NEKAJ Ol'O:MR K VPISOM Dr. !lfallJa l\Itrrko, ;;lavist, primerjalni slovstveni zi:odovinar in etnograf . D r. P avel Pestotnik, organizator sokulslvn 1n po­ ll Lik, roj. 11119 v Kost.anju pri ~martnem v Tuhinj­ ski dolini. Srečko ::'tlagolU!, r oj, l. 18BO v Ljubljan.l, tclrnh'nl vodja v Namdnl tiskarni v Ljubljani, l. 1890 upra­ vitelj tiskarne D . H riharja v l!elju. Urejeval je. hu.morističnP. liste škrata, nogal'n in Ježa. Njegovi psevdon.lmi: Zane z Iblt1ne, Boltatu Pepe. Frtaueku Gustl, Ku1·P.nl'kova Neška. Je najplo rlovitejši slo­ vcn,k i slika r samouk starcj~c dobe. Radlvoj Pet-erliu-l'ettuška (Franc), pesnik i n poto­ pisec, roj. l. 1879, člnn Ke t tejeve •:ladl·uge• v No­ vem mestu. 7.bežal je l. 1902 Iz avstrijske vojske v Rusijo in tam osta l 14 let kot domafa učitelj, l. 1919 pa je bil knjigovodja v Narodni ban.ki v Carlcinu (kasneje Stalingnid, danes Volgograd). v PV je objavil več svojih potopisov, mer! drugim: ,v gorah .Kavkaza« (l. 1905). Dr. F ,·an E ller, pravnik, roj. l. J8?3 v Dev. Mariji n a .:ili, rednt profc,;or na ljubljanski unlvcr,d. Kol študent "" Dunaju se je u dcle;.cval prizadevanja slovenske moderne kot pesnik in prozaist. rvan Macber, p" rlrodopiscc, roj . l. 1815 v $kolji LO!ci. umrl l. J9Jfl v Ljubljani, pisatel j učnih lmjig, navdušen planinec, od l. 1M6 nekaj let blagajnik SPD, nato ves čas njegov podpredsednik. Hugo Roblek, roj. 18'71, Jeknrnar, narodni borcu in planince, l. tA19 je s slovenskimi borci branil l'Od• rožco. Umrl Je l. 1920 v Trstu, ko je s.kočU Iz go­ rečega po taši:;tih zažganega Narodnega rloma. Z Alj,ižem je polagal temelje slovenskemu planin­ stvu na Gorcnjski,,n, Wltanovitelj i n predsednik rnd uv ljiške podružnice, markin1l je ves Hohinjskl kot, njegove zvc,e ~ Tolminom, okolico Bleda in Radovljice. Po njem se Imenuje Rnl>lekov dom na Begunjščici, zgrajen l. 1932 s sredstvi Iz njc~ove zapuščine, ki Jo je volil radovljiški podružnici S PD. A N T ON M L A C N ! K • Pogled z Raduhe Tam, kjer Rad-u.lia prekrasna, vsa ponosna veličasl?ui. pod oblake mi kipi, kjer SP. v soncu s11eg blišči, Tam, kfer teče mi Savi1ija. in me na mlade dni spominj a, tam leži mi roj~tna vas, · mojih dni mladostnih kr as. Raduha. mi veliča.stna kalco si ti pl.anina krasna! Saj i z t·vojih se pečin odpre pogled na sto planin. Sirom te slo-venske zemtje in še da!P.č preko meje, kjer prehiva naša kri, kjer rod s!o11enski še živi. VP.sel oziram se v planjave, k i kipe mi gor v vi fove, kjP.r priča mi očak Triglav, da naš rod je čvrst in zdrav. Vuzk se tega naj za11eda in uedro naj v bodočnost gleda. Ponosno kul Triglau st oji, slovenski nnrod ?laj živi. - - - • Gl. belezbo PV str. 651. 626 Ob a rh ivu sav inj s ke plan inske podružnice Zapiske ob ostankih arhiva savinjske podružnice sem zbral yalo, da bi ob izročll.lh prejšnjih let pregledal delo PD Celje v povojnih 18 letih. Stva,·i nisem moi,:cl izl'lr patl, kakor sem si yaunifilil, vsaJ "" doslej, P1·i te.m naj pl'ipomnim. da je pro!. Janko orožen že p1·ed vojno napisal zgodovino savinjske podruž­ nice SPD - ob 40-letnici. Rokopis Je hranil d r. Milko J:trašovec, pred desetimi leti pa ga j e tzročll meni. Za GO-letnic<> je p r of. on ,iten obdelal obdvhje U33-1953, letos pa n:Hlaijeval še delo za obdobje 1953 - ~~63. Ker je zelo obširno, 'PV spisa ne mn,·e priobčiti. Tine Orel Prav je, da nekaj zapišemo ob razmer oma visokem jubileju savinjskega planinslva. Ne zaradi nečimrnosti ali zato, da bi se tajali od sruno7..adovo1jstva ali se grenili ob neuspe­ hih, niti ne v skromno opombo tistih, ki so našo planinsko organizacijo spravili na 11ogc. Predvsem zaradi živih, njim v izpodbudo, saj naloge , ki jih je planinska organizacija na tem predelu slovenskega Mrodnega ozemlja pwvzela 07.iroma mo1·ala prev7.eti, še niso iz­ polnjene in nič ne kai.:-e, da bodo v krntkcm. P, 1·av zato jP- treba pogledati nazaj: kljub vsem Lcžuvam se je vendru::lc nekaj storilo tudi za napredek celotne savinjske pokrajine. Ce bi ne bilo zavednih, trmasto prepričanih ljudi, da pokirnjina to zasluži, ui b ila 7.amuda pri napredku še večja, še bolj občutna. Le nekaj mesecev po ustanovitvi osrednjega SPD v LjubljliDi, ki danes nosi ponosni na­ slov PD L jublja na-matica, je bila ustanov­ ljena »Savinjska podru? .nica SPD s sedežem v Mo:>.irju«. 20. avgusta 18!l:l je bilo •>-Osnovno zborovanje«, zapisnik o njem nam je še ohra­ njen. Ustanovitelj je bil Franc Kocbek, gm·­ njeg„ajski učildj. Delo se je pravzaprav 1110- ralo p1ičeti nekako istočasno kot v Ljubljani, saj je Kocbek nu osnovnem zborovanju že lahko porocal o novi poti na Ok r ešelj, o spo­ minskih knjigHh in o novih pot ih, Iti jih je zaznamoval. K'..omaj 40 udov je štela podn1ž­ nica ob ustano vitvi, ined njimi je bil t.udi pesnik Anton Aškerc, ki se je zavzemal ob ustanovitvi zlasti za slovensko smer no,ve podružnice. Kocbeku je z nasveti pomagal tudi dr. .Tohannes Frischauf, sicer Nemec, a po svojih nazorih odkrito in pošteno n aklo­ n jen Slov1mcem. Podčsdajmo zlasti to, da je bil sedež podružnice v Mozirju, ne v Celju, ki je imelo tedaj mocno nemški in nemčurski značaj in ga je utrjev-alo med drugim s eclj- sko sekcijo D. u. O. A. V., o katere obstoju p1;fajo še danes sem in tja nekateri obledeli napisi na k;tlipotnih skalah okoli Ojstrice w drugod Ccl;ski Nemci so bili preprli'..ani, da bo planinski teren ostal njihov .... cemu pa !.Ji slu1.i\i slov enski kažipoti, saj v gore hodi samo nemški mclčan, nemška gospoda!~ Namen savinjske podružnice pa je bil vzgojiti tudi v naših ljudeh :;misel za g-0re, jih odpre1i čim širšim rnno žie<1m in jim s slovenskimi deli dati slovenski značaj . c"':e je lo hotela doseči. je 1 0-0rala gradili nove koče in nova pota, z njimi prekositi to , kar jP naredili! ce l jska sekcija D. u. O. A. V, v 00 letih prejšnjega stoletja. Zato so že na usta­ novnem :.1.l>orovanju ~ovo1 ili o novih kočah na KOTosici in na ()kr~lju. Upoštevanja je vn:<1- no dejslvo, da so znali ceniti lit<>rarno pla­ ninsko delo kot sestavni del planinstva in s tem vzdržali konik z nemškim in evropskim planinstvom, ki se je orgunizlnmo pojavilo 30 do 40 let pred naš im. Vazno se jim je :.1.delo, da določijo svojemu področju ime. Odločili so se za Savinjske Alpe, malo p-0 Frischau!ovem nazivu »Die Sannthalel· Alpen", malo po geo­ grafsko hidrogr:ifskcm k1·iteriju. Za ime Grin­ tovci najbr ž niso vedeli, tuje poimenovanje »Kamniške Alpe« pa jim Iz lokalnih ozirov n i pri;alo. Področje podružnice je uilo izredno obširno. Poud:it'imo zvest.oho in požt-tvovalnost Frana Kocbeka, ki je ostal predsednik in bla _i::ajuik p-0lnih 34 let. Ni čudno, če je bil sedež po­ družnice samo p-0 lmP.nu v Mozirju. Dejansko je imela pouružnica svoj sedež v Gornjem gradu, ki je bilo včasih pomembnejše slo­ vensko središče kot danes. V G-Ornjem gra •slovanska povodenj ... Meri obem a vojnama je omembe v1·ednn Ko­ pinškova pot iz Škrbine n a Ojsrriro, lep za­ ključek tovrstnega delovan ja podružnice pred drugo svetovno vojno. -Podružnica Je takoj čutila od~ovornost za napredek celotne doline In je z..'\to nadalje­ vala delo dr. F 1 rischau .f.a za i;,;g,:ad:njo ceste v Solčavo In Logarsko dolino. T .. 1804 so začeli ~raditi cesto iz Luč v SO]č;ivo in že to leto je poio v Logar sko dolino . Odboru je prerl­ sedoval solčavski župnik M iloš Smid. V 7a­ pisnikih prn:'fružničnih i;f'ji se v1 ljo, je seglo na Jezersko, kjer je l. 1098 Ceho m izbrnl prostor za C~ko kočo na Spodnjih Ravnah. L. 18!}!) je podružnkt1 spodbujala Kamničane, naj se lotijo koče n 1:1 Kamniškem sedh1 in poslala Prelesnikovo pismo o L e m os1 ·ednjpmu odboru s 1oplim pn­ poročilom. Isto leto pošljejo Kranjčanom na­ i'!·t za koi':°" no Storžiču. L. l!J04 je pomagald u st::inoviti šaleško podružnico. Lotila se je k,::a. če~ da je dolina preveč o letth 19,g-JUOl t 'Olo : Fr. p,,, ,. Štiri dni µo lej seji 30. I. H.109 se je v Celju vešil občni zbor pod1·užnice. Kocbek je prcu­ l~gal. naj i,c volijo odborniki iz vrst CcljH­ nov, češ čkn in Prekorška, Smcrtnik dr. Gvici:i Sern Pcn kol zastopnilca Sokol«. Vsi so hili so~lasno izvoljeni, občni zbor i;e je razše l, polem ko Je Kocbek še en­ krat po:u1r;iviJ ustanovitev ccljske~a odi:;Pka Na naslf'dnjem občnem zboru 20. d Pc. HI09 celjski odsek ni poročal o svojem delu. Not:ir dr . Doži <" i7. Gornjega grad« je želel 7.VPdeti o delov;mju odselile izropane, niso se v redu vzdrževale, koča na Menini ,ie bila pož.gana. L. 1922 se je v podr užnici osnoval odsek za gradnjo ceste iz Solčave v Logarsko dolino. Vodil ga je Roblek iz Zalca. V h·eh letih je Roblek:>v odsek do seg e l svoj namen, Loga1·ska doli.na je bila do s,egljiva z avtomobilom. Cesta je postavila podružnico v po po1noma nove okoliščine. Logarski se je pr ibližalo Celje in veliki svet, in v,c;e, kar je bilo dctlej v tem alpskem svetu zgrajenega ,:a sprejem p lanin­ cev in turistov, je postalo premajhno , podruž­ n ica v st;irem -polofaju ni mogla biti vel kos, Kocbek pl"i Gornjc-m gradu pri vsej dobri volji ni mogel voditi vsega dda. Tedaj je l. 1923 v Celju us1anoviJ wdni svetnik Tiller gospo­ darski odsek. Ta - odsek je poživel delo • podruž­ nice na vseh področjih, predvs em pn zbral sredstva za novo postojanko v Lor,arsk i do­ lini, za Tillerjevo kočo. 630 L. 1926 je podružnica izdala Kocbekovo knjigo »Savinjs k e Alpe«. Kocbek si je z njo pos-tavil spomenik svojemu d elu, med vsemi predsed­ nik.i slovenskih planiru;klh društev najtraj­ n ejši. Z njo pa se je tudi poslovil od podrui­ nice. L . H.127 se je podrnžnicn preselila v Celje, Kocbek je odstopil, izvolili so ga za č;istnega predsedaika, predsednik pa je postal wnnik Tiller. V nas ledn jih letih je podrufoica po­ pravila Frischaufov tlom, zgradila garažo in majhen bazen v Logarski dolini te:r cd soseda Plesnika kup-ila nekaj zemljiŠČ!l v P lestju pod slapom Pal enkom. L. :ll9:!9 je podružnica od­ prla novo večjo kočo .11a Goltch, namenjeno pt-edvsem smučarjem, povečala pa je tudi nek­ danjo n emš ko kočo na Korošici ter jo tudi obravnavala kot podlago ..:a razvoj smučar­ stva. Koča je dobila ime po za.služnem Koc­ beku. L. 1931 je {:odruž.nica kupila od ljub­ ljanske škofije 4:.!8 ha 11arod.ncga plan inskega sveta in s· tem planinski pose:;ti pr idobi.la naj­ lepšo lcrnico v naših Alpah - Okrešelj z na­ menom, da bi bil to narodni park. L . 1932 je nekako 7-ll 40-letnico podružnica odprla poleg Piskerniko ve in Tillerjev e koče planinsk i dom z lastnim vodovodom. L. 1933 je moral zarndi. bolezni odstopiti Tiller in v peto desetletje j,e podružnico pov-edcl dr. Milk o Hrašovec. V treh letih pred vojno je podružnica razvil a široko planinsko, t ud­ st il':110, smučarsko, pr opagandno in alpinistično dejavnost, imela pa je tudi velike gospodar­ ske načrte na Golteh in na Tovstu s Celjsko kočo, prip rave za njihovo iz,v-ršitev pa je za­ r adi vojne moral a preki niti. Vendar je ob­ novila Kocbeko v dom na Korošici, J<'rischau­ fov do m, zgradi.la elektrarno v Logarski in pripravila gradbeni les na Golteh. Važna je vsebinska obogatitev podružničnega dela s smučarstvom in alpinizmom. Posebno lepe u spE>he je imel smučarski ods E>k, po organiza­ ciji, po številu članov in športnem ugleclu močnejši od nemškega in nemčurskega smu­ čarskega kluba, ki so ga v tistih letih ust;i­ novili ccl.i,ski k ulturbundovci. Na Okre,5Jju in v Hobanovem kotu pa srečnmo 7.e tu rli celjsk e plc-..:alne naveze. Razen mladega Du­ šana Gradišnika, Franceta H erleta in Vršnikn s i~er n e načenjajo zahtevnej ših plezalskih problemov, vendar pa le tvor ijo tenko osnovo celjskega ctlpinizma. Pomembn a pridobitev je Kopinškova put p:rck o škrbine na Ojstr iCJ iz 1. 1939. Savinjsko plcminstvo teta 1941 Naravnost ganljivo je vzeti v rnk e zapisnik Hi. odborove seje savinjsk e podružnice SPD z dne 13. 3. J941. Mesec clni pred katastrofo, ki jo je pl'iprav ljal furo r teutonic.us vsem n a­ šim uarorelo najbolj priljubljeno celjsko smučarsko to!"išče, prizorišče mnogih tekem in ena prvih skromnih smučarskih pist pri nas, znanega Mcštrovega smuka v Zaloko. Za začett>k so postavili barako nekaj kon1kov stran od pnre Mo..:irske lcoče 11. 1. 1896, ki je seveda tudi že davuo nl bilo vf'Č. Barako so postavili ,:a smučarsko sezono 1945/46. Imela Je dva pograda za kc1kih 20 le;'l .išč, gašperček, enokapno streho. Spričo tega, rla je bilo tedaj s celjskt> strani tc-:Zko pl"iti na Korošico, Okre­ šelj, Logarsko in Raduho zaradi obmejnih predpisov, lahk o štejemo tisto smučarsko Je­ li<'njnčo kol :i:ačetno mAtPrialno baw povoj­ nPga savinjskega planinstva, kol pn·o kal in pohudo. Smučw·Ji so S<' zbrali. ne glede na ra1ne ori;:onizacijske nejAsnosti in integracijo športov v tistem času iskanja novih organiza­ cij,;kih oblik. ~ konec l. l!H5 In v za/'etku l. 1946 se je Jl0- lrnz;i1o, da je organizacijska intcgraci,la holj formalne,ta značaja, saj je dc-lo odvisno od osr-b in od narliVe špor1a, za katerega se te osebe 1.animajo. Spominjam se tistih prvih sej v okviru plauin~kega odseka in prve~a občneg;i zborn, ki se je vršil nekako v zna­ menju pn:dllJe poslov. Sklicatelj in porol-e­ valec je bil predvojni prP.Clsednik dr. M. Hra­ šovec, novi predsednik pa Fedor Gradišnik ml., za njim Danilo Martelanc. Delovanje nove planinske orglinizaclje je bilo znatno skrčeno in prvem letu tudi ne povsem jasno usmer­ jeno. Kaj kmalu se je pok:iza.lo, da je tl'eba zbra li ljudi ob določenih nalogah in si posta­ viti jlisen cilj. Prvi koraki v tem smislu so bili i:.:vršenl v prvi polovici l. 1946, ko se je sklenilo obnovit i Mozirsko kočo na Golt.eh. Geslo obnove je hilo tedaj pr vo na vseh pod­ ročjJh in je tudi veljalo na planinskem. Pose­ bej je to veljalo 7.3 savinjski svet. Savinjska podružnica je imela veliko postojank, zato jih je veliko izgubila in jih je morala veliko ob­ noviti. Obnova planin-skih postojank Spominjam se n::išega petletnega načrta iz l. l!J47. V tistem načrtu Jli bilo i;icer dovolj natančneg;i premisleka, .a z n jim smo zadeli vse tiste naloge, ki smo jih preV7,Pli od pred­ vojnih priz;idevanj in ki so jih narekovale povojne potrebe. Računali smo z veliko mo­ .nosti. Mozir,:ka lcoča, ki smo jo 1ačcli graditi 20. avg. 1946, nam Je pomenila sic.:>r provizorij, a ka­ kor se rado :.:godi, je provizorij osl1.1l do danes in clo večjih grlidenj tu ni prišlo. Ker niso bile porrebne, je misel nanje zamrla, čeprav ob­ stoji v društvenem arhivu lep nač11; ing. Ko­ l'f>nf ::i za hotel na !Ileviščih oz. na Muravi. Gradnja Mo:drske koče je za društvo pome-­ nifa veliko delovno zmago m to v najskrom­ nejših razmcrnh. S kreditom 250 000 din je v treh mesecih spravila kočo pod streho, fako da je pozjrni 1946 47 koča smuč11rje že spre­ jemala. In bila je hustniki v Šmihelu, Brv.ju in Mo­ .drju: Verhul', Tr -0gc1· 1 Goričar. Koča je l,ila p1·va po vojni obnovlje na planinska koču na Slovenskem. Z Mozirsko kočo pa je društvo imelo nepretr­ gano delo v~e do l. l!J53: V l. 1!148 je bilo treba 631 Pogled na Oj.stri,·<> • Okrešl} <1 mimo tovorne žični<·••· ki so Jo zgradil! l. !959 zaradi grodnjie 11illal11ega llfw !:pod Rink•· na. Ok r,•selj Futo: Fr. Perc urediti not r;mjščino, l. 19-19 in l. 1050 smo ji prizidali verando In moderno gol.tinsko sobo, podaljš.ili teraso pred kočo, da bi ji dali do­ volj ravnr?ga terena, izboljš 11li dovozne poll in še marsikaj . .Junija 1951 je koča pogorela v ,:!ozdnem požaru, čigar sledovi so še danes vidni in bodo vei·jelno ost.iti značilni za se­ danjo podobo C'rlllt z južne strc1ni še dcsdlctja. V po l ure jf' hilo na tleh vse, kar se je s to­ likšnim navdušenjem in ljube-.l.11ijo gradilo skozi :il1ri leta. Knko je društvo viselo na tej, v lcm čnsu prnvzaprav edini postojanki, se vidi i;,; lcr,a, da je kljub pros•rnn<>m u in i;ošaslnemu po gorišču kočo dva dni nato že odprlo pod šo torom, mesec dni n:tto pa na mestu, kje1· je !>lnla stara pestojanka iz l. 1896, ie postavilo lesenjačo s pogr;irll z.a 50 oseb, s kuhinjo m pntiklinami. Ni //-(' preteklo leto, že je društvo nn st,ll'em mestu nrlprlo novo lepšo postojanko 632 s petimi sobami, 30 postrljami in 100 skupmmi lctišc;i. V tem času je drul\tvo v skladu s predvojno tradicijo ustanovilo smučarski od:;ck kol nn­ domestilo .:ct samostojno smučarsko društ\'o. ki ga v Celju po osvohoditvi nikdo ni ust.:i­ novll. Tudi tu odsek je gojil graditeljske ambi­ cije in zgn1d1l na mP..<.lu starih postojank iz l. 1096 in pomožnih iz povojnih let smučarsko rlepadanso s pritiklinami in gospod111-;,kirn po­ s lopjem. Nad Hlev~či pa jf' montiral prcuos­ no smučarsko vlečnico, darilo šoštanjskcgc1 okraja. Vs:i cli>la na l\lozirski koči so se od l. 1 Sl-17 i::radila z m islijo na elPktl·lfikacijo Podgolt in koče same. L. 1048 je društvo ust.,nnovilo v Mo7.irju odbor :.ia elPklritlkacijo. ,. katc>rem so Poleg drušlvcnei:la µ1"t'Clsednikct 111 gospo­ darja koče delali največ šmihelski posestniki. DC'lo je počasi napredovalo, a končno le hilo lcron::mo z uspehom. V elektrifikacijo koče same je društvo rnvestir.ilo milijonske \'sote. venda,- se tega ni ustrašilo, zavednJoč se, rl .1 je z elektritikacijo pove-;,ano vprc1!.anje tekoi"P vode n;i Golteh. Te na C'rlllt?h še z<.luj ru, invP­ stteda je prevelika, promet premaJhcn, da bi o n jej razmišljali. Najbližji studenec je od koče oddaljf>n četrt w·e, pod Belo pečjo pol ure, na Ravnah pol u1·c. V pošte,• pa pride le zu;eLjc v gr;ipi med KortnerjPm in Kel.Jrom v višini 870 m. Ze µred vojno je suvinjslrn podružnica poklicala jamarje, med njimi B.111·a, da l,i dobili vodo i~ podzemskjh krni;kih ~kleli«. Tiste raziskave ~o, kakm· govori .t.a pis11ik iz tist ih lel, ostctle brezuspe~ne in vpra šanje vode na Mozirski rcluje še vedno kap nicct. Kljub temu pa Jm rt koča centralno kurj1:1.vo. Moz.irska kočct, četrta slovenska kučn v nai\lh Alpah, je zanimivo planinsko torišče. Zgraj<'na l. 1896 je bila L 1928 prenovljena, nato opu­ ščc.-na in 100 m strw1 2E(rnjena noYa iu večja tc1koimcnovana L esjakova koca. V NOB l. 1011 je l.,ila por.gana v bojih X IV. divizije, nekaj tc~nnega lesa, pripro.,·ljenega za novo večjo pu~lojanko, pa je ostalo. Samo po vojni je PD Celje na tem torišču zgradilo 5 stavb, l-e raču­ numo tudi ono prvo iz l. 194/i, skupaj je stalo tu od L 18911 ll planinsk ih objc>ktnv. Kljub temu uanes nP moremo trditi, da spada koča v prvi plan. To i;icer nikoli ni bilo, a vsaj zimski! sezonii jP bila živ1:1.. Zdaj tudi te ni. Slabe zi111c in dovolj drugih boljš.h ali celo c<"nejših posLujank, pa izgine smučarski žida\' r.f'lo ob zimskih počitnicah, ko ga .ic vendarle po naših gorah še toliko. da lahko r,ovorimo o smučiiriji. l'rcdvo;ni planinski gor,podarji so rekli: .,Mozirska je 1m.ela ohlsk, dokler ~e ni začela sezona v Logarski.•• Danes je tu hujP: Na Moz.irski pat.la obisk poleti in pozimi. Go,:rlna cesta iz Mozirja do Šmihela koče pl;, nincem ni približa.In. A\"tomohilisti imajo do­ volj boljših postojank in t, s komforlotn in z vsemi ;:itribuli hote:a Morirska tega nima. G1·ajena je bila koL pro­ vi;,;orij. Cas jo je p1·crasel. Ceprav me vciejo nanjo nič koliko spominov, potov in scvedn tutli del'l, dunes ne vidim možnosti, kuko naj dolivi svoj prerod ali ooživi vsaJ priblifoo tak pomen. kot ga je imela. 1:>eveo,1. spreme­ nile so se razmere in Mo;,:irska koča ni eoina, ki je zašla v stisko. Ne samo p1'i nas. tudi drugod jP l;;ko. L<>(1arska doli.,w Planinske <;fa\ be v I .or,;;rski so bile pra\' tako po:i'gru1e l. 1914. "\1cmda je slorll 7Jučjn nad njimi fandarme1ijsk1 oocldc..:k iz Zele7ne Kaple. L. 1!145 je ena najlepših alpskih dolin ostala v svobodi brez turističnih objektov, k, jih je imi>la. Požg;mc..: so bile tudi Plesnikova In Logarjeva domačija t<'t· hotel Logui-skih sPster. Ostala je te Loga1·ska ~Kavarna,. v Kolu. P:i to i.e ni bilo vst>. Logar1;ka je hila rlo l. 19.'il zaprla 7 obmejnimi predpisi, po trebnimi zaradi olnladovanj11. polol11ja na mejall n;:i~ d ržaVE'. L. 1950 so se predp;si ne­ koliko zrahljali, vPndar Šf> ne toliko. tlu bi se oolina oopila širšemu obisku. Cepn11 je -PD C'elje mislilo 11a svoju imovino v Lo~a1·ski, za­ rndi nje ,·cndurle ni ime1o tdke vesli. Teto 7.a letom se Je govo1·1lo, rla Je tr<'ba :,mM:itit1 odkdle 7idine, ,1 do t~g;i ni prišlo. V letih ud 19-!7 do l. 1950 je bita nanu-~ 7elJ aktualnu tema rn7.mcjltev med planinstvom in tur z. mom. Do 1000 m nactmorskt! višine naj gratli turizem, naprej ~ol' planinci, planim,tvo naj opušča dolinskP grndnjP, ker ga zavajnjo v gostinstvo. Planinstvo jP šport, ;,ato naj gradi samo take postojanke, ki temu sluiijo. Zaradi takih nazorov se n,1111 je zoPlo, da na~ ,· I ,or,arski ne vcžP dolžnost obnove io rla jo bo prevzela luristlčnti organizacija, čim bo toliko zaživela. da bo temu kos. Toda, hu·i­ stične org;:mizacij<" ni bilo, oziroma se 1.a to ni 1.animal:l. Krajevni ljudski odbor in okraj v !'{oštt1.11ju se za to sll'an gospodarstva v Lo­ garski tudi nista brigala. V!.a c;sn je bila sicer važen činitelj v gospodar~tvu. v orj::iškem gozdnem planu, medtPm ko 8e 11a turizem t::ikrat še ni mislilo. Pn Celje je zato čutilo cloJfoost, da \'Saj opozarja na to, iu je zato do 1 l!l52 vsako IPto sklicevalo tudi turistične konfer~ncc v raznih krnjih 7. namenom, da oživi to dcjaYn06!. Delali smo to zar,idi tra­ cltdje in zaradi polrebf'. L. 194fi m l. 1917 smo se trudili .ltl to, da bi 1;e Solčava obnovila po Pnotnem urbanističnem načrtu kot draitoL-eno ;i lpsko s1·ed išče 1, pcrspekt, \'O n n lu1i1em. Orl vsega s('vcda ni bllo nič, ali m,sel na lo j<" vsaj bolela. Ko je l. HIJl pogoi-ela Mozir:.ka llo je slce1· Koroš.co, orl l. 1947 tudi poz,mi odprlo, toda obisk na Ko1'0šici ni presPgel :;tevila 2000. Okreiielj Je bil zaradi blilinP meje znprt vsa Ji>ta po vojni. C:Pljska koča je prišla v ,·oke mesta Celja, ost::ilc predvojn<> }(()Če v področja drngih društev. Spora.:umno s PZS se je Pn Celje odJcdlo ;,:a gr,idnJo v Logarski. PZS je videla, da v Pleslju jemlje konec lep kos pluninskega pn> mozcnja in se zato dolinski ~radnji ni upirala ~f" posebno zato, ker je Lo~arska dolina p svojem orografskem z11ačaj11 kot izhodišče 7.,1 tu1·e ,~redno pl'ikladno. Računali smo, tl11. bo· mo dobili gradbeni matet•fal kot vojni pQgo­ reki, wda ta je bil rezerviran ~a inclivitlualnP gradnje. Preprost ureditveni načrt-, š~ danes uvažt>va­ nju vrt>. se je o tem t'edno go­ vorilo in tako je okrn.i šuštanj sklical komi­ sijo, ki naj bi Lačrtala ~radnje v Loganki. Ljubljans.kt" t11·bt1.11lstP je ;:ustopala ing. Lap11- njetova, okrni šo:ltanj MUoš Vovk, Celje stm - benik Gologrnnc..:. Bil je pust. rleževcn je.-.enski dan. tako da za obhode ni hilo prave volje. pa tudi p<>lr@bni niso bili. Sklenii1 smo, da se obnovi planinski dom, poleg nje,::a pa postavi še en hotel brez ozir;:i na to, krlo bo inYP-rlilor ohno,·e naj ,;e do kr.=tia hoteli Plosnll-:, Logar in Sestre. prav tako brc-.1: ozini na vrsto pro• blemov. ki hi se ob tPm utegnili odpreti. (ln so se tudi res odprli.) V znamf,nje te urbartistlfoe rešitve je šlo PD Cel;e l. Hl5.! v svoje grarlnjc v Ple,tju. Zamisel je bila realna. minimalna, a vendar le t11ko, cla bi 7,a 20 let bila kos n:walu tuj<'e'-·, pcsehno ol> taki cesti, kokl'iina je bi111. Dilo je težko zaradi sredstev. Tak1·atni komil~ z;:i turizem in gostinstvo, ki mu je :itul na čc:Ju dr. liga Vodušek, je dodelil prva dva milijona prPk0 PZS, toda en milijon jP OSt!il tam, ker se je ll!k:ratnemu načelniku gospodarske ko• m isije f'ZS vendarlP zdelo prPv~ odriniti za n11pol zaprto Logarsko lak krecl:l. En milijon dinarjev jP bilo komaj 2u opi>ko in za ;,:ačclna dela. toda 7 delom smo jeseni J 1952 kljub temu zt1čeli in l. maj;:i l. 1953 ji> bil kijuh dolgi zimski pa\'zi otvorjfln Planinski tlom v Lo­ garski tlol'ni L 119 posteljami. Se L<,to pomlad c;e je pokazalo, kako je bil tak tlom potreben. V l. 195:l je prišlo v L(;gar~ko 3:.! 000 obiskovalcev, cestni prome· z mutorn'mi vozili se je cd l. 1!)52 do l. HJ53 potrojil zal'adi enega. sa111ega planinsko turističnega objf>kta. .Naval je bil tolikien, da je odhor sklenil se pred gla,·110 sewno obno,•iti nekd;mjo Tiller Jevo kočo na isti lokaciji olJ ce~ti, čepra\· ni prav nič usn·ezala sodobnim pog ledom. V treh lednih je bila zgraJcna koča s točilnico za pr<.>­ hodn<' ,-.:osle. z k.tišči 1.a uslužhence v pod s!rešjn in skupnimi ležišči za prehoc..lne pla­ ninske r.oste. še isto leto ~mo zastavili na le vem hrcgu staYbo, ki smo jo v ;,:ačelku Ime• novali kar po tlo1 isu 108 X a~. Vsa zidarska. tem11 ska in mizarska dela so bila opravljena, a poknialo sP je še l.~to Jesen, da lakih i11ve­ stlcij d1 ~lvo ne bo zmoglo, in tlepandaus•J »ll " 8« je hila takoj nuprod.:ij. lnvf"sticije sicer niso bile ravno velike. l(njil/.na vi·Pdno:.t doma je zna~ru.a nek;:ij čer.: 14 mUijonov Dru· štvo jih je dobilo, ne vse pod ugodnimi P=>i:t<>J:. Stmšlu za ohe dcpunoansi so znašali ca. 2 mi­ lijona. toda ni jih bilo p1·1 roki w tako snio bili pn:,ilJeni prodati •·8 Y ll« Cinkarni To- 633 varni emajlinrnc posode p::i smo morali biti hvaldnl 7.a posteljno opremo v l. nadstropju, ki smo jo kasneje za 500 CO0 din odkupili. L. 1956 je Tillerjeva koča pogorela. To je bil, če štejemo zraven ~e skromno smučarsko baJ­ lioo iz l. 1045 na Colteh, tretji požar na dru­ štve nem premoženju po vojni. Misel na po­ ve<"anje spr~jemnih kapacitet v Logarski k še holj o~vela. S pomocjo sredstev, k1 S<1 do­ tekala pr~o celjske turistične 7,Vezc, smo leta 1957 odprh novo veliko dcpandlUJso oh P li­ lenku z istim nepn1ktičnim zn:ičajem, kot ga ima Planinski dom: Rw.poreditev sob ;e taka. da računa z masovnim obiskom, prem:ilo je prostora z eno ali dvema p~t.eljama, tlepan­ dansa pa mm še veliko skupnih ležišč. A ven­ da.l'le ima tudi to svojo dobro stran. PD Cclje je s le m izpolnilo v Lo,:iarski to ka1· je bilo doJmo. Rečeno je bilo: dve veliki postojanki. Vendar so se naloge grmadile in trebil se je bilo tn1rliti. da jih izJJOlnimo če­ tudi b1 ·ez upa z.mage. Bilo so holj turistič~ega značaja, toda te in take so bile n11 dru~tveruh ramah vseh 70 let. Na društvenem p<>llCStvu v Plcstju je l. J9!'i6 ok 1·ajna zadrnžna ~veza postavila provi:oorij s tendenco, da bi to ne bil, z 10 posteljami gostinsko vezan na Planinski dom. PD Cclj~ je l. 1957 postavilo za a lpiniste Rivak pod Ojstrico, d!·ugi bivak v &\vinjskih Alpah. Po­ kazalo PA se je, da so to nP.histvene 1;tvari. Za napredek tui·izma in planinstvli je bilo trcb:i mislili na cesto in elektrifikacijo GSD. Na turistični konforencl v Logarski l. 19!17 je bilo ugolovlji>no, do je GSD Pno izmed t·edkih področij, ki so na karti elPkhifikncije v Slo­ Ye11iji še- bel11. Dohro leto na to je bil daljno­ nxl vLogaTsko potegnjen . 7,;i ozko dolinosicer „avtostJ.·ada« pod eleklrovo. Od tu se delo v l. J9U3 nadaJjujc. P1·i otvoritvi je pt·ed­ sednik mozirske občine Č'op plastično o.:načll pomen motlu·ne ceste v GSU: ... Kar je 7.a druge kraje dob1•oidoča t o\·amu. to je Zli GSD dob1·a cesta.« (Odlomek} Mladi11ci, ne µozabite dupiso11ati v Planhuk1 Vestnik. Ustanavljo.jte v mladinskih odsekih llteraTnc krožke, izdajajte gla~!lo mladinskeuo ocl.seku in ga pošHjajte ttTP.dnišlvu PV na ogled! 1534 O trening u alp ini stov (Nadaljevlillje in konec) Vid Mcsnrič Teorija bre7. pni k se je m r l va, praksa hrez teorije pn slepa. Ne bo 11cvarno:;li, d;i bi naša teorija ostala mrtvc:1 niti n e bo naša praksa več slepa. Ne mox·cm rlovolj pouda­ riti, k11ko potrebno je, d11 so v alpinizmu v popolni h:irmoniji duševne in telesne kvali­ tete in kako je pomPmbno, da jih tudi vzpo- 1 ·edno razvijamo. To p,i nain bo uspelo le te­ daj, če bomo čimbolje poznnli nagone-, mo­ tive, zmožnosti, 11otranja nasprotja m borbe ter zavestne, podzavestne, prikrite in tudi potisnjene želje vsakega posameznega nli pa v1;aj večine a lpinistov. Pozn::tli moramo od­ nos alpinista do nam .ve, gora, stene, društva, družbe, dela, rdigije in še kaj. Z eno besedo: vedeti moramo čim več o alpinistih . Ali illla vse našteto kakršnokoli zvezo z alpinizmom? Vprašajmo se rnje, kaj hočemo doseči s tre­ ningom. 8 treningom se pripravljamo na to, da bomo č~ uspešneje re-šili nlilogo, pc:1 naj bo la kakrsna koli. Cinitelje, ki vplivajo na rešitev določene: na­ loge, lahko delimo na notranje in zunanje. Pod notranjimi razumemo dispozicijo. to je zmožnost :.m izvršitev nečesa, kar pa ni 11ujno, da se tudi izvrši. Nekaj časa so poj­ movali, da je kornaj rojen človek prazna tabla, na katPro Jaliko napišemo, kar hočemo. D:i _ni tako, dobro vemo. Tudi clt'ugo glcd1:mje, to Je, d11 smo kot n.eg;itiv, na katerem jP. že vs~ zapisano in lahko njegove dele i;amo osvetlimo ali pa ne, ničesar več pa ne mo­ rPmo sµrem!>nili. je nap1;1čno, celo škodljivo, lwr vede v fatalistično verovanje v usorlo, do tPorije o rojenih zločincih, do tega, da sploh zanikamo vsak uspeh pcdagol;keg11 dnla. Go­ tovo imamo rojene šprinterje, a lpini11te itd. 8 tem mi111fm, tla imajo maksimum od narave dimih možnosti, toda ravno tako je gotovo da jih je mnogo, ki nlso nikoli µostali 11 ~ šprinlcrji in ne alpinistl. Na drugi st1·ani µa poznamo svetovne 1·ekorderjl', ki jih je na­ rava prikrajšaltl za velik del nada1·jenosti in vendar so z vztrajnim delom postali to, kar so. Od zunanjih čmiteljev, ki vplivajo na raz­ voj športni.k1:1, naj poudarim nje-gov način življenju. njegove navade in ra~vade, poklic,