Poštnina plačana v gotovini. LETO XX. št. 16 KRANJ, 16. APRILA 1933. cena številki 1 din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din; na posamezni naslov letno 30 Din. V inozemstvu: letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo i odprava v Kranju. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Cena oglasov: po dogovoru. Oglase sprejema samo tiskarna Tiskovnega društva v Kranju. Vesele vüzemske svetke žele dragim naročnikom i dopisnikom uredništvo i uprava Novin. Žalost i veselje Vüzma. Lüdje, Zbrišite si motne i zaspane oči pa poglednite za hip po širnoj zemli. Ali vidite, kak obslüžava i sveti svet svoj Vüzem? Ali ne čüjete, kak tülijo grobi gniloga, vmirajočega človeštva, tülijo kak požrešna, lačna zver, ki v svojoj požrešnosti išče zmerom novih i številnejših žrtev. I ne tülijo zaman ! Slepo, betežno, vmirajoče človeštvo se zmerom bole pogreza notri. Povsedi gledamo več kapanja nego vstajanja; več vmiranja nego poživlanja. Poedinci se potaplajo v gnoji gnilobne razüzdanosti i se veselijo ob zvokaj vragovesele mužike v grobe, ki so si jih v naglici skopali z lopatov razkošnosti. Število trüg narašča od dneva do dneva. Pri njih izdelovanji je morilec alkohol i raz-üzdanost. Ešče bole kak neposredni ali po-sredni samomor pa sili brezsrčna, kr-voločna sebičnost milijone nedužnih v prerani grob. I to na vseh polih. Ali je denešnja drüžina ešče ne-oskrunjeni vir živlenja i vstajenja, v šterom bi dala sveti zibelka to, ka vzame trüga i bi dala rojstva Vsaj to, ka požrejo grobi? Ali ne opazüjemo, kak trga brezsrčna sebičnost tüdi že 2. NOVINE 16. aprila 1933 lübeča i požrtvovalna srca iz materin-skih prs? Matere postajajo morilke! Očevje i hižni prijateli i zdravniki i diplomirane i nediplomirane babice nüdijo dostakrat svoje nasvete i pomoči pri teh zločinaj! O žalosten i tmičen Vüzem! V gospodar, živlenji: Podjetnik študira kak bi vničo i pokopao podjetnika. Mašina izpodriva delovno človeško roko. Armada brezposelnih raste od dneva do dneva. Brezposelnost pa je smrt i grob človeških sil. Države pa s penezi podpirajo, soustvarjajo pokopališča mladih lüdskih moči. O, žalosten, temen i brezzvezdnati Vüzem! Na političnom poli gledamo, kak vstajajo stranke z lepo donečimi pro- grami, šterih sicer nenapisana, pa vendar glavna točka temelji v tom, kak bi se dao kemprle izkopati grob drügoj stranki. Vlade vstajajo ne da bi dale vstajenje, liki davlejo smrt vsemi, ka se njim proti postavi. V Nemčiji tišči nedugo vstali re publikanizem z vsemi silami nagrobno ploščo ob grob, iz šteroga šče stati monarhizem. V Italiji dviga diktaterični fašizem svoj bič nad vsemi nefašističnimi krogi. V Rusiji se bolševizem strastno i z vsemi sredstvi bori proti vsakšemi poizkusi obnove i živi v betežnoj skrbi, da bi se odprli neprešteti grobi, ki jih je stvoro i bi iz njih vstanola množica na smrt obso jenih. V Avstriji se borita židovski i krščanski socializem za živlenje i smrt. Ali naj tüdi ešče poslüšam o tužne glase i žalostne krike i vzklike vmirajoči narodičov, ki jih nesmileno tlači večinški narod v prerani grob? Pa so ne mogoče to samo Nemci! I kam naj ešče pogledemo? V Ameriko, ta v mučeniško Mehiko? Ta, gde doživla junaški narod svojo Golgote, gde framasonski bolševiki püstijo nesmileno strelati v nabito pune cerkve, v nedužne starce, žene i deco? gde vala boža slüžba za zločin, gde vmirajo na moriščaj i v ječaj stotine dühovnikov i na jezero vernih narodnjakov. Ta, gde je viso na velki petek voditeo mladinske organizacije na križi, na šterom so ga točno ob tretjoj vöri strelili. O, tmičen, brezzvezdnati, žalosten Vüzem! I vendar si želemo „veseleˮ svetke, veseli Vüzem! Gde si veselje vüzemsko? Gde te naj iščemo i najdemo? Na tom sveti, ki smo si ga ravno zdaj ogledali, zagvišno ne. Čüjte, lüdje toga sveta, pitajte malo deco, gde oni najdejo svoje vüzemsko veselje. Ali vas ne bodo pelali v hrame bože in vam pokazali (tistoga, ki je vstao iz božega groba i z zmagoslavnov banderov stoji nad tabernaklom? Ali vam ne bodo namignili, da naj prislüšküjete i vi navdüšüjočim glasom vüzemske! Aleluje ? Da, vi, velki lüdje, tüdi vam ne bo sijalo sunce vüzemskoga veselja gde indri, nego sije našim malim. On, ki je ednok za zmerom vstano i edini stoji na trdoj vekivečnoj skali, On edini zamore nüditi močno roko nam, ki se pogražamo v blati. Njega postavite v drüžine, v tovarne v prodajalne, v industrijske palače v parlamente, v konferencije dvorane i ne nazadnje tüdi v palačo Drüštva narodov i strašen, tmičen, brezzvezdnati,, žalosten Vüzem bo tüdi vam veseli! Domača i Svetovna politika. Dr. Šverljuga o deli katoličanske dühovščine. Na seji senata je dr. Šverljuga med drügim povedao: Od tistoga časa, kak obstoja naša država, je slovenska i hrvatska dühovščina stala zmerom na strani svojega naroda i ga je ne zapüstila niti v najbole težkih časaj. Če ne bi bilo katoličanske dühovščine, bi se Slovenci že zdavno vtopili v morji germanstva (nemštva) i madžarstva. Senator dr. Šverljuga je ostro obsodo vse napade proti jugoslovanski katoličanski dühovščini v beograjskoj skupščini, ki je bila zmerom prepojena z narodnostim dühom, zdaj bi pa naednok na- stopila proti lastivnoj državi kak pišejo ništerne naše framasonske novi-ne. Zato vse takše napade na našo dühovščino najodločnejše odklanja. V svojem nadalnom govori je opo-minjao senatore na velko škodo, ki so jo trpele posamične države, ki so se spüstile v kulturni boj. Tü je obširno gučao o borbi železnoga kanclera Bis-marka proti katoličanskoj cerkvi v Nemčiji i je povdarjao, da je ta borba, ki je bila velka pa težka, vrgla v ječo več kak deset püšpekov i nad 100 dühovnikov. Več kak sto cerkvij je bilo zapretih, zaprle so se katoličanske šole i semenišča. Liki vse to je nikaj ne pomagalo, nazadnje se je morao krvoločni Bismark napotiti v Canosso (udati se). Katoličanska cer-kev v Nemčiji pa je zmagala. Dr. Šverljuga je nato ponovno obsodo različne izjave, ki so jih podali posamični govorniki v narodnoj skupščini i na drügih mestaj proti püšpekom i proti katoličanski dühovščini, šteri so davali samo našim sovražnikom v roke moč za gonjo proti našoj državi. Proračun dravske banovine v višini 120 milijonov dinarov je potrdijo finančno ministerstvo i je stopo v veljavo s 1. aprilom. Katoličanska fronta v republi- 16_aprila 1933. NOVINE 3. banskoj Španiji. Španski katoličani so ustanovili v marci svojo politično zvezo, k šteroj je včasi po ustanovitvi pristopilo nad 800.000 zavednih Špancov. Tak stopa nova stranka včasi po svojem rojstvi v red najmočnejših političnih strank. Fundamentalne smernice nove stranke so odprte na trej stebrih: borba za načela krščanske kulture, dozdevne spremembe zdajšnje vlade i reforma političnoga dela v krščanskom dühi. Voditelje so tüdi izdali gospodarski i socialni program, ki bo skušao ugoditi socialnim zahtevam sodobne drüžbe. Nova stranka se šče udejstvovati v vseh bodočih političnih bojaj i je ne izklüčeno, da bode že pri prvih volitvaj dosegnola jako lepo mesto na političnom poli. Napetost med Londonom i Mo skvo. Ruski bolševiki so zaprli par angleških inženirov, zavolo rovarenja proti bolševiški vladi. Anglija je delala na to, naj se štiri vodilne inženir angleške narodnosti zpüsti, bolševiki so pa njeno zahtevo zavrnili i Angleže potolažili, da naj čakajo na sodbo sovjetskoga sodišča. Med sebojne prilike med obema državama so se jako poóstrile, celo se pričaküje, da se bodo prekiniti vsi stiki Anglije z Rusijov. Ukrajinci se upirajo. Iz Moskve poročajo, da so prišle oblasti v Mar- kovi na sled velki ukrajinski revolu-cionarni organizaciji, ki si je stavila za nalogo, da izžene iz Ukrajine vse Stalinove (Stalin je ruski diktator) agente i proglasi Ukrajino za samostojno i neodvisno državo. Voditelji toga gibanja so bili obsojeni na smrt i včasi streleni. — Pričaküje se, da se bodo nemiri množili ešče naprej. Valovi Hitlera derejo dale. — Lüteranstvo naj bi postalo državna vera nove Nemčije. „Prager Presseˮ piše iz Berlina, da postaja pokret evangelsko-lüteranskih cerkvij, dá bi se lüteranstvo proglasile za državno cerkev nemške države, zmirom bole živ. Tak se je na velkom državnom kongresi „nemških krščenikovˮ, ki se je vršio v Berlini, prečtela sledeča resolucija: Bog šče, da se borimo za svoje nemštvo. Bojna slüžba ne pomeni v nikšem slüčaji nasilstva nad krščanskov vestjov, liki pokorščino napram Bogi. Vsakši vernik ima pravico, ki razširja moč teme, s pomočjov revolucije vničiti. Isto pravico ima tüdi nad cerkvijov, ki ne priznava brez pogojno zdajšnjega narodnoga podviga. Cerkev mora biti v očej Nemcov sküpina vernikov, ki so pripravleni boriti se za ustanovitev krščanske Nemčije. Cio vseh nemških krščenikov pa je, proglasitev lüteranstva za državno cerkev i za državno vero nemške države. Država Adolfa Hitlera naravnoč kriči za takšo cerkev. I naša cerkev mora ta klic poslüšati i njemi slediti. Novo preganjanje v Mehiki. — Dühovnike morijo i bijejo. V zadnjem časi so palik začnoli v Mehiki z vsov silov preganjati katoličanske dühovnike. Palik je bilo zapretih i bitih dosta dühovnikov. Gda je imeo očé Martin Lamera blagoslov v cerkvi v mesti Irapanto je nenadoma vdreo v cerkev komunist, ki je zabodeo dühovnika i ga vmoro. Množica je navalila na zločinca, ki se zove Luis Garcia i ga tak zbila, da je na drügi den mro. Tüdi dosta drüge dühovščine so zaprli i tüdi dosta redovnic. Nekšega dühovnika je 16 policistov tak zbilo, da je ne dugo nato od bolečin mro. — Mehika zmerom bole ide v komunistične valove, šteri pa bodo za njo pogübonosni. Štrk nam prinaša — pomlad. Pastirska poslanka austrijskega kardinala. Ka pravi austrijski, kardinal i bečki nadpüšpek dr. lnnitzer o narodnosti. „Nove sile, ki bodo gradile srečnejšo bodočnost, se porodijo iz narodne zavesti: v krvi i v domačiji so stüdenci živlenja i zdrave prenovite. Domovina i narod je vse. Ali nasprotüje tomi Cerkev s svojim navukom? Cerkev je vendar medna- rodna sila, kak naj zato najde pravo razumevanja za posamične narodnosti? Vničüjoče bi vplivalo na bodoči bouši razvoj naroda, če bi postanoli te misli. Cerkev zna dobro, kelke neprecenlive vrednosti so v krvi i v običajaj, v ednotnom jeziki i v veri, v ednotnoj jezeroletnoj zgodovini, iz štere se je narodna zavest ob- čestva i sküpnosti v veselji i žalosti, v potrebaj i v smrti. Domačija i narodnost sta velka studenca narodne sile. Da pa postane navdüšenje za narod i domačijo nekaj resnično velkoga i svetega, da ta sveta i lepa zavest ne zaide na napačno pot, bodi ta lübezen zvezana i prešinjeno s krščanskov mislijov. Lübezen do lastivnoga 4. NOVINE 16. aprila 1933. naroda ne sme biti omejena, polek te lübezni moramo poznati tüdi lübezen do človeka. Lübezen do domačije zapovedüje Štrta boža zapoved i šteri odavle svoj narod, je iz- dajalec človeštva. Najmočnejše so se borili tisti narodi, ki so bili zvesti Sinovje Cerkve i vere svojih prednikov.ˮ Vesele vüzemske svetke želita svojim odjemalcom Peter Osterc i Pavel Kreslin, oba trgovca v Beltincaj. Dr. Andrej Karlin, lavantinski knezoškof i apostolski administrator Slovenske Krajine. Aprila 5 ob 11 vöri pred polnočjov je zročo svojo blago düšo, dober pastir, Večnomi Pastiri, dr. Karlin Andrej, lavantinski knezoškof Slov. Krajine ap. administrator. Rojen je bio pokojni zvišeni pastir v Staroj Loki na Kranjskom 1. 1857. nov. 15. Živo je tak 75 let v plodonosnom, bogatom düševnom živlenji. Njegov oča je bio kmet z osmerov decov, on je bio najmlasjši L. 1880. jul. 27. je bio posvečen za dühovnika 1. 1910. dec. 21. pa imenüvani za püšpeka v Trst. Tak je Pokojnik dühovniško slüžbo opravlao 53 let, samo püšpekova 23 let, kanonik 32 let, profesor za verski navuk 8 let, ravniteo dijaškoga zavoda Alojzevišča v Ljubljani 5 let i ravno teliko urednik „Cerkvenoga Glasbenika.ˮ Za lavatinskoga knezoškofa je imenovani 1/ 1923. jan. 6. Malo na to je postao naš apoštolski administrator. Te kratek popis njegovih slüžb pove vse. Trdo delo je opravlao v Gospodovih goricaj. Z Trsta je zavolo političnih preganjanj mogeo pobegnoti, gde Slovencov neso Talijani trpeli i se je preselo v Št. Vid, gde je vodo! kak ravniteo te imeniten Srednješolski zavod. Kak našega ap. administratora je vodila sama lübezen. O z kak velikov gorečnostjov je opravlao prvič fermo pri nas, kak ga je zlübo narod i oni njega, kak pazlivo so poslüšali lüdje prvoga püšpeka, ki je slovenski predgao. Pokojni se ne moglo pohvaliti z gorečnostjov našega naroda i ga je za toga volo javno hvalo. Povdarjao je tüdi, da je njegova slavna pot po Slov. Krajini sad čast. božega sluge Antona Martina Slomšeka, šteroga prsni križec je sebov noso. Da bi te veren boži sluga zadobo čast oltara i da bi katoličansko živlenje cvelo povsod, si je pokojni nad vse prizadevao. Mnogo je tüdi pisao. — Lepo knigo sv. Alfonza „Priprava na smrtˮje on prestavo v slovenščino. Za vse dobrote naj pokojnomi plača večni Sodnik. Molimo za njegovo düšo! Pogreb pokojnoga škofa Karlina šef je vršo ob navzočnosti več škofov drügih cerkvenih i svetnih dostojanstvenikov 10. aprila. SLOVENSKA KRAJINA. Toplo se zahvalüjem vsem plemenitim naročnikom doma i v inozemstvi, ki nesamo, redno plačajo svojo naročnino, nego ešče više nje plačajo. Po izjavi sv. Oče, Kristušovoga namestnika dnesden podpiranje krščanskoga tiska med dobrimi deli v prvoj vrsti stoji. Ta izjava sv. Oče, naj bo moja Zahvala. — Klekl Jožef, izdajateo Novin. Obračun pri „Domi sv. Frančiskaˮ. Pred dvema tjednoma so se sklenoli računi lanskoga nabiranja, štere je podpisao odbor i dva preglednika računov v Črensovcih. Leta 1932. se je nabralo 42.718 Din 60 par. Izdalo se 20.300 Din 60 par. Dozdaj je nabranoga 204.410 Din 13 par. Lani je küpleno staro Martinišče v Sóboti. — Za sirote na hrano i obleč je pa posebi izdanoga 3.396 Din 50 par. — Vsem darovnikom, nabiratelom se naj- toplej zahvalüjemo. Bog povrni vsem z milostjov. — Odbor. Žižki. Naša občina si je dala lepo uredbi pokopališče, štero je dala povekšati i z novim živim plotom zagradili. — Trije črensovski dečki so v našoj občini napadnoti dečke iz V. Polane pa je z drügom i motikov namlatili. Prišli so oblasti v roke i do račun davali od nočne tepešije i bitja. — Odkrili so se tüdi krivci, ki so kradnoli pri Žalig Ivani, kak smo svoj čas poročali. — Znova so pa odnesli neznani tolvaji vso meso glühomi Horvat Matjaši Lukačovomi skoz okno. Trnje. Pri Hozjan Marki so neznani tolvaji odnesli vso gornjo i spodnjo obleko pa ešče vložno knjižico od črensovske posojilnice. Sumi se na cigane, ki so dugši čas šotorili v občini. Na oleplanje črensovskoga pokopališča je darüvao Špilak Ivan v Čikagi en dolar. Bog plačaj! Črensovci. Občine naše fare so si premislil. Brez vsakše prošnje so se sa-me odločile, da farno delo opravijo. Štokoli njim je te tanač dao, je bio moder i dobrohoten človek. Občine so pa že tüdi začele z delom i to z dobrim i poštenim delom. Tak je prav. —Hranilnica i posojilnica z agrarnogospodarskov zadrugov je poklonila! cerkvi več jezer komadov mladoga! gabrovja i jaličovja, da se napravil lepi plot okoli pokopališča. — Začela se je akcija za dühovne vaje dečkov i deklin s cele fare. Gda se prijavi zadostno število mladine, se določi čas za dühovne vaje. Sv. Red diakonata sta sprejela! 1. aprila v Maribori našiva bogoslovca č. g. Halas Daniel i Varga Jožef. To 16. aprila 1933. NOVINE 5 posvečenje da oblast posvečenomi, ka sme krstiti, predgati i prečiščavati. Dobro Srce Jezušovo naj jiva pripravi do mašništva, prosimo vsi goreče. Črensovska fara razpisana. Črensovská fara je razpisana. Prošnje se morajo do konca toga meseca vložiti Delavci za Francijo se v vekšem števili jemlejo, kak so se dozdaj jemali. Tüdi moške je začela jemati borza dela v Soboti. Agrarna in gospodarska za-druga v Črensovcih naznanja svojim kotrigam, da za Vüzem ima govedino, teletino, svinjetino, povojeno šunko i rebra. Vse je 2 Din falej pri kili kak v mesnicaj. Če se vekša količina naroči v drügi kraj, se odpravi naročeno meso ta za isto ceno. D, Lendava. Na ordinariat v Maribori se je zahtevalo, da se v Léndavi odpravi vogrska boža slüžba. Ka odgovorijo na zahtevo prevzvišeni g. knezoškof, bomo svoj čas objavili. Požig i izsiljevanje. Mariborsko sodišče je sodilo 3o marca tale slüčaji 42 letni delavec Mihael Lange je žežgao 8. nov. lanskoga leta na dvorišči g. plevanoša v Soboti küp slame. Gasilci so s težavov rešili blizi goreče slame stoječa poslopjá. Isti M. Lange je letos meseca januara pisao okrožnom! zdravniki dr. Vučaki pismo, v šterom je zahtevao od zdravnika, naj njemi včasi položi 1000 Din, ovak bi njemi požgao hižo i drügo poslopje. Lange je vsa dejanja tajio, a pod težov dokazov je bio obsojeni na triletno ječo. Roparje so vmorili Kozlar Štefana v Čhikagi. Kozlar se je v 17. leti odselo v Čhikago, tü z svojov pridnostjov prišo tak daleč, da je meo lastno mesnico. V toj so ga roparje v hrbet strelili. Sprevodila ga je velika vnožina na pokopališče. Srce Jezušovo bodi njemi smileno ! Promocija. Na medicinskoj fakulteti v Budapešti je z odličnim uspehom zvršo svoje študije Škilec Ahacij i je bio promoviran na čast doktora vsega zdravilstva. Dr. Škrilec Ahacij je sin zdravnika-operatera, primarij a bolnice v pok. v Soboti, dr. Škrilec Mihala. Mladi g. Zdravnik je gotovo eden izmed najmlajših doktorov naše kraljevine. Rodio se je v Soboti leta 1908. dec. 14. Star je tak komaj 24 let. Iskreno čestitamo! Siromaškim delavcom na znanje. Dosta siromaških delavcov hodi k borzi dela v Soboto i tam čaka duge, duge vöre, dokeč na vrsto pride. Mnogi zmed njih je lačen, žejen, sredstev pa nema, da bi šo v krčmo i se okrepo. „Dom sv. Frančičkaˮ v Soboti, Križevci 4., da tem siromaškim delavcom toplo hrano k obedi za mali dar, ki ga poklonijo Domi za siromake. Tanjer tople šupe ali tanjer prikühe. (zelje, repa, krumpiš) i falat krüha. Pač prosta hrana pri šteroj se ne ra- čuna nikši dobiček, vse se dela brezplačno, isamo izdatki se morajo pokriti. Za dva dinara vsakoga nahráni Dom, ki se najkesnej do 10. vüre prijavi v Domi. Če bi_pa Dom dobo podporo od oblasti, vse brezposelne i siromake nahráni brezplačno. Črensovci. Naša občina je dala lepo število težakov cerkvi na razpolago, ki so posadili jaličovje okoli pokopališča i plot vre vzeli. — Po dobroti posojilnice je cerkev mogla tüdi 25 novih, lepih cipres posaditi na pokopališče i je olepšati. — Z dobre vole so se javile dobre düše, ki so pomagale pri tom deli brezplačno. Bog povrni vsem, ki so poskrbeli za olepšanje bože njive, kje naši dragi počüvajo i kje bomo tüdi mi. — Mlaka, ki jo je poklonila občina z cerkvijov Domi sv. Frančiška za siromake, je po dobroti siromakolübečih düš v širini 10 metrov zavožena. Bog plačaj vsem, za brezplačno delo. Ne vérte lažlivcom. Tü pa tam raznašajo gotovi lüdje glase, da prej zgübi zemlo, šteri je ne küpi. Tak znate, zakaj se ti glasi raznašajo, to je že stara reč. Zato, ka bi rad prišo prle do penez komi se ide za nje. — Ki takše guče guči, laže. Nišče ne zgübi zemle zato, ka je ne küpi. Zdaj je predloženih par novih §§ k agrarnomi zakoni, šteri predpišejo, da de se agrarna zemla 30 let odplačüvala i ne 20 i ka se bo državi ne pa veleposestnikom. Gda se te spremembe v parlamenti sprejmejo, je v Novinaj razložimo. Tečas pa li mirno spite zavolo agrarne zemle. Novi smrten greji. Nekak je pisao g. Klekl Jožef v Črensovce, da so dužni se prositi na črensovsko faro. Če se prej nedo prosili, včinijo smrten greh. G. Klekl so se lüšno zasmejali tomi pismi i pravili ka pač te smrten greh popunoma premišleno, ešče z veseljom včinijo. Dečki i dekle, lepa prilika se vam obeta! Zagvišno radi čtete dobre knige. Le teško je do njih priti. Edini izhod v tom hüdom časi je, da si naročite mohorske knige, ki so izredno poceni. Tüdi rok za plačilo se je podukšao do konca maja. Pomislite: šest knig samo za 20.— Din. Izobraziti se moramo vsi. Tü smo vsi edini. Liki kak? Prosvetnih drüštev nega, zato tem bole ségajte po mohorskih knigaj. Postanite naročniki Mohorjeve drüžbe. Na té način pridete do dobrih krščanskih pa nadvse hasnovitih knig. S tem pokažite, da imate smisel za dobro čtenjé i da smo mi v Slov. krajini ne najzadnji. Knige v prišestnom leti so sledeče: kalendar (dosta bo pisano od davkov, kak se trbe pritožili, če se navržejo previsiki davki itd.), dve pretreslivivi povesti: Izobčenci i Mutasti greh. Jako podučnivi knigi z vnogimi slikami sta: Jetika i Naše morje. Jetika je med lüdstvom jako razširjeni beteg, zavolotoga moramo znati, kak se je naj o- Na sliki vidimo angleško letako, s šterim so skušali Angleži mesca decembra lanskoga leta preleteli Himalajsko gorovje z najvekšim vrhom na sveti z Mont Everestom, ki je visiki 8884 m, to je skoro 9 km. 6. NOVINE 16. aprila 1933. čuvamo ali vračimo. Nadalüje se tüdi Živlenje svetnikov. Da so knige resan dobre, nam svedoči priporočanje obeh naših slovenskih püšpekov. Preveč brezverskoga i protiverskoga tiska je med nami. Vö z njimi z naših hiš!V krščanskoj hiši mora biti krščanska kniga. Če gda, se moramo katoličani zdaj zdrüžiti v edno močno četo proti vsemi, ka je proti veri. Zato, dečki i dekle, zgučite si i zberite med sebov 20 Din pa je odnesite domačemi g. župniki ali kaplani, da vam naročijo kni- ge. — Kem več nas bo, tem bouše za nas! Po domovini. Hrvati bodo romali v Sveto deželo. Zagrebški nadpüšpek dr. Anton Bauer je izdao Vüzemski pastirski list, v šterom med drügim naznanja, da bodo letos Hrvatje po želi sv. očo poromali v sveto deželo, da na te način hrvatski narod proslavi 1900 let- nico Kristušovega trplenja, smrti i vstajenja. Grozna smrt 60 letnoga starčka. Nekši 60 letni kmet je prignao na Živinsko senje v Zagreb dva bika. Bika je vodo za noge privezana z lancom. Lanc pa je prikapčo za svojo desno roko. Bika sta se pa prestrašila i začnola bežati s sebov sta potegnala tüdi starčka, ki je v diri ne mogeo odvezati lanca na roki. Gda so drügi lüdje vstavili bika je že bio starček mrtev. Sestanek dužnikov črensovske posojilnice. Vodstvo Hranilnice in posojilnice v Črensovcih je pozvalo svoje dužnike na sestanek v Naš dom 2. apr. Prišlo jih je okoli tristo. Namen sestanka je bio, da se dužnikom razloži penezna stiska, te zroki, predvsem pa olejšave pri odplačili duga potom amortizacije. Predsednik posojilnice jé najprle na ta pitanja dao odgovor: Kak je nastalo pomankanje penez? Ali je penez zdaj menje? Gde je penez? Povedao je sledeče misli: Lübezen do bližnjega je vmrla igda ta vmerje, te zraste ž njenoga groba sebičnost. Sebičnost pa, naj te že živi v posameznom človeki ali pa drüžbi, išče samo sebe, samo svoj hasek, nikdar svojega bližnjega. V tistoj Ameriki, štera je leta dugo pošilala morilno o-rožje na bojišča i pri tom milijarde zaslüžila, se je prvič razvila tista sebičnost, štera je obrodila pomanjkanje. Ar Europa po boji zavolo siromaštva ne mogla küpüvati amerikanskih izdelkov, fabrikanti pa z malimi dobički neso šteli biti zadovolni, so se fabrike začele zapirati. Delavec je prišo lačen i goli na cesto. Küpüvati nesi je mogeo ne hrane, ne obleke, i ar je na milijone zraseo te šereg, milijoni neso si mogli küpüvati prej-šnega živeža i prvejše obleke. Tak je spadnola cena z edne strani, z drüge strani pa trgovina, ar so ne mele odjemalcov, so se zapirale. Penez amerikanskih bank se je zdigavao od vlagatelov, da bi mogli živeti. Banke so zahtevale svoje posojene peneze nazaj i Europe. Veriga za verigov se je vezala i na vsako je bilo samo to zapisano : peneze dajte banke, posojilnice so se spraznile a ne zavolo lačnih i nagih, nego ar so peneze začeli zdigavati vsi i je inam nositi, ki neso meli zato nikše potrebe i nikšega zroka. Če bi meli gorečo lübezen do bližnjega, bi nehali penez v posojil-nicah na varnom. Milijoni so trpeti glad na Kitajskom zavolo povodni, zmrzavali goli i nagi, v Ameriki so pa pšenico v morje metali, da je prej dosta, naj njej podignejo ceno. Isto so napravili v Jüžnoj Ameriki z kavov. Neso dali lačnim siromakom, nego železnice so ž njov kürili ali jo ta zmetali. Tak so delali, ar neso meli lübezni do bližnjega. Idokeč se ta lübezen ne povrne nazaj včloveča srca, nede pomagano. V stroji človečanstva je vse najlepše vrejeno, a če njemi fali samo eden klin, ne more se pravilno obračati. Lübezen do bližnjega je ta klin. Gde pa te je zdaj penez? Ga voda požrla? Ne. Ga ogenj vničo? Ne. So ga roparje odnesli? Ne. Ga erja pojela? Ne. Penez je teliko kak ga je prle, ne je prejšo. Gde pa te je? Skrili so ga tisti, ki ne lübijo bližnjega. Raj Plačüjejo oni intereš od njega, da se njim čuva, kak bi njim noso intereš, če bi ga vložili v zidavo i drügo podjetje, pri šterom bi si siromaški delavec kaj zaslüžo. Milijoni nemajo stana, ki pa majo milijone, ráj te skrivajo, gda bi zidali. Keliko železnic, cest, mostov bi bilo potrebnih, a ne posodijo tisti peneze za ta dela, ki je majo. Vse to pa zato, ar nemajo lübezni. Gda se lübezen po- vrne nazaj v človeča srca, te do kase pali dobivale peneze, ti do se obračali v njih i lüdem de v potrebočaj pomagano. Zato zovejo sv. Oča celi svet k pokori, a te nema lübezni. I naj ga genejo, se vüpajo odkrito povedati, do od Noetovoga časa, od občinskoga potopa ne bilo takše stiske na sveti, kak je dnesden. Drügo pitanje, štero je predsednik posojilnice dužnikom razložo, se je glasilo: Kak smo se zadužili? Kak nam pomaga naša država? Največ lüdi se je zadužilo po potrebi. Istina, včasi se je več trošilo, kak bi se smelo, bole oblačilo, več pilo, kak so sredstva dopüščala. Bole so se vtegüvali ništerni, kak njim je odevka segala. A teh dužnikov je malo. Največ lüdi se je zadužilo po potrebi : zavolo nesreč, povanja hrambe, izplačila herbije ali küpil za živež potrebne zemle itd. Vsa ta zaduženost je poštena zaduženost proti nepoštenoj gda što po prepovedanoj špekulaciji ali nepotrebnom zapravlanji zajde Ponesrečeni zrakoplov „Acron“, ki je bio dozdáj najvekši zrakoplov sveta. Pretkratkim pa ga je vihar vrgeo v morje. 16. aprila 1933. NOVINE 7. v duge. Ar je našega kmečkoga človeka dug pošten dug, njemi je država skočila na pomoč. Na kmetove duge je razglasila moratorij, to je, da se njemi ne more imanje odati zavolo dugov. Te moralorij trpi, dokeč ne pride zakon od razdužitve kmeta tomi na pomoč ali dokeč se gospodarske prilike ovak ne pobolšajo. Ne smejo pa pozabiti dužniki, da se za intereše vsi lehko terjajo i tožijo, tü jih zakon ne zagovarja i tüdi ne more, ar vlagateo za svojo dobroto, da njemi je posodo, more bar intereš njegov dobiti i kase svoje troške ž njimi pokriti. Vsak pameten dužnik mora priznati, da penez, ki ga je dobo na posojilo, ne je posojilnicin, nego vlagatelov. Posojilnica je samo žleb, po šterom priplava od vlagatela penez i odplava za dužnika. Brat je brati posodo peneze potom posojilnice, kmet kmeti. Vnogi vlagateo si je s teškimi trüdi Spravo peneze, štere je zavüpao potom posojilnice dužniki i je potrebüje krvavo. Posojilnica se je zato dužna pobrigali, da tüdi vla-gateo pride do pomoči za svojo dobroto i zato nieden pameten dužnik ne bo zamero, če posojilnica dužnike po zakoni terja, da plačajo obresti i duge keliko pač morejo. Zadnje pitanje, na štero je predsednik dao odgovor, se je glasilo: Kak se bo pomagalo dužnikom po amortizaciji, de ležej plačajo svoj dug i ga menje plačajo ! V Soboti na sestanki posojilnic se je naša posojilnica z celim srcom zavzela za znižanje obresti, da se pomaga dužnikom. Njeno prizadevanje je najlepši sad rodilo. Vnogo posojilnic se je odzvalo zahtevi i v zdatnoj meri znižalo obresti. Iz lübezni se je zavzemao naša posojilnica za siromaške dužnike. Taista lübezen jo sili, da se zavzema ešče naprej za vas. Ne samo, ka smo vam znižali obresti i stem letno ravno stojezero dinarov duga zbrisali nego ščemo vas počakati skoz deset let na odplačilo duga i ves vaš dug spremenimo v amortizacijski dug, da dvakrat na leto plačati obresti pa en deo šume i te na deset let nemate nikšega duga. Ne prosimo za to nikšega plačila, vse brezplačno opravimo, niti vknjižiti neščemo teh dugov, samo več porokov se mora podpisati, najbole člani iz edne občine i drügi. Po tom posojili se vnogo prihrani v 10 letaj. Ki je dužen 50.000 Din, prihrani 17.640 Din; ki 25.000 Din 8.820 Din, ki je 10.000 Din dužen, prihrani v 10 letaj 3.528 Din ki je pa 1000 Din dužen, te pa. 352 Din 80 par plača menje v 10 letaj, kak bi plačao če bi odplačüvao dug i intereš kak dozdáj. Plačati se mora točno vsako poletje to je jan. 1. i jula 1. ovak bi kasa gorplačala. Od 50.000 Din duga se vsako policije mora plačati 3.618 Din. Od 25.000 Din duga 1.809 Din. Od 10 000 Din duga 723 Din 60 p. Od 5000 Din duga 361 Din 80 p. Od 1000 Din duga 72 Din 36 p. Na te način odplačüvanja se za deset let plača ves dug z interešom vred i dužnikom našim pri pet milijonov Din dugi se odpüsti blüzi dva milijona dinarov. Ki plača januara 1. obe rati, dobi pri obrestih l/2 % popüsta. To napravi naša lübezen do vas. Dostakrat se čüje z vüst sovražnikov maloga človeka i njenih posojilnic: posojilnice slabo stojijo. Kak grda laž. posojilnice neso banke. Pri bankaj jamčijo, ali dobro stojijo z par sto di- nari, pri kmečkih posojilnicaj pa z celov vrednostjov vsi člani, vsi dužnike, vsi porocje. Pri nas na priliko 1500 kmetov stoji dobro z celov vrednostjov za vloge. To teliko pomeni, da je vrednost nepreračunlivo vekša, štera dobro stoji, kak je vrednost Vlog. Zato naše kmečke kase ne morejo prepad-noti. Pa če što guči, da te kase slabo stojijo, tisti ošpota naš pošten kmečki narod. Ar ka so kase? Naš kmečki narod so kase kmečke, njegov trüd, njegovo vüpanje, njegova lepša bodočnost. Toga kmečkoga naroda naj nišče ne ošpostava. Z lübezni smo vam to povedali, ite i povejte to tüdi drügim. Vse vas naj Bog žive. Ogledalo časa. Veličina katoličanske cerkve. Na celom sveti je 374 milijonov i 100.000 katoličanov. Od tej je nad 220 milijonov v Europi, nad 135 milijonov v Severnoj, Srednjoj i Južnoj Ameriki, skoro 17 milijonov v Aziji i okoli 3 milijone v Avstraliji i Oce-aniji. Katoličanska cerkev stalno napredüje, posebno v misijonskih pokrajinaj. Notranja obnova europskoga katoličanstva se vrši s podvojenov silov potom katoliške akcije po celom sveti. V različnih katoličanskih zvezaj, verskih i svetnih je nad 80 milijonov članov. Katoličani izdajajo na stotine časopisov-dnevnikov, samo v Nemčiji jih je do 450, katoličanskih časopisov-tjednikov i mesečnikov je nad 10.000. Iz toga vidimo, da je katoličanstvo najčastnejša organizirana dühovna sila človečanstva, podpirana z zavestjov svojih vernih sinov i hčeri i prešinjena z nadnaravnov milostjov svojega božega u stanovitela Jezuša Kristuša. Moskovski zvonovje. Zvonovje moskovskih cerkvi je bolševiška vlada odala Franciji, štera je te zvone porabite za drüge namene. Mogoče se bode gdaj zgodilo, da bodo isti zvonovje preliti v štüke, metali smrt na bolševiške armade. Sv. oča Pius XI. pri otvoritvi sv. vrat v baziliki sv Petra v Rimi. S tem dejanjom je sv. oča začno sv. leto ob 1900 letnici Kristušove smrti. 8. NOVINE 16. aprila 1933. Vstajenje Gospodovo. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet! Evangelij sv. Marka vu XVI. tali- Vu onom vremeni: Maria Magdalena i Marija Jakobova iz Salome, so küpile začimbo; da bi pridoče namazale Jezuša. I jako rano prvi den sobote pridejo k grobi; gda je že izišlo sunce. I zgovarale so si med sebom: što nam odvala kamen od dver groba? I nazaj gladajoče vidile so mladenca sedečega z desne strani, oblečenoga vu belom gvanti, i strašne so se. Šteri njim veli: ne bojte se: Jezuša iščete Nazarenskoga, razpetoga : gori je stano, ne je eti; ovo je mesto, gde so položili njega. Nego idte, povete vučenikom njegovim i Petri; ka pred vami ide v Galilejo: tam te ga videli kak je povedao. Ženske, ki so Jezuši i Njegovim skrbele za telovne potrebščine. V soboto, gda je sunce zajšlo, so küpile dišave, da bi mrtveca — takša je bila navada — mazilile i se poslovile, šče ednok molile i nato šle v Galilejo, domov. V nedelo zajtra. Jeružalem ešče spi. Ženske se paščijo proti vzhodi, rdeča zarja sunca se blešči kak dragi kamen rubin. Pri grobi so, sunce ie vzšlo. Potres je bio. Obraz angelov — kak blisk, obleč kak Sneg, glas; Križani je vstano! * Pesem zvonov, lüdi, priroda. Gda te trpeči šli v procesiji za rdečimi prapori Cerkve, znajte; Gospod je vstano, mi bomo vstali! Pošta. Kozar Jožef, St. Amandin, Francija. Oboje peneze sprejeli, Bog plačaj za nadplačilo. — Vogrinčič Jožef, Romoit, Fran cija. Pozdravla i vesele svetke žele dühovščini, naročnikom, predvsem pa svojemi g. plebanoši pri sv. Jeleni, občni Pertoča, gasilcom i svojim domačim. — Bog plačaj. — Naročnino smo sprejeli. Pozdravleni! Cepljeno trsje 10 000 naprodaj in Sadno drevje, hruške, jablani. Vrsta trsja: Pošcip, Beli Burgundec Rulen-der, Bovierova Ranina, Žlahtnina, Velki Rizling, Muškatelec. Cena po dogovoru. FRANC SERŠEN, trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. 3—4 BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette PARIS Telefon: Trinité 81-74 . , 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Paris 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burbu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne poslove najkulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: No. 3064-64 Bruxelles Francija: No. 1117-94 Paris Holandija: No. 1458-65 Ned. Dienst Luksenburg: No. 5967 Luxembourg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. (6) 1-1 K odaji je v Dolnjoj Lendavi na glavnoj vulici pod Štev. 56 ležeče zidane i s črepom pokrite 15½ m duge i 7½ m šörke hiše ves materijal: črep, cigeo, dveri, okna. Küpec je dužen hišo podreti i ves materijal dol voziti. Cigla je približno 45.000 falatov. — Küpci se naj zglasijo pri lastniki Milhofer Henriki v Dolnjoj Lendavi. Otvoritev nove DROGERIJE v hiši g. Hartnera v Murski Soboti Naznanjam poštüvanomi občinsvti da odprem f novo drogerijo. Na zalogi je velika izbira j vsega drogerijskega blaga in stvari, vse zdra- vilne specijalne potrebščine za človeka in vsakovrstni pripomočki za higenijo tela, zo- bov itd. Velika zaloga vseh sredstev za do- mačo potrebo in živino, za konje, govejo živino, svinje in kokoši; tudi za kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo. Vsa sredstva za pokončavanje škodijivcov. V kozmetiki bom imel v največji izbiri parfume, pudre, kreme, milo (sapune) in vsakovstne druge potrebščine najboljših znamk po izredno nizkih cenah. Velka zaloga fotomanufakturnih potrebščin, galanterijskega in gumijastega blaga, mineralne in zdravilne vode. medicalna vina, cognac, liker rum in razne esence, vsa- kovrstni čaj! ter sto in sto drugih stvari, katerih dosedaj v Murski Soboti ne bilo za dobiti. To pri nas že jako potrebno trgovino sem ustanovil v interesu javnosti in se upam, da bom v vsaki zahtev! mogel točno zado- voljiti. Mr. Ph. Andersch Josip Drogerija „PRI BELEM KRIŽUˮ Murska Sobota. Posestvo 5 oralov z zidano hišo se proda. Vprašati Jože Pučko, Sv. Trojica v Slov. gor. 1—2 Pozor! 4—4 Pozor! SEMENA vsakovrstna kakor: travno-deteljna-zelenjad-na in cvetlična, posebno pa za peso, ne« prekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v naküp staroznana tvrdka M. BERDAJS — Maribor Ustanovljena Tei. št. 23-51 Ustanovljena 1869 (interurban) 1869 Budilka . . Din 55*-Žepna ura nikel . . Din 75 * Zapestna ura Din 95’- Garanfiranrol Kupujem staro zlatnino In srebrnino po najvišjih dnevnih cenah 1-3 Ligeti Anton, urar, zlatar in optik M. Sobota, Glavni trg (Bergerjeva hiša) Izjava. Podpisan Matjašec Jožef, Lipa h. št 105 izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih je naredil ali bi jih v bodoče naredil moj sin Matija Lipa, 1933. aprila 1. 1-1 0 Matjašec Jožef. Nemška bojna ladja štera e bila pred kratkim spüščena v morje. Za tiskarno Tiskovnega društva Jos.Linhart, Kranj. - Izdajatelj: Klekl Jožef, župnik v pek., Črensovci. — Oblasti odgovoren urednik: Jos.Llnhart, tehn. vodja tiskarne, Kranj. — Urednik: Maučec Joško, akademik, Ljubljana, Sv.Petra c. 74; rokopis! na isti naslov. P O M O Č Pozdravljena, Slovenska mati! Šele v preteklem desetletju je začütila poštena evropsko javnost bolest oskrunjenega materinstva in dala izraža svojemu brezskončnemu spoštovanju do mater z danešnjim Marijinim praznikov!!, ko se v domovih, dvoranah in cerkvah hüde spomini na matere, Mislim, da ni nikoli klical čas s toliko silo vseh evropskih narodov, naj v času razkrajanja družin, teh prvotnih celic vsega življenja, posvete vso ljubezen onim ženam, ki so do osrčja spoznale veličino in poslanstvo materinstva. — Zakaj Evropi, razmehkuženi, izživeti in onemogli, bo zapel mrtvaški zvon, ako ne bo pravočasno zajezila strahote povodnji brezmaterinstva, ki prestopa begove iz mest v dežele. ; Sodobna žena iz mesta se zmerom bolj odmika svojemu poslanstvu; pretesno ji je med štirimi stenami, zatorej se odeva v svilena oblačila in stopa v javnost. Njeno drüžinsko ognjíšče ugaša, toplota doma se ohlaja. Otrok svojih ne pozna in otroci ne poznajo nje. Ali pa je sploh dom prazen in ne sliši nikoli otroškega glasu. In take žene, ki so si v javnosti pridobile visoka mesta, veljajo za buditeljice in rešiteljice naroda. V svili in baržunu pojejo ob mizah z dragimi vini in slaščicami slavospeve narodu. To je vse njihovo delo, prazno in brez zvoka. Besede, besede, besede. Dejanj z žrtvami in odpovedimi pa ne poznajo. Saj niso dale narodu potomcev, notranje moči in zdravja. Suh les pač nima soka. Mesta, matice kulture, odpovedujejo. Le pod skromnejšimi mestnimi krovi so skrite matere, zato jih malokdo pozna. Tudi po delavskih revirjih žive nepoznane junakinje materinstva ter po kmetskih seliti. Tu je mati duhovnica svojih otrok, večna lučka, ki jo vsa hiša použiva. Nikoli ji srce ne spi, na sleherni drhtljaj otrokov je pripravljena, da mu ponüdi vse svoje bitje. Iz jütra v noč se giblje, snuje in toláži, In še sredi noči vstaja in moli za moč naslednjega dne. Mati je prav za prav Božji čudež. Njeno srce nima začetka in ne konca: Tu gori lučka, ko že povsod leži tema. Tu čaka odpüščanje, ko so te že vsi obsodili. Tu težijo žrtve, ki bi vsakogar porušile. Mati. je nedognano bitje, ki ga bomo doumeli šele v večnosti. In vprav zaradi svojih malone čeznaturnih odpovedi je srečna. Ve, da je duhovnica vse hiše, da služi vsem, da je .potrebna vsem. Njen dom je zmerom svetal, poln vonjev, sloge in ljubezni. Vse stene jo čutijo, sleherni kot je izžareva. To je mati. In ta mati ni dala domovini le teles svojih otrok, marveč predvsem dušo. Vzbudila je v otroku vse sile ljubezni in vere in ga s tem priklenila na grudo, iz katere je iz^el. Slovenska kmétska mati je tako ohranila našo zemljo, jezik in vero. Vseh tisoč Iet ko Je slovenski narod tujcu robovalin zgüb-Ijal zemljo koš za košom, ko je poplitveno meščanstvo kle-[ čeplazilo in sramotilo svoj materin jezik, je edino Slovenska kmétska mati prelivala svoj jezik iz sebe v otroka, iz stoletja v stoletje ga je čuvala kot naj dr az jo svetinjo in ga ohranila do danasnjih dni. Brez naših kmetskih mater, v katere žré danes mesto kot v manj- vreden pojav, ne bi ostal od slovenskega naroda kamen na kamnu! In ta mati še danes prélja naš narod, še danes mu vliva svežine, narodnega ponosa in čiste besede. Zatorej izrekamo danes, na god naše sküpne nebeške Matere, vsem Slovenskim materam, ki žive v ljubečih odpovedi za svoje drüžine, globoko hvalež-nost. Vemo, da smo prejeli od njih sladki slovenski jezik in božje nauke za na pot v življenje. In povrnili jim bomo s tem, da ne bomo nikoli odstopili niti za las od njihovih izročil, od slovenskega ponosa in božje vere, marveč bomo za ti dve svetinji živeli in umrli. Pesmi Augusta Pavla. Že zato, ker je August Pavel objavlja! nekdaj Slovenske pesmi v Novinah, smo se dolžni ustaviti od njegovem zadnjem pesniškem nastopu. Kljub spoznanju, da naši šolani ljudje gledajo z nemarnostjo na vrednote narodne in obče-človeške kulture, katerih ena je literatura, smo dolžni zaničati: ali ražumete, kaj pomeni, da je vstat končno iz naše zemlje pesnik? Slovenska krajína je kulturno še zelo slabotna, kar dokazuje tudi to, da nam še ni dala resničnih umet-nostnih tvorcev. Kake globine vsebuje to: pesnik naše krajine — to moremo komaj slutiti, zakaj A. Pavel radi razmer ne obiskuje doživetij in videnj, ki bi mu jih vdihnila naša zemlja, ni mu dano opeti vseh njenih drgetov, barv — skratka: ni mu bilo dano, da bi šla njegova rodna zemlja skozi očiščujočo in vizionarno silo njegove Slovenske besede, da bi nam v njej zasijalala kakor del našega življenja ... V tem vidim pesnikovo življensko in umetniško tragiko! Naša krajína še sniva kakor pepelčica, da jo vzbudi Pesnik — Kakor žalosten simbol, ki nas veže z minulostjo in ki nam pojasnjuje neizpoljnjivost gornjih misli, je jezik Pavlove zbirke: Vak völgy ölén igy zsolozsmázok — Tako pojem psalme v objemu slepe doline.ˮ Kljub vsemu je on le poet iz naše zemlje, saj ga je ona rodila in še več — on se je prvi globje potopil v tajno življenje našega narečja že pred 25 leti. 2. POMOČ 16. aprila 1933. To sicer vedo madžarski literarni kritiki, ne pa naše „razumništvoˮ. Priznava sam: „Globoko koreninim v zemlji!ˮ Kdor more razumeti, naj razume. Krivično in spačeno življenje sodobnosti je našlo v teh psalmih svoje spomenike, ki jim je pesnik vžgal obsodbo svojega razboljenega srca in svoje ogorčene, človečanske duše, ki je že skoro izumrla v svetu . . . Vesoljni potop sovraštva, ki zagrinja človešto, kriki ljubezni in kruha lačnih milijonov ter končno grozotna, vendar mistično mirna srečanja pesnika samega s smrtjo — vse to odmeva iz psalmov, ki se pesniku izvijajo iz duše v tesnobi vsakdanjosti, kar je v naslovu simbolično izrazil. Odlični madžarski esteti in kritiki so zapisali, da stoji Pavel „v prvi, najmočnejši vrsti naših katoliških poetovˮ, ustavni so se ob mojstrovini njegovega jezika. Ne pozabimo, da je Pavel pesnik z naše zemlje! Končno (ker to vprašanje si mnogi stavljajo, sicer v drugačni obliki): zakaj nimamo danes v Pavlu pesnika, o kakršem je bil govor zgoraj? Ne bo daleč od resnice to-le ugibanje: Kriva je miselnost tistih, ki se iz daljave zgledujejo ob njegovem pojavu in ob našem pisanju o njem; krivi so zastopniki te miselnosti, ki so odločevali — v smislu, ki smo ga Slovenci vajeni: da je kultura pri nas dekla in ne gospa! Konsumno zadružništvo. Poleg denarnih zadrug so se na Slovenskem najbolj razvile konsumne zadruge, deloma v delavskih krajih deloma na kmetih. Denarne zadruge so bile povsod predpogoj in steber konsumnega zadružništva, vendar moramo reči, da so v nekem oziru konsumne zadruge za prebivalstvo še večje važnosti kot denarne. Tudi konsumne zadruge so se razvile v boju proti oderuštvu in sicer proti blagov-nemu oderuštvu. Prve in druge so se borile proti načelom gospodarskega liberalizma, ki je učil „vsak sam zaseˮin so klicale vsemu človeštva da je njegova rešitev v skupnosti. Zahtevajo pa konsumne zadruge od svojih članov več požrtvovalnosti kot denarne in predpostavljajo bolj razvito zadružno zavest kot denarne. Zato jih je težje ustanoviti in tudi težje voditi, kjer pa se enkrat udomačijo, tudi vrše večjo nalogo pri vzgoji ljudstva kot denarne in so zato kot smo rekli za Splošno zadružništvo celo važnejše od prvih. Ročdalski pionirji Že v prejšnjih odstavkih smo govorili, kako so razni mogočnjaki tudi pri nas na Slovenskem pred desetletji držali preprosto ljudstvo v svojih ode-ruških krempljih. Posojali so denar na nezaslišano visoke obresti. Niso pa bili samo te vrste izžemmovalci naroda. V nekem oziru so bili še hujši razni trgovci, ki so prodajali blago odvisnim ljudem po cenah, ki so se jih sami izmišljevali in tako bogateli na račun zasužnjenega ljudstva, ki si ni znalo pomagati. Vsak kraj na Slovenskem bi znal pripovedovati o takih bogatinih, ki so pili ljudsko kri kot pijavke in postali na nepošten način iz prejšnjih nemaničev bogatini. Še hujše kot pri nas je bilo pred desetletji v tistih deželah, kjer je bilo dosti židov. Ti so zlasti sedli po kmečkih vaseh kot trgovci in skušali delati profit na račun preprostega ljudstva. Toda tako blagovno oderuštvo ni vladalo samo po deželi, razpaslo se je tudi v delavskih krajih, kjer se je začela hitro razvijati po iznajdbi strojev moderna industrija. V takih krajih je bil delavec še huje odvisen od blagovnih oderuhov kakor pa kmet. Zato je tudi misel, da bi se rešili z združeno močjo pred takimi pijavkami zrastla v 'industrijskih krajih. Na več mestih so poskušali požrtvovalni ljudmi, da bi ustanovili za delavstvo zadruge, ki bi nakupovale življenske potrebščine in jih potem prodajalo delavcom za gotov denar, tako da bi ta profit ne šel v žep posameznika, ampak bi prišel v dobro delavcem, ki bi küpovali. Narejenih je bilo precej takih poizkusov, toda večinoma so se ponesrečili. Končno je Zmagala misel zadružne prodajala med delavstvom v angleškem industrijskom mestu Rochdale (Ročdel). Leta 1844 so tkalci iz tamošnjih tovarn ustanovili prvo konsumno Zadrugo, ki se je obnesla. Vpisali so jo v sodni register pod naslovom^ »Rochdalska zadruga poštenih pionirjev". Vpláčevanje deležnih ubrokov se je Vršilo tedensko. Vsak član je moral plačati po 2 penci angleškega denarja, t. j. po sedanji vrednosti okrog 2.25 Din. Zadruga je ob začetku imela 40 Članov. Trije. nabiralci so prevzeli nalogo, dá so zbirali te prispevke. Po potrpežlji- Širite „Pomoč" Stanko Jug, cand phil: Slovenska zemlja. Belokrajina se ponaša, četudi obsega le majhno ozemlje, z dvema mestoma in to s Črnomljem in Metliko. To nista posebno veliki mesti in imata, kakor vsa Slovenska majhna podeželska mesta, zelo močan kmetski značaj. Črnomelj leži ob železnici, ki [pelje iz Novega mesta preko Semiča, Črnomlja in Metlike dalje proti Karlovci Ob mestu teče, kakor smo že omenili; reka Labinja, ki se izliva v Kolpo. Kakor veliko slovenskih mest tako je tudi Črnomelj nastal ob vznožju gradu. Že v 12. st. je stal tu grad. Kmalu se je začelo okoli njega naseIjevati vedno več ljudi, ki so si pod varnim zavetjem gradu postavili svoja bivališča. Tako je nastal najprej trg Črnomelj. V 15. št. pa je naselje dobilo mestne pravice. Prav v tem času se je Črnomelj večkrat dobro izkazal proti Türkom, ki so se prav v tem stoletju skoro vsako leto, včasih celo po večkrat na leto, zaganjali na slovenska tla in tu plenili, morili in odgajali v sužnjost na tisoče mladih ljudi. Črnomelj, ki je ležal bliže meje, je mnogo trpel radi teh turških napadov. Že zgodaj, 1. 1223, se je našem v Črnomlju nemški viteški red, ki je tudüdo najnovejše dobe upravljal črnomeljsko župnijo. Prebivalci se pečajo, kar je najbolj značilno za podeželski značaj mesta, največ s poljedelstvom in sadjarstvom in ne, kakor bi morda kdo mislil, s trgovino in obrtjo oziroma industrijo, kar daje današnjemu mestu šele mestni značaj. Vinogradništvo je zelo razvito. Vsa okolica je dobro zasejana z vinsko trto. Južnovzhodno od Črnomlja Doličah precej njenega premoga. Ta premog je del one velike pfemogovne žile, ki se vleče od Kočevja do Črnomlja. Sedaj že par let koplejo ta premog, vendar ne v velikih kolenah. Nedaleč od črnomlja v južnovzhodni smeri leži večja vas Adlešiči, kjer se dviga nad Kolpo dobro utrjen grad Podbrežje. Tudi s tem gradom so zvezani spomini na turške vpade, ko je okoliško prebivalstvo našlo za močnim grajskim obzidjem varno pribe, ževališče pred roparskimi tolpami bosanskih Turkov. Ob Kolpi loči tudi vas Vinica, kjer je bil rojen naš veliki še živeči pesnik Oton Župančič, sedaj upravnik narodnega gledališča v Ljubljani. V bližini Črnomlja je še ena zgo- dovinska znamenitost, namreč razvaline mitrovega svetišča iz rimske dobe, Mitra je pravzaprav solnční bog vzhodnih narodov in so Rimljani šele kasno prevzeli v svojo vero, v kateri je postal eno najpriljubljenejših božanstev. V 3. in 4. št. se je češčenje Mitre zelo razširilo, zlasti s poštovanjem vojákov. Na ta način je prišel ta kult tudi v naše kraje, kjer so doslej našli že več takih svetišč, mitrejev, teko n. pr. v Celju in Ptuju. En tak mitrej je, kakor že omenjeno, tudi blizu Črnomlja. Nedaleč od Kolpe leži drugo belokranjsko mesto, Metlika. Nekoč je bilá 16. aprila 1933. POMOČ 3. vem nabiranju se je posrečilo, da so zbrali skupaj 28 funtov (8 560). S tem denarjem so začeli svojo trgovino. Naküpili so majhne množine najpotrebnejših živil in 21. decembra 1844 so odprli svojo zadružno prodajalno. Prestati so imeli ogromne težave. Toda voditelji zadruge so bili možje na svojem mestu. Nobena težava jih ni odvrnila od cilja, ki so si ga zastavili. Vzgajali so vse člane zadruge, da so kupovali vse pri tej zadrugi, skrbeli so, da se šlo vse v redu in delali so vse zastonj. Mnogi so se jim posmehovali, ker so bili prepričani, da je nemogoče uspeti s tako prodajalno, toda čez dobro leto so že nasprotniki sprevideli, da vendar le gre. Po enem letu je zadruga štela že nad 80 članov. Tako je bila ustanovljena prva zadruga te vrste, ki ni propadla in ki se je obnesla. Ko so drugi kraji videli, da je šlo v tem malem mestu in da so uspeli neuki, toda pošteni in vztrajni tkalci, preprosti tovarniški delavci, so začeli ustanavljati tudi drugod podobne zadruge. Angleško konsumno zadružništvo se je pričelo razširjali in je postalo vzor tudi drugemu zadružništvu po vsem svetu. (Dalje.) Pravni nasvet!. 1. Določila glede nagrad, ki pripadajo notarju kot sodnemu poverjeniku glej v Pomoči od 25. dec. 1932. Ali je notar samo za ureditev zemljiške knjige zahteval pravilen znesek ne moremo povedati, ker nam ni točno znano, katera dela (pogodbe, predloge, posvetovanja itd.) je notar opravil in kolika je vrednost predmetih nepre- mičnin, kar vse odloča pri določitvi nagrade. Notar si sme zaračunati nagrado le po določeni tarifi. Če se Vam zdi nagrada neprimerna, zahtevajte pri sreskem sodišču, da nagrado v sm. § 228 zakona o javnih beležnikih odmeri. 2. Posojilo 100.000 Din. Na Vaše vprašanje Vam ne moremo določno odgovoriti brez upogleda v zadolžnice, ki ste jo pri banki podpisali. Sigurno pa je stvar taka, da je zadolžnici povedano, da najameta posojilo oba in osobito, da jamčita za vrnitev posojila in postranskih pristojbin oba solidarično ali nerazdelno. To pomeni, da ima banka pravico zahtevati vsako plačilo glavnice, obresti in drugih pri-padkov v celoti od obeh dolžnikov ali celo od kateregakoli od njiju. Banka je tedaj upravičena ves dolg zahtevati tudi samo od Vas, četudi ji dolguje tudi drugi posestnik, ker soparno jamstvo pomeni, da jamčijo vsi za enega in eden za vse. To velja za Vaše razmerje napram banki in od nje ne morete zahtevati, da dolg razdeli na polovico, ona bi to mogla le prostovoljno storiti, s čimer pa se seveda njena sigurnost zmanjša. Drugačno pa je razmerje med Vama dvema dolžnikomá. Kot navajate, je bilo mišljeno, med Vama tudi najbrže dogovorjeno, da prejmeta vsak samo polovico posojila in da morata vsak samo polovico glavnice in obresti vrniti banki. Kar ste tedaj Vi na račun skupno izposojene glavnice in obresti plačali, lahko vedno zahtevate, da Vam polovico plačanih zneskov drugi posestnik povrne. Polovico izvršnnih plačil, ki ste jih izvršili na račun cela nega, skupnega dolga, Vam mora Vaš sodolžnik povrniti, Seveda v kolikor med Vama ne obstoja nasproten dogovor. Če tega prostovoljno ne stori, ga morete tožiti pri sodišču. Metlika glavno mesto Slovenske krajine, kakor se je v Srednjem veku imenovalo ozemlje med Krko in Kol po. Kakor Črnomelj je tudi Metlika dobila mestne pravice v 15. st. in prav tako je tudi zelo mnogo trpela radi številnih turških napadov. Tudi tu je bil naseljen nemški viteški red in upravljal župnijske posle kakor v Črnomlju. Po svojem prebivalstvu je prav tako podeželsko mesto kakor Črnomelj. Blizu Metlike so tri cerkvice, zidane v gotskem slogu in obdane vse sku paj z enim obzidjem. To je znana Božja pot „Pri treh farahˮ, ki uživa velik sloves še preko mej Belokrajine na Hrvatskem in tudi na Dolenjskom. V okolici mesta sé razprostirajo vinogradniki, ki so glavna skrb vsakega Belokranjinca. Po vinogradih je posebno znan Semič, od koder se odpira tudi lep razgled po Belokrajini, Med Metliko in Črnomljem je še ome niti Gradec, kjer so bile včasih velike topilnice za železo in ob Krapi še grad Krupo. Hotiški: Zvonovi pojo. Vsake počitnice prihaja Lojze domov z radostjo v srcu in vsakokrat se vrača domov z nekim hrepenenjem. Morda je to hrepenenje po domačem kraju, vasi in življenju, ljubeznosti in preprostosti naših ljudi, morda pa je svečanost vsakokratnih praznikov. Sam ne ve kaj. Morda je pa spomin na nezavedna otroška doživetja, ki ga vleče tja, kjer jih kot otrok doživljal. Naj bo karkoli, rad se tega spominja. Proti večeru je sedel Lojze na vlak In kmalu nato je vlak rezal zeleneča se polja. Slonel je ob oknu. Vse nebo je bilo posejano z zvezdami. Izmed hribov se je vzdigal mesec, velik in rdeč, a hladen in brez svetlobe. Proga se je vila po neizmerni ravnini in šele tam daleč se je širila temna stena gozdov. Lojzetu je prijetno ob takih prilikah, njegove misli dobe peroti. Prihajajo spomini . . . Velika sobota popoldne. Toplo in božajoče je zavelo od juga. Dahnilo je v polja, vzcvetela so, dahnilo v gozdove, ozeleneli so. Iz trpljenja velikega tedna se je oglasila hvalnica. Vsa narava jo je pela. Ljudje so vreli k cerkvi, se zgrinjali od vseh strani, prihajali iz vseh hiš. Prihajali so razposajeni otroci, se po-dili pred cerkvijo, prihajali v gručah fantje ponosno, z odpetimi suknjiči in z rokami v žepu, prihajale dekleta s s smehom na usnicah, stopajoče previdno in nalahno, prihajale ženske v živahnem razgovoru, one tam so si ognjevito nekaj dopovedovale in prihajali so resni možje. V zvoniku so se oglasili zvonovi, mogočno in veličastno, da se je streslo ozračje do Sv. Martina. Starček, ki je šel med zadnjimi proti cerkvi je vzel pipo iz ust ter se pobožno odkril. Od cerkve se je razvila procesija. Najprej otroci z začudenimi očmi in odprtimi ustnicami. Ti so šli dalje, se ozirati nazaj, še spodtaknil se je včasih kateri. Za njimi fantje, ki so se pogovarjali Bag ve o čem, ker se je tam eden tako glasno zasmeja. Za njimi so stopali možje dostojanstveno in vase potopljeni. Zvonovi so peli, peli vstajenje. Njih pesem je bila hvalnica za vse dobro. Tik za možmi je cingljal Lojze z zvončki, za njim je stopal župnik z monštranco v rokah in pevci so peli velikonočne pesmi, da se je razlegale daleč tja v polje. Zadaj so ženske molile rožni venec. Tik za vasjo je bil ovinek. Lojze je videl vso procesijo. Videl je mater, ki mu je vsa srečna pokimala, ko ga je videla v rdeči ministrantski obleki, nato se utopila v molitev. Videl je vase pogreznjenega očeta, ki se mu je nasmehne tam dalje je bila sklju-čena postava dedeka, ki je pomikal jagode na rožnem vencu in molil. Lojze pa je cingljal z zvončki, da ga je celo dobrodušni župnik opomnil, naj se vendar ne razvnema tako. V onem oknu je pravkar ugasnila sveča, ko so pevci prispeli mimo. Zvonovi, so peli ubrano in enako-merno, procesija se je vračala v cerkev. Bandera so se nagibala, še enkrat vzplapolala in se ustavna. Na oltarju so gorele sveče, da je pisano migotalo od luči. Najsvetejše je plavalo nad glavami. Orgle so zapele velikonočno pesem in v to pesem vstajenja je odjeknilo zvonenje zvonov in vmes je kipela molitev. Mračilo se je. Večerna zarja je porečila nebo in po vasi so prižigali kresove; pritrkovali so velikonočni zvonovi. Lojze je vse to gledal, poslüšal in — strmel... 4. POMOČ 16. aprila 1933. „Ja šment, kam sem se pa zamislil,ˮ se predramil Lojze na vlaku, „saj še nisem doma.ˮ In vesel je bil, da se je končno znašel na domači postaji. André Theuriet: Resnična botra. (Iz francoščine prestavil Cotek.) Od časa do časa, ko je bil radi opravkov od doma, je smrt pohitela Čez polje in gozd obiskat svojega krščenca. Sinek je hitro rasel in se lepo razvijal v vseh ozirih, medtem ko se je oče Dudu staral in sčasoma osivel popolnoma. Dal si je tudi zgraditi lep grad na livadi kraj gozda, kjer so se često gostili, dobro jedli in pili ter breeskrbno kramljali,pozno v noč. Nekega dne pa smrt reče zdravniku: „Kadarkoli imam opravka v tvoji soseščini te vselej pridem gledat. Ti pa k meni še nisi nikoli prišel. In vendar si mi dolžan že dokaj obiskov.ˮ — „Mislim, da se nikamor preveč ne müdi,ˮ je odgovoril Dudu smehljaje in malo v zadregi. „Vedno bi bilo še prerano. Če človek enkrat pride malo k vam nimate več navade ga zlepa pustiti. — „Le pomiri se, na noben način te ne bom vzela predčasno. — Saj vendar dobro veš, kako sem pravična! Ne boj se ničesar in pridi enkrat k meni na večerjo.ˮ Nekaj dni za tem se je stari Dudu odločil, da bo obiskal letos svojega sina. Šel jo je čakat k nekemu gozdiču, kjer je vedel, da bo šla mimo. Srečala sta se in odšla skupaj. Smrt je svojega gosta vodila po pustiti poganah, skoz visokorasle, molčeče gozdove, čez hribe in doline, posute s kamenjem. Po teh krajih Dudu še nikoli hodil. — Prišla sta na pusto ravan vrh gore. Zdravnik je imel že vse ranjene noge in ni mogel dalje. K sreči sta v bližini opazila gradu podobno črno poslopje, obdano s starim zidovjem, na gosto poraslim z bršljanom. „Tu sva domaˮ le rekla smrt in prijela za kljuko. — „Saj je že časˮ — je vzdihnil Dudu „komaj živ in se še držim na nogah.ˮ Vstopila sta in gospodarica poslopja je svojega gosta brž okrepčala z obilo južino, pri kateri ni prav ničesar manjkalo. Nato ga je vodila v ozadje neke dolge dvorane, katere okna so gledale na prostran ograjen vrt, kjer je brlelo miljone in miljone svečk. Bile so vtaknjene v zemljo; in ko je prišla noč so njih rudeči plamenčki skrivnostno plapolali in plaho mežikali v tej mračni tišini. Nekatere svečke so bile dolge, druge srednjevelike in zopet nekatere čisto majhne. Plamenčki nekaterih so še komaj živeli, med tem ko so druge še živahno sipale svetlobo okoli sebe. Dudu je nekaj časa preplašen gledal, nato pa počasi spregovori!: „Za božjo voljo! Kaj naj vendar to pomeni?ˮ — „To so lučke življenja,ˮ je odgovorila smrt. — „Lučke življenja? Kaj menite s tem?ˮ — „Poslušaj------------vsak krist jan, ki živi na zemlji, ima tu svojo svečko, ki je podoba njegovega življenja.ˮ — „Čudna zadevaˮ, je prestrašeno vzdihnil Dudu, toda te svečke so vendar zelo različne: nekatere so velike, druge majhne; ene svetijo živahno, druge že skoro umirajo.ˮ — „No ja, — to je vendar tako kot v življenju: eden začne živeti, drugi je v majhni dobi, tretji visi v grob. Otroci se porajajo, stariki umirajo.ˮ — „Saperlotˮ — je mrmral Dudu, ki so mu mravlje gomazele po kosteh, „ona le svečka tam se pa nekam celo dobro drži!ˮ — „To je svečka novorojenčka“. — „In tista tam, ki sveti kot trideset žarnic?ˮ — „Tista je svečka dvanajstletnega mladeniče.ˮ — „Čujte, draga botra“, je nadaljevat starec in se praskal po sivi glavi, „tudi svojo bi rad videl. Katera je moja?ˮ — „Glej, tukaj, tik pri nogah ti brli.“ — „Ah---------Ni mogočeˮ, je žlo- bodral Dudu in prebledeo „ln skoro nič več stenja nima. Vsak hip bo u-gasnila. — „No, seveda . . ., dragi moj tovariš ... samo tri dni življenja še imašˮ — „Kako .... za božjo voljo . . . samo tri dni! To vendar ne gre! .. Čujte, draga gospaˮ Smrt — saj sva že dolgo prijatelja — ali se ne bi dala ta zadeva na kak način podaljšati... Vi imate oblast nad tem: ali ne bi mogli mojo svečo vsaj malo podaljšati? Malo voska bi vzeli oni le, ki je tako dolga, in ga pridali moji...ˮ — „Nemogoče! Tista svečka, ki tako lepo gori, je ravno svečka tvojega sina! Poleg tega zahtevaš od mene stvari, ki ti jih moja pravičnost ne more dati. In moja pravica je neizprosna — to vendar dobro veš.ˮ — „Prav imate..ˮ je vzdihnil ubogi Dudu in sklonil glavo. — „Edino, kar ti lahko še dobrega storim,ˮ — je dejala smrt, „je to, da te naredim še bolj starega in boš tako lažje umiral.ˮ In res, ko se je Dudu vračal domov, se je tako postaral, tako zelo oslabel, da je komaj živ dospel do domačega praga. Tam se je zgrudil kot steber prahu ali pepela; in to ravno v trenotku, ko je ugasnila njegova svečka tam gori, v kraljestva pravične botre Smrti. Gospodarstvo. Živina. Ljubljanski živinski sejem 5. apr. Ta sejem je bil precej živahen, polno prodajalcev, manj pa kupcev. Kupčija srednja, cene nekoliko višje. Prignali so 189 konj, 162 volov, 53 krav, 10 telet in 233 prašičkov za rejo. Cene konjem so bile od 400 Din naprej, Prodanih je bilo malo. Prašičke so prodajali kos po 200 do 250 Din in jih ja bilo precej razprodanih. Goveja živina je dosegla naslednje cene za 1 kg žive teže: voli prvovrstni 3.75 do 4.75 Din, poldebeli 3.25 do 3.75 Din vprežni 2.50 do 3.50 Din, krave debele 3 do 4 Din, teleta 4 do 4.50 Din, spitani prašiči od 5 do 9 Din kg. Mariborski živinski sejem 4. apr. Prigon je znašal 17 konj, 7 bikov, 144 volov, 307 krav, 19 telet, skupaj 499 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.25 do 4 Din, poldebeli voli 2 do 2.75 Din, vprežni voli 2.25 do 3 Din, klavne krave debele 2 do 3.50 D, plemenske krave 1.25 do 2 Din, krave klobasarice 1 do 1.50 Din, molzne in breje krave 1.50 do 2.50 Din, mlada živina 3 do 4 Din, teleta 4 do 5 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 297 glav. — Maribor ima sledeče mesne cene: Volovsko meso I. 8 do 10 Din, JI. 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. 10 do 14 Din, II. 6 do 8 Din, prašičje meso sveže 8 do 16 Din. Izredni občni zbor „ Zavednosti" se bo vršil 23. aprila 1933. ob 9. uri dopoldne v Murski Soboti v Martinišču z običajnim dnevnim redom. Vabim vse člane, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Brunec Joško predsednik. Odbor Rdečega križa v Beltincih je na svoji seji sklenil razdeliti med reveže Din 200.- mesto venca na grob umrlega g. predsednika g. dr. Fr. Kolarša. Širite Pomoč!