, bodo težave v izvozu, izvoz bo padal. Nam pa ob tem ne bi smelo biti vseeno. D. Trotovšek Kot vsako leto, je tudi letos Brest nastopil na tej priznani prireditvi, na kateri si lahko videl vse, od klik — klak kroglic do lunohoda, od domačih do kitajskih razstavljalcev, od otroškega stolčka do najbolj zahtevnega pohištva. Za Brest in vso ostalo jugoslovansko pohištveno industrijo (razen grupacije Jugodrvo) je bilo še toliko bolj pomembno, saj smo dobili nov paviljon, moderen, v dveh nadstropjih. Še vsa sreča, da smo dobili prostor v pritličju. Sejem je bil živ kot vedno, mnogo obiskovalcev z denarjem in brez njega. Včasih so prišli na sejem trgovci z novci, danes pa trgovci brez novcev. Brest se je to pot predstavil z vrsto izdelkov Polone, ki so jo razpostavili na vse mogoče načine — najbolj učinkovite rešitve so postavili v sredino, da bi se jih videlo ja čim manj, take z napakami kot na primer posteljo, ki je ni moč dvigniti, da bi obstala, pa v prvi plan. Kuhinja je stala vsa okrašena s PEA znaki (kot ostali proizvajalci razen Ajdovščine, ki še uspeva uvažati štedilnike in peči), kot da je skregana z ostalimi Brestovimi izdelki. Tudi Aleksandro, Danielo, Claudio in Patricio smo pripeljali (zadnjikrat) na ogled in v slovo. Cela vrsta stolov — najrazličnejših oblik in barvic je popestrila sicer dokaj neživo okolje. Za cvetje, ki daje domačnost pohištvu, smo našli nadomestek v dokaj neučinkovitih rešitvah. Kaj pa je z Brestovim paviljonom? so spraševali nekateri, ki so včasih prav zavistno gledali naše aranžmaje.Vse to ni modernizem — to je nekaj drugega. Res pa je nekaj. Gre predvsem za stari asortiment, ki se postavlja, nič novega ni, tudi Polona bo višč pripeljali kar z velikim avtobusom, le malo peš hoje je ostalo. Izkoriščanje gozdov — goloseki, kjer ne vidiš kraja. To je denar! To je izkoriščanje, ki bo kljub besedam o intenzivnem pogozdovanju pripeljalo panogo v surovinski problem. O takem ropanju gozdov razpravlja menda celo senat v VVashingtonu. Ogledali smo si tudi žago te kompa-nije. Kot smo videli povsod doslej, stalni dovoz surovin, strogo sortiranje, hitre žage, kjer imaš občutek — tu gre zares. S tem dnem smo dosegli najbolj severno točko našega potovanja, dosegli smo kraj Seattle. To je veliko mesto, polno tovarn, letalskih in kdo ve še kakšnih, pravi industrijski boom. Čisto drugačno je kot Portland. Pozne popoldanske ure smo izrabili za ogled mestnega središča, saj smo do sedaj vedno stanovali daleč od le-teh, največkrat blizu letališč. Imajo razgledni stolp in železnico, ki gre po enem tiru visoko med hišami. Ker nismo bili turisti v pravem pomenu besede, smo te in še druge turistične zanimivosti zanemarili. 2. JUNIJ Ta dan si bom dobro zapomnil, saj smo videli toliko zanimivosti, kot noben dan doslej. Ogledovali smo si gozdove firme We-yerhauser, ki jo bomo obiskali prihodnjega dne. Za spremstvo so nam dodelili gozdarskega inženirja, ki je, opremljen s torbico, fotoaparatom, daljnogledom in svetlečo se delovno čelado deloval kot vojak, po drugi strani pa se je ves raznežil, ko je razkazoval, kako gospodari in skrbi za gozd ter njegovo rast. Videli smo goličave, videli stare panje, videli gozd, kakršen naj bo najbolj idealen — drevesa s 45 centimetri premera. Na samem zemljišču nas je obiskal s helikopterjem podpredsednik družbe. Zelo zanimivo — helikopter sredi gozda. Ogledali smo si tudi ostanek pragozda. Ne morete si predstavljati, kaj je pragozd. To je tema, debela in visoka drevesa, vlaga, vse mogoče praproti in mahovi, izginila — prišla bo Barbara. Objekt je bil končan pet minut pred otvoritvijo. Pa še nekaj — star pregovor pravi — dosti babic, kilavo dete. Vse to in še nekaj več pa je popravila prijaznost in številnost naših predstavnikov, ki so imeli vedno polno vprašanj, trgovskih stikov in razgovorov. Sejem je dosegel namen, bil je delovni dogovor pred novoletno sezono in nič več. Morda dolgoročni upi na izvoz, spomini na lepe besede in obljube. Taka je trgovina, je bila in bo. In kaj ostali? Nič posebno novih razstavnih izdelkov. Najbolj so napredovali tapetniki s fotelji in zofami (za ležanje enega ali dveh). Kako tudi ne! Tapetniki lahko hitro spremenijo tip — prijavijo ceno in prodajajo. Za po- mir! Sredi tega pragozda, na jasi, kjer so nekoč živeli Indijanci, so nam postregli s kosilom. Iz lepih zavitkov si dobil vsega po malo, vendar pa lačen ni ostal nihče. Pravim: zavitki. Ni čudno, da so v potrošnji papirja prvi na svetu. Pragozd, pravijo, ne bo dolgo ostal. Močan orkan bo pomedel s preostankom pragozda, ki stoji kot oaza sredi gozdne puščave. Atrakcija pa je! Po vrnitvi iz gozda smo si ogledali tudi predelovalne obrate. Nič ne pretiravam, če trdim, da sem videl sicer leseni, vendar najbolj mehanizirani žagarski obrat in najmodernejšo tovarno vezanih plošč. Tu sem znova videl, kako pakirajo žagan les. Na koncih je ves les premazan z rumenim premazom, ki prepreči pokanje in gnitje. Ogledoval sem si tudi peč za sežiganje odpadkov — žagovine, odčelkov in lubja. Vendar tudi ta ogled ni bil zadnji. Ogledali smo si še zbirno skladišče lesa. Tako smo ta dan videli vse operacije transporta in primarne obdelave. Samo zbirno skladišče je v primeri s cestami neurejeno, ima pa vrsto delovnih strojev, ki so podobni dinozavrom. Podijo se po skladišču, z enim samim dvigom izpraznijo kamion s prikolico in že odnesejo blago na pripravljeno mesto, kjer ga sortirajo in merijo. Od tu gre hlodovina na žagarske obrate, v izvoz (izvažajo jo na Japonsko), skratka, šele tukaj jo razdelijo med uporabnike. Ves čas nas je na tej poti spremljal Američan jugoslovanskega rodu, ki je kar dobro govoril srbskohrvatsko, čeprav še ni bil nikoli v Evropi. V podjetju dela kot varnostni tehnik, ta dan pa je skrbel za našo varnost in preskrbo. Vrnili smo se v Seattle, precej utrujeni od celodnevnega potovanja po zanimivem gozdnem območju. Prespali smo spet v enem od Royal Inuov. 3. JUNIJ Zgodaj zjutraj smo že na poti proti Tacomi, kjer je sedež firme Weyerhauser Company. Človek bi hištvene izdelke — omare in podobno je postopek za uvedbo precej drugačen. Današnje proizvodnje pohištva so bolj prilagodljive novo nastalemu položaju in zato je tudi več novih izdelkov pri le-teh. Proizvajalci kuhinj tekmujejo naprej. Klasičnih kuhinj skoraj ni videti. Če sem opražil napredek, potem lahko to trdim za srbsko proizvodnjo! Pogumno so šli v kor-pusne regale, moderne spalnice in kuhinje. Toliko so jim bila povšeč imena naših dnevnih sob, da so gladko uvrstili poleg njihovih Bet-ty, Alison, Constance še našo Klaudijo in Danielo. Sejem je za nami, takšen kot vsak do sedaj! Sola za naprej! Salon v Beogradu bo kaj kmalu. D. Trotovšek mislil, da bomo sredi Tacome našli zgradbo te družbe. Vendar ne! Pot nas je pripeljala do supermoderne zgradbe — palače sredi gozdov. Veliki parkirni prostori, skratka, vse je veliko in lepo urejeno. Po krajšem čakanju so nas sprejeli. Najprej so nam razkazali novo zgrajeni objekt, od sprejemnega središča do pisarne predsednika. Ne bi našteval vse opreme, kajti tako lepo urejenih prostorov za administracijo še nisem videl. Morda celo malo preveč; če pa gledaš rezultate poslovanja, pa je kar prav. Po ogledu so bili razgovori; po vrstah vprašanj taki, kot se tako veliki hiši spodobi, seveda pa tudi delegaciji, kakršna smo bili mi. To je delniška družba 29.000 lastnikov — delničarjev s 60 milijoni dolarjev osnovnega kapitala. Trenutna cena delnice na newyorški borzi je 52 dolarjev, osnovna pa je bila 10 dolarjev. Zanimala nas je njihova organizacija, zlasti tista v odnosu na ope-rativo. Tako smo slišali, da eden izmed senior podpredsednikov odgovarja za gozdarstvo in lesno industrijo, drugi za celulozni papir, tretji za gradnjo hiš, četrti za administracijo. Področje gozdarstva in lesne industrije pa obdeluje več podpredsednikov. Podpredesedniki za gozdarstvo in sečnjo, za lesno industrijo, ki obsega žagan les, vezane plošče in iverke, za marketing in planiranje in posebej še za prodajo. Firma je stara sedemdeset let. Za Tacomo, ki je 1900. leta imela 38.000 prebivalcev, pravijo, da je mesto usode. Tu se konča pacifiška železnica, tu je pristanišče za ladje na Aljasko, kjer je zlato. To je bil čas ustanovitve podjetja. Firma najprej dokupu-je borove gozdove. Iz tega časa so znani ukrepi: pogozdovanje — posek — pogozditev. 1921. leta imajo že lastno paroplovno linijo. 1927. leta imajo že vrsto žag. Leta 1931 so najslabši časi. Kriza. Prav v tem času so odprli prvo celulozno tovarno na osnovi sulfitnega postopka. 1940. leta — začetek izdelave vezanih plošč. (Se nadaljuje) D. Trotovšek S potovanja po ZDA (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) L JUNIJ Po dveh sicer čisto zanimivih dneh je vendar prišel čas, da znova začnemo z delom, se pravi, z ogledovanjem prostranih ameriških gozdov, velikih žagar- skih obratov, tovarn vezanih plošč, ivernih plošč, papirja in lesenih hiš. Z avtobusom smo se odpeljali na ogled gozdov firme Crown Zellerbach Corp, ki ima svoj sedež v Portlandu. Ker so bile ceste dobre, smo se do delo- Peč za sežiganje lesnih odpadkov Pogled na Brestov razstavni prostor v Zagrebu Računalnik zahteva več natančnosti Razširitev kooperacije Postopoma se vključujemo v obdelavo podatkov s pomočjo računalnika v vedno nova področja. Vzporedno s tem narašča tudi število strojnih ur. Števec glavnega spomina je 20. septembra kazal 1115 ur, kar pomeni, da je računalnik mesečno poprečno obremenjen 111 ur ali dnevno 5 ur. Naj naštejem, da sedaj redno potekajo na računalniku: 1. obdelava vseh gibanj materiala in izdelkov, 2. obdelava naročil kupcev s fakturiranjem, 3. ažurno vodenje podatkov v materialih —■ izdelkih (spremembe), 4. ažurno vodenje vseh podatkov o kupcih, 5. obdelava povpraševanja o naših izdelkih, 6. nekatere statistike s področja prodaje in materialnega poslovanja. V načrtu letošnjega leta bo še obdelava saldakontov kupcev in obdelava sestavnic. Že večkrat smo zapisali, da uvajanje avtomatske obdelave podatkov na določeno področje bistveno spremeni poslovanje v vseh tistih službah, ki kakorkoli sodelujejo v poslovnem ciklusu. V celoti se spremeni dokumentacija, spremenijo se pota dokumentov, spremenijo se tudi postopki. Pri vsakem novem projektu je treba natančno določiti novo dokumentacijo, kdo naj vnaša posamezne podatke, kje naj črpa vire podatkov, število kopij posameznega dokumenta, kam mora dostavljati posamezni dokument, kako bomo zajete podatke obdelali, kdo naj dobi obdelane podatke in tako naprej. Vedno je treba do ure natančno določiti čas, kdaj je treba določen dogodek zapisati, kdaj in kam je treba dostaviti dokumente, kdaj in komu je treba dostaviti posamezne obrazce ali tabele. Kako poteka obdelava naročil kupcev s fakturiranjem, nam kaže naslednja shema: NAROČILA KUPCE V ZAJAMEJO V PROGA JI DO 13. UPE //; JIH DOSTAVIJO V SEKTOR ZA AOP V PRODAJI HA PODLAG/ NAROČIL IN ZALOG IZDAJAJO ODPREITNICE V SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV V SKLADIŠČIH GOTOVIH IZDELKOV OPRAVIJO ODPREMO W NADALJNJO RAZDEUTEV ODPREMNIC NA PODLAGI ODPRENNIC V SEKTORJU ZA AOP IZPIŠEJO FAKTURE