Leto V. št. 5?
Ljubljana, avgust 1963
GMDiS
CtASILO KOIEKTIVA' POD ? K T
D I SC
Ob javni razpravi o delifvi dohodka podjefja
Oseliii dohoi
Aprila letos je Zvezni izvrš ni svet izdal navodilo o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij, ki je bilo priobčeno v Uradnem listu FLRJ, št. 16/62. S tem predpisom, regulalornega značaja, je naša zakonodaja s področja delitve dohodka dobila prav-noekonomski instrument, ki je bistveno posegel na področje delitve dohodka in vsebino tovrstnih samoupravnih aktov gospodarskih organizacij ter določil smernice naše ekonomske politike glede izvajanja načel in splošnih meril za delitev čistega in osebnih dohodkov. Potreba, ki je izhajala iz dejansltega stanja na tem področju, je narekovala omenjenemu organu, da avtoritativno predpiše instrumente, ki naj bi odpravili iz pravilnikov gospodarskih organizacij deklaracije vseh vrst in oblik ter le-le nadomesti z merili delitve, katera naj zagotove gospodarsko upravičeno delitev čistega dohodka in na področju osebnih dohodkov realizacijo načela delitve po delu.
Ko je delavski svet podjetja raz- je najvažnejši instrument faktor pravljal o vsebini navodila, je ta- »k«, katerega morajo gospodarske koj imenoval komisijo, katera naj organizacije vnesti v svoje pravil-bi pripravila predloge za uskladi- nike. Na kratko povedano je smisel tev naših internih predpisov s tega tega faktorja v tem, da se tisti del področja s smernicami navodila, ustvarjenih sredstev, ki ni rezultat Imenovana komisija je takoj pristo- živega dela, to pomeni višje pro-pila k delu, pri čemer je bila veza- duktivnosti, avtomatično preusmeri na tudi na predpisani rok in pri- v celoti na sklade podjetja ter se pravila predloge, ki naj bi omogo- v nobenem primeru ne more name-čili uskladitev naših pravilnikov s niti za osebne dohodke. Ta faktor sprejetimi družbenimi načeli. Člani bistveno vpliva na formiranje skla-kolektiva podjetja zdaj že razprav- dov in mase, namenjene za osebne Ijajo o vsebini predlogov, pri če- dohodke v tem smislu, da dopušča mer pričakujejo organi upravlja- rast osebnih dohodkov samo v sklanja in uprava podjetja koristne du z rastočo produktivnostjo dela pobude fer predloge za izboljša- oziroma ugotovljeno storilnostjo, nje sedanjih tovrstnih normativov Ustvarjena sredstva, katerih viši-podjetja. Ne glede na splošno raz- na je odvisna v precejšnji meri lu-pravo, ki že teče, je namen tega di od tržnih pogojev, v celoti osta-članka osvetlili nekaj mnenj, ki jih nejo kolektivu, vendar se nameni-je slišati v kolektivu in ki že do- jo za sklade, tj. za kritje skupnih bivajo svojo določeno fiziognomijo, potreb in razširjeno reprodukcijo.
žaj. Spomnimo se samo živahnega vzdušja v času, ko je bil še v veljavi sistem ocenjevanja. Ta sistem je z vsemi svojimi slabostmi vred le predstavljal obliko stimulacije, zaradi česar tudi rezultati niso izostali. V današnji fazi lahko samo ugotovimo, da smo storili hudo napako, ko srno ga odpravili, namesto da bi subjektivna merila nadomeščali z objektivnimi ter na ta napise za delitev čistega dohodka čim- sti tiste posledice iz starih tarifnih kvalifativm stopnji predstovfjal do-bolj prilagodimo smernicam navo- pravilnikov, ki so v nasprotju z ob- ločeno obliko stimulacije in marsi-
dila, ker le tako lahko računamo	---1 — *—:—	-, l- ''	...	......
na ugodnejšo perspektivo.
DO
Prav tako je potrebno pojasniti nekatere predloge komisije, da bi se bravci pri razglabljanju v razpravi lažje orientirali in oblikovali lastno mnenje o spremembah, ki jih moramo izvesti.
NAŠ SISTEM MORAMO IZPOPOLNITI
NAŠE TEZE
Osebni dohodek slehernega člana kolektiva je pač tista »življenjska točka«, ki je najobčutljivejša. Skorajda se je ni treba dotakniti, pa že zaboli. Zato tudi povzroča inecl ljudmi kopico najrazličnejših razprav, razglabljanj, mnenj in nasprotujočih si trditev in stališč. Pri prilagajanju predpisov za delitev osebnih dohodkov navodilu je komisija predlagala kolektivom podjetja v razpravo vrsto tez s tega področja, od katerih bi poudarili predvsem naslednje:
—	odnosi v razponih naj bi ostali nespremenjeni, prav tako tudi ocene vrednosti delovnih mest,
—	sprememba višine osebnih dohodkov naj se izrazi v spremembi vrednosti točke, ker naj izhaja iz ugotovljenih rezultatov, ne pa določenih predvidevanj in ocene situacij vnaprej,
—	vrednost točke naj bo odvisna od uspeha organizacijske enote.
Ostalih tez in utemeljitev zanje ne bi navajali, saj so že predmet javne razprave. Velja pa v obrambo tez omeniti, da so obstoječi odnosi in razponi rezultat ocenitve, ki so jo izvršile organizacijske enote same, pri čemer je imela vsaka organizacijska enota popolnoma proste roke. Delovna mesta so se ovrednotila in razmerja med njimi določila z uporabo objektivnih meril kot npr.: poklicno in strokovno znanje, ki ga delo zahteva, zahtevnost in težavnost dela, odgovornost, pogoji dela na posameznem delovnem mestu itd. V zvezi s tem se moramo zavedati, da izpopolnitev predpisov za delitev osebnih dohodkov ne sme pomeniti novega »določanja« osebnih dohodkov ali prilagajanja obra-delitvi čistega dohodke pa je_ odvisna od produk- čunskih postavk predvidenim sredstvom za osebne dohodke. Tako ravnanje je v ostrem nasprotju z načeli navodila in predstavlja obnavljanje stare nfakse spreminjanja tarifnih pravilnikov z večanjem tarifnih postavk. V sedanjem primeru gre za dop-Mn'-"vanje, ki naj odpravi iz prakse in pravilnikov zla-
jektivnim vrednotenjem delovnih mst. Treba je odločno in dosledneje uveljaviti pravilo, da vrednost delovnega mesta še ni hkrati tudi — osebni dohodek.
kaj doprinesel boljšim uspehom nri delu.
BOLJŠI JE SLAB NORMATIV KOT NIKAKRŠEN
Bistvo storjene napake je prav v dejstvu, da smo sistem ocenjevanja zavrgli, nismo ga pa z ničemer nadomestili. Tako smo obstali glede politike delitve osebnih dohodkov tam, kjer smo pred leti bili. Brez pomena je zdaj iskati vzroke. Osnovna zahteva, ki se postavlja zakaj smo "torih korak nazaj na-v zvezi s prilagoditvijo pravilni- mesto da bij g-a naprej. Vendar člo-kov za delitev osebnih dohodkov vek ne more mimo ugotovitve, da vsebini navodila je, da je treba v ne- 8,110 v sedanji fazi razvoja proiz-sti v te predpise princip delitve po vodnih odnosov ostali brez rezulta-delu. Postaviti vsakega člana kolek- t0^ ki smo jih nekoč že dosegli, da tiva v odvisnost od rezultatov nje- za člane kolektiva, ki ne delajo po govega dela, pomeni hkrati materi- normi ali akordu ni v sedanjem si-alno stimulacijo za vsakogar, da bo stemu delitve osebnih dohodkov
vedel, da se bo za boljše rezultate dela tudi pri delitvi osebnih dohodkov bolje »odrezal«. Če s tega stališča analiziramo naše veljavne pravilnike, lahko ugotovimo, da praksa delitve osebnih dohodkov v mar-
V sedanji fazi razvoja ekonomskih odnosov delujejo instrumenti tako, da so skladi podjetja prva stvar, osebni dohodki pa so v celoti odvisni od storilnosti dela. V razpravnem materialu, ki je bil posredovan kolektivu, je omenjeni faktor številčno prikazan in analitično utemeljen v skladu s planiranim do-Prilagajanje sistemov delitve či- hodkom, ki naj bi ga v letošnjem stega dohodka in osebnih dohodkov poslovnem letu dosegli. S tem fak-inštrumentoT, ki jih predpisuje na- torjem so sredstva skladov zagoto-vodilo, se nanaša na naš zdaj ve- vljena, višina sredstev za osebne
Ijavni pravilnik	_	,
dohodka podjetja in sistem delitve tivnosti dela. To pomeni, da se bo-osebnih dohodkov. Sprejeta druž- do skladi oblikovali na osnovi eko-bena načela narekujejo korenite nomskih inštruktorjev avtomatično spremembe v teh predpisih in ne upoštevajoč ustvarjeno maso do-dopuščajo nikakršnih odstopanj, ki hodka. Če pa pričakovani dohodek po svoji vsebini ne bi v celoti ne bo ustvarjen, lahko reši usodo ustrezala začrtani poti ekonomske osebnih dohodkov samo neprestano poltike na tem področju.	poviševanje produktivnosti dela.
Z decentralizacijo samoupravnih Poleg te novosti bi kazalo ome-aktov v podjetju ob koncu pretek- niti še, kako se odraža uveljavljeni lega leta, so kolektivi organizacij- sistem delitve čistega dohodka v skih enot dobili pravico sami obli- samoupravnih aktih organizacijskih kovati delitev čistega dohodka, ki enot. Predvsem velja opozoriti, na jim ostane po zadostitvi družbenim dejstvo, da je novi sistem oziroma obveznostim in kritju potreb celot- izpopolnitev predpisov 'gospodarskih nega podjetja. Vsebina teh pravil- organizacij za delitev čistega dohod-nikov se je nanašala v glavnem na ka predvidena za podjetja kot celo-določitve razmerja delitvene mase to. ker se odraža v dejstvu, da fak-čistega dohodka na osebne dohod- torja »k« ni mogoče fiksirati v pra-ke in sklade organizacijske enote, vilnikih za delitev čistega dohodka Dokumentacija, ki naj bi služila kot organizacijskih enot. Na podlagi te osnova za določitev razmerja, je ugotovitve je komisija predlagala bila v večini primerov precej šib- korekturo v tem smislu, da se pra-ka in je temeljila na skromnih ana- vilniki za delitev čistega dohodka lizali lastnih potreb po skladih, do- organizacijskih enot unificirajo na čim je bila določitev mase osebnih ravni podjetja. Mehanizem udelež-
prav nobene stimulacije ter 3 tem v zvezi interes za delo polagoma usiha. Dejstvo, da je treba tudi osnovno »plačo« zaslužiti z delom, se res premalo poudarja in sankcionira, kar se kaže včasih v pad-sičem ne ustreza postavljenemu na- cu intenzitete in kvalitete dela. Po čelu. Ocena vrednosti delovnega drugi strani pa je prav prej ome-mesta, ki je številčno izražena "v njeni sistem omogočal določene točkah., bi morala biti samo osnova, sankcije za površno, malomarno, ali s katero bi posameznik na temelju 86 cel° neopravljeno delo. S tem v svojih delovnih rezultatov partici- zvezi bo potrebno premisliti o obli-piral na masi osebnih dohodkov. Če kali in formah izvajanja delitve po pri tem rezultati dela nimajo od- delu, pa čeprav na začetku ne, bq-loču.jočega vpliva, potem pomeni 1110 takoj poželi optimalnih rezulta-število točk samo sodobnejši naziv 1°^.
za neponovljivo stari sistem »osnov- 2e neštetokrat smo v praksi po-nih plač«, tarifnih postavk itd. De- lIC|arilj, da je brez večje delovne litev osebnih dohodkov po delu po- storilnosti, brez večjega delovnega meni močno stimulacijo proizvajav- učinka nespametno in negospodar-cev, da dosegajo najboljše rezulta- n(> zviševati osebne dohodke, ker s te. če pa te materialne stimulacije jenl povzročamo samo zviševanje m, potem tudi ne bomo nikoli dj>- CCI1 y jakem primeru se tako ime-segli kaj prida vrednih uspehov. Če novani nominalni osebni dohodki elan kolektiva dobi svoj »osebni do- sicer povečajo, realni dohodki — za hodek« ne glede na uspehe pri de- katere smo edino zainteresirani — verjetno ne moremo računati z pa prav nič Dvig osebnih dohod-dvigorn storilnosti dela.	kov lahko temelji samo na večji
produktivnosti dela, vsaka druga osnova pomeni v končni fazi slabo gospodarjenje. Zavedati se moramo, da lahko namenimo za osebne dohodke del sredstev čistega dohodka.
Iznesene ugotovitve rezultirajo iz analiz na tem področju, ki so pokazale, da je boljši vsak normativ ali pa merilo, kot pa če ga sploh ni.
Norma in akord sta res stari me- ,	.	r	1
rili delovnega efekta, vendar pa, do- katerega pa moramo ustvarit, z dokler ne najdemo boljših, ne kaže lt>nl' Z drugimi besedam, povedano teh ukinjati. Delo v normi ob pra- *s?..z 0CMo. PokrlJemo lahko samo
vilno postavljenih normativih stimulira proizvajavca, če pa še to ukinemo, storimo krepak korak na-
toliko. kolikor je dolga, pa prav nič več«. Prav načelo delilve po
(Nadaljevanje na 2, strani)
dohodkov postavljena v prvi plan in temu posvečena glavna skrb. Čeprav je bil postopek v skladu z določili zakona o sredstvih gospodarskih organizacij, pa je bila ekonomsko politična plat teh pravilnikov z ozirom na prej povedano precej »v senci«. Tudi pravilnik podjetja je bila verna podoba dejanskega stanja po organizacijskih enotah,
be OE na ugotovljeni masi čistega dohodka je predlagan v čl. 20 predloga novega pravilnika o delitve čistega dohodka podjetja in ga tu ne bi ponavljali.
Novi sistem delitve čistega dohodka, ki ga uvajajo sprejeta družbena načela v gospodarjenje z družbenimi sredstvi po delovnih kolektivih, zagotavlja gospodarskim orga-
tako da so iz razmerja delitvene nizacijam trdnejše ekonomske teme-mase čistega dohodka rezultirali Ije, kar bo v celoti mnogo pripo-m.inimalni skladi. V opravičilo vse- moglo k boljšemu gospodarjeniu in mu bi lahko ugotovili le, da so ta- k večjim uspehom ua tem področ-krafne rešitve, vnesene v pravilnik ju. Skrb nas vseh je. da naše pred-o delitvi čistega dohodka, predstavljale prve začetke uvajanja nove-	——------1—
ga 'sistema v gospodarjenje, ki pa so le dale tudi prve izkušnje.
IZRAČUN PO FAKTORJU »k«
Naše tekmovavke še nikoli niso zatajile. — Znova so postale državne prvakinje. Od leve proti desni:
Vsebina navodila je prav na tem Ljuba, Minka, Francka, Dora, Anč-področju bistveno vplivala na ob- ka. Manjkaio Bernarda in Minka stoječi delitveni sistem, pri čemer	Sonnenvvald.
n o
lll!l!!ll!llll>llllinillllllll!ll!lllllll!l!llll!lll!lll!IIIIIHIIII!!!!!ll!lll!>ll!l!lllllp
■	Ljubljana — julija je obiskal naše podjetje presed-niik centralnega odbora sindikata gradbenih delavcev Josip Krpan. Zanimal se je za proizvodnjo, za odnose z investitorji ter za sistem nagrajevanja. Na centrali podjetja ie bil sklican krajši posvet, kjer so poleg predsednika v razgovoru sodelovali še: Lukič Boškovič, član centralnega odbora sindikatov, Vlado Svetek, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbincev, direktor podjetja ing. Hugo Keržan, tehnični direktor ing, Jože Uršič, sekretar podjetja Milan Šurk in šef kadrovske-socialne službe Lojze Cepaš.
fi Ljubljana — 2-1. 7. 1962 je sindikalna podružnica gradbenega vodstva Ljubljana sklicala sestanek izvršnega odbora, predsednike pododborov in tehnično osebje gradbenega vodstva Ljubljana. Seji sta prisostvovala tudi predsednik delavskega sveta Ivan Žorž in predsednik upravnega odbora Edo Kragelj. Na sestanku so razpravljali o spremembah pravilnika za delitev čistega in osebnega dohodka podjetja. Sklenili so, da bodo po vseh deloviščih sklicali masovne sestanke, kjer bodo tehniki in člani izvršnega odbora tolmačili pravilnika.
Razpravljali so tudi o pripravah za športne igre gradbincev, ki bodo septembra v Novem mestu ter o pripravah za športni dan podjetja.
■	Jesenice — Zadnji čas je odšlo z gradbišča precej delavcev, med njimi tudi nekaj starih in zelo delavnih. Zato so sklenili, da bodo analizirali vzroke odhodov, pa predvsem da bodo v celoti uvedli akordno in nadurno delo. Na sindikalni seji so sklenili, da bodo sklicali vse predsednike posameznih komisi j ter zahtevali posebno pismeno poročilo.
® Celje — Na zadnji seji sindikalne podružnice so med drugim razpravljali tudi o oddajanju uslug privatnikom Sklenili so, da v bodoče s privatniki ne bodo več sklepali pogodb. V zvezi s fluktacijc delovne sile. kooperacijo dela v gradbeništvu in odnosi med podjetji, so sklenili, da bodo sklicali sestanek vseh gradbenih podjetij v občini Celje. Na tem sestanku bodo obravnavali probleme, ki zanimajo vsa podjetja celjskega okraja. Pobudnik za ta sestanek je sindikalna podružnica. Nadalje so sklenili, da bodo organizirali predavanja o varnostni službi po vseh deloviščih.
® Ravne na Koroškem — 20. in 21. julija so bili na gradbenem vodstvu Ravne strokovni izpiti za tesarje. Od 25 prijavljenih kandidatov je opravilo strokovni izpit 16 kandidatov. Z odlično oceno je napravil tovariš Nikola Tro-jak iz gradbenega vodstva Maribor,

Člani delavskega sveta gradbišča Ljubljana-okolica pred sektorsko pisarno v Goričanah
V tesnem prostoru sektorske pisarne na gradbišču v Goričanah so se 18. julija zbrali člani delavskega sveta gradbišča Zalog. Zunaj je divjala nevihta. Vlila se je ploha, toda navzoči tega niti opazili niso. Zaskrbljeno so sedeli v krogu ter obravnavali gospodarsko problematiko gradbišča.
Predsednik delavskega sveta Ivan Ribič je tolmačil vsebino druge točke dnevnega reda ter med drugim dejal:	»Eden izmed pomembnih
faktorjev, ki vplivajo na produktivnost dela, je tudi delovna disciplina. Dogaja se, da delavci delovna mesta enostavno zapuste, kar povzroča zastoj pri organizaciji dela. Storilnost dela pada in razumljivo s tem tudi zaslužki delavcev. S takim odnosom do skupnosti moramo prekiniti.«
Omejiti ho treba tudi fluktuacijo delovne sile, ki je do naših deloviščih še vedno velika. Da bi se ugodilo njihovim zahtevam, se delavci poslužujejo vseh mogočih trikov. Tako je zadniič prišel do šefa gradbišča tovariš N. M. z motivacijo, da mu je umrla žena. Jokal je in prosil, naj mu napravijo obračun ter izroče delovno knjižico. Razumljivo. da je zmagalo sočutja. S tovarišem N. M. so prekinili delovno razmerje, toda drugi dan je delal že pri sosednem pod jetju. Tak delavec res ni vreden, da je član našega kolektiva, toda delovno mesto v organizacijskem procesu je ostalo prazno.
Nato so razpravljali o polletni bilanci ter obravnavali spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Izvolili so posebno komisijo, ki bo osnutek ponovno proučila. Razpravljali so tudi o realizaciji letošnjega plana, ki po spremembah znaša 500 milijonov, Čeprav so večji obiekti za investitorja »Celuloza« Medvode, kot so: kislinski stolpi, piritno skladišče, kislinske kadi itd. že preda-
ne v uporabo, se dela nadaljujejo na belilnici, sortaciji s pralnico celuloze, dalje pri kanalizaciji normalnih odplak, ureditvi industrijskih tirov itd.
Ob zaključku so razpravljali še o perečem stanovanjskem problemu in gradnji stavb na zalogo. Energičnost članov delavskega sveta in sama razprava sta pokazali, da se tudi na gradbišču Zalog ne ustrašijo nobenega še tako kritičnega problema.	-š
ČESTITKA VESTNIKU
Tovariš Boris Vadnjal, direktor podjetja PVG »Stavbar« iz Maribora nam je poslal tale dopis:
»Kot nekdanji večletni član vašega kolektiva, se obračam na gornji naslov, s prošnjo, da bi mi redno pošiljali po 1 izvod vašega časopisa.
Ob tej priložnosti izražam uredništvu svoje skromne čestitke za res velik uspeh, ki ste ga dosegli pri izdajanju časopisa. Prenričan sem. da vsak član vašega kolektiva ne-, strpno pričakuie novo številko svojega časopisa, ker iz njega vsako-, krat na lep in preprost način vidi razvoj in uspehe svojega kolektiva. Želim vam mnogo uspehov še v nadaljnjem delu pri urejanju časopisa.
Za uslugo se vam že v naprej zahvaljujem ter vas lepo pozdravljam.«
I
Sklepi sindikalnega odbora podjetja
1.	Sindikalne podružnice so dolžne, da sproti spremljajo gospodarske probleme edinice — o neugodnih rezultatih pa morajo opozarjati vodstva edinic in delavski svet, da temu primerno ukrepajo.
Prav tako so podružnice dolžne skrbeti za odpravo nepravilnosti ter tudi same nastopati, v kolikor so za to pooblaščene.
2.	Za uspešno decentralizacijo upravljanja so sindikalne podruž-■ice dolžne nuditi članom kolektiva čimveč možnosti sodelovanja v upravljanju preko proizvajalnih svetov in komisij. Delo v obračunskih enotah mora biti organizirano tako. da bo vsakemu delavcu omogočeno, da svoj materialni položaj nepretrgoma izboljšuje na podlagi sadov svojega dela. O uspehih in neuspehih obračunskih enot se mora člane kolektiva sproti obveščati oziroma vsaj enkrat mesečno na množičnem sestanku.
5. Vodstvo podjetja, kot edinic je dolžno, da takoj pristop k ureditvi sistema nagrajevanja delavcev.
Obračuni naj se opravijo mesečno in ne tromesečno kot doslej, tako da bodo delavci lahko sproti spremljali uspehe svojega dela.
4.	Sindikalni in drugi politični funkcionarji ter člani delavskih svetov morajo biti čimbolj povezani s člani kolektivov:
—	da tolmačijo sklepe in razprave z vseh sestankov članov kolektiva in
—	da se pred sestanki oziroma zasedanji posvetujejo s člani kolektiva, kakšna stališča naj zastopajo.
Okrepiti je treba dejavnost sindikalnih pododborov in poskrbeti za redna zasedanja pododborov.
p. Sindikalni odbor in sindikalne podružnice so dolžne skrbeti za izobraževanje svojih kadrov, ki so nam potrebni za izpolnjevanje določenih ekonomsko-političnih nalog.
Isto velja za splošno izobraževanje delavcev v podjetju. To naj se opravi preko raznih seminarjev, tečajev in s šolanjem kadra.
5.	Aktivnost sindikalnih funkcionarjev se mora povečati. Neaktivne funkcionarje naj bi po potrebi zamenjali in razrešili. Istočasno naj se razbremeni preveč obremenjene funkcionarje. Vsak naj bi imel le največ do tri funkcije. Pri kadrovanju je treba upoštevati predvsem mlajše kadre.
6.	Z ozirom že na precej močno kritiko članov kolektivov se mora opozoriti komisijo za sestavo pravil podjetja, da se dela resneje loti in čimprej konča sprejeto nalogo.
Podružnice morajo pripraviti vse potrebno za temeljito razpravo o novih pravilih podjetja.
Za vse predvidene organizacijske spremembe v podjetju se morajo pripraviti ekonomski izračuni, zakaj so predvidene spremembe potrebne in upravičene. S konkretnimi dokazi bo sindikat lažje nastopal in podpiral predvidene spremembe v podjetju, če so ekonomsko opravičene.
7.	Letna konferenca sindikalnega odbora naj bo takoj, brž ko bo znan polletni uspeh podjetja.
Za letno konferenco sindikalnega odbora izvoli vsaka sindikalna podružnica na vsakih 100 članov enega delegata.
Podatke za delegate pošljite SO po dostavljenih formularjih.
8.	Izvršni odbori sindikalnih podružnic morajo obvezno proučiti material skupnega plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije in Republiškega sveta sindikata z dne 14. junija 1962.
9.	Tov. Zupan se zadolži, da s športno komisijo SO pripravi tekmovalne ekipe za republiško športno tekmovanje gradbincev. Prav tako uredi komisija glede plačila oglasa na lepaku za to tekmovanje.
10.	Takoj je treba pregledati in urediti nerealne osnovne tarifne postavke delavcev, kot je navedeno v skle«,;^ nod *oeko 3.
Pol ure med našimi delavci pod Peco
Delavci z maskami
ZAHVALA
Podpisana Ana Lasič, se zahvaljujem kolektivu podjetja »Gradis« za izkazano pomoč ob smrti mojega moža Staneta. Resnično sožalje in pomoč kolektiva sta mi bila v veliko podporo.
Ana Lasič
Pot nas je vodila po asfaltirani cesti v Mežiško dolino. Povsod je vladal mir. le umazana Meža je hitro brzela po v skalo vdobljeni strugi. Prispeli smo v Mežico. Mogočni mejniki Peca, Uršlja gora, Olševa jo s svojimi vrhovi varujejo pred svetom. Lepa, a grčava je ta dežela — dežela dihurjev in samorastnikov. Tu prebivaio mežiški rudarji.
Premalo je bilo časa, da bi si ogledali ta lepi 'košček zemlje. Naš
Osebni dohodki po delo
(Nadaljevanje s 1. strani) delu in element materialne stimulacije proizvajavcev pa predstavljata osnovo večjega delovnega učinka, večje zainteresiranosti za delo in v končni fazi večji poslovni uspeh kolektiva kot celote.
DODATKI NA STALNOST
IN TERENSKI DODATKI
V zvezi z delitvijo osebnih dohodkov kaže omeniti še problematičnost osebnega dohodka na stalnost. Ta oblika osebnega dohodka, ki je v sedanji fazi proizvodnih odnosov, ko se uveljavlja delitev po delu. predmet kritike, dejansko predstavlja »medaljo«, ki ima dve plati. Trditev, da je ta oblika osebnega dohodka, katero lahko član kolektiva »prisedi« ali »pristojd« je resnična v toliko, ker osebni dohodek na stalnost, odnosno njegova višina ni v nobeni odvisnosti od delovne storilnosti, ampak izhaja samo iz delovne dobe. ki jo je nekdo prebil v podjetju. Vendar predstavlja ta trditev res samo eno plat medalje, ker vsi vemo, kakšen nenadomestljiv kapital za podjetje je
stalni kader, manjša fluktuacija najpotrebnejših ‘kadrov s tem v zvezi itd. Iz tega razloga, ki je v tem konkretnem primeru princip storilnosti in delitve po delu dejansko potisnil v ozadje, je komisija v razpravnem materialu predlagala kolektivu, da se stalnost zadrži in upajmo, da bo pri tem tudi ostalo!
Glede na zvišanje življenjskih stroškov, kar je statistično ugotovljeno, se trenutno pojavlja tudi vprašanje zvišanja terenskih dodatkov. Namen tega dodatka je. da proizvajavec z njim krije stroške življenja na terenu. Če sedaj ti stroški naraščajo, bi morali po logiki sorazmerno naraščati tudi terenski dodatki. Nevzdržna je trditev, da so stroški življenja danes na terenu isti kot leta 1960, od kadar datira veljavna višina terenskega dodatka. Glede na to je istočasno z reševanjem problematike drjjgih pravilnikov umestno razčistiti tudi vprašanje višine terenskih dodatkov ekonomskih cen v naših menzah in naseljih ter drugih dajatev v naravi, ki naj bi iz našega sistema delitve osebnih dohodkov izginile. Vsega obsojanja vredna pa
je tendenca, ki se je pojavila v tem smislu, da se osebni proračun članov kolektiva dvigne s pomočjo višiih terenskih dodatkov, pri čemer pa naj osebni dohodki ostanejo neizpremenjeni. Tovrstna »tarifna miselnost« ne samo, da ne spada med pojme, ki govore o delitvi po delu, marveč pomeni popačenje namena in smisla terenskega dodatka, izmaličenje načela delitve po delu in v končni fazi goljufanje družbene skupnosti, ki nam je dala sredstva za naše poslovan je, s katerimi si ustvarjamo materialno osnovo za življenje.
V dosedanjih izvajanjih ie naštetih nekaj misli glede na tekočo razpravo o aktualni problematiki delitve dohodka v podjetju z namenom, da se kolektiv vsestransko informira o vsebini in namenu smernic in splošnih meril, katere navodilo vsebuje. Prav gotovo bo problematika obdelana in oblikovana v splošno zadovoljstvo tako kolektiva kot družbene skupnosti, če bomo v razpravi dejansko vsi sodelovali in vsak po svojih močeh doprinesli k skupnemu rezultatu.
Milan Surk
cilj je bil Žerjav, kjer skupina članov našega kolektiva pod vodstvom sektorskega vodje Toneta Zaletela pomaga mežiškim rudarjem pri rekonstrukciji njihovih objektov. Že od daleč smo zagledali tako imenovano »Dolino smrti«. Iz rova, ki ga je zgradilo naše podjetje, se je vil sivo moder dim, ki zamori vsako zeleno bilko. Zato so stene daleč naokoli popolnoma gole.
Kratka formalnost pri vratarju mežiškega rudnika in že smo se ustavili pred topilnico svinca. Topilnica in rafinerija svinca se nahajata v starih prostorih, ki jih je treba renovirati. Nad kotli, kjer se topi in čisti svinec, smo zagledali skupino naših delavcev. Okrog vratu so imeli obešene maske, kar je dokaj nenavadno za gradbene delavce. Delovodja tovariš Karel Ficko nam je pojasnil, da je večkrat, predvsem pa v slabem vremenu plin in dim tako gost, da delavci brez mask ne morejo delati. Najhuje je bilo, ko so kopali oz. čistili dimo-vodni kanal. Svinčeni prah (poleti-na) je ležal na tleh tudi do 40 cm debeline. Bili so črni kot oglarji. »Težko je bilo, toda priznati moram, da imam skupino dobrih delavcev,« je zaključil razgovor tov. Ficko.
ZAHVALA
Ob nenadni in tragični smrti našega dragega sina in brata Save Orozoviča, izražamo globoko hvaležnost kolektivu podjetja »Gradis« Koper za pomoč in pozornost, ki jo je pokazal ob pogrebu pokojnika ter se zahvaljujemo za številne izraze sožalja in vence, ki so bili položeni na grob. Pravtako se zahvaljujemo zdravnikom koprske bolnišnice za njihov trud in pomoč, ki so jo izkazali ponesrečenemu. Posebno se zahvaljujemo tov. Ca-nadi Josipu za ganljiv nagovor in tolažilne besede, s katerimi se ie v imenu kolektiva poslovil od našega dragega sina in brata.
Družina Orozovič
Karel Buček, železokrivec, se je lansko leto udeležil tečaja za sindikalne funkcionarje, kar mu, kot sam pravi, pri sindikalnem delu zelo koristi.
Imajo tudi svoj obratni delavski svet, katerega predsednik je Julij Soklič. Obratni svet se sestaja redno vsakih 14 dni. Na sestankih razpravljajo o organizaciji dela, delitvi dohodka, največ pa o zaščiti pri delu, ki je za ta sektor ključni problem. V ostalem še delajo prizidek valjarne svinca ter na raznih delih komunalne ureditve. V kratkem bodo začeli z deli na podalj-šanju toplarne, to bo 30 metrov dolga bala. Tako je v prijetnem razgovoru čas hitro minil.
Srečno mežiški rudarji! -e
STROJNIKI POZOR!
V kratkem bomo izvršili popis vseh zaposlenih strojnikov podjetja. Vsak bo prejel posebno popisno polo, katero naj vestno in točno izpolni.
Popisne pole naj izpolnijo tudi člani kolektiva, ki imajo veselje do strojne službe, nimajo pa še potrebne strokovne izobrazbe. Popis bomo izvršili zaradi nadaljnje organizacije strojne službe in perspektivnega izobraževanja strojnikov.
Vprašalno polo dobite v kadrovskih oddelkih edinic.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podietja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — — Izhaja mesečno
Egao.rej podvoz vas zanima, je de-
gT jal tehnični ljubljanskega gradbenega vodstva tovariš Lipovec, ko sem ga obiskal v sredo 25. julija dopoldne. Res, tudi datum moram zapisati, ker se razmere pač spreminjajo in -e zdaj položaj najbrž že čisto drugačen.
Naše podjetje gradi le podvoz na Celovški cesti, to je od pivovarne Union do križišča Gosposvetske ceste z Vošnjakovo in Župančičevo utico v skupni dolžini okrog 450 m. Dela obsegajo izkop, zgraditev spodnjega in zgornjega ustroja ceste brez asfaltiranja, preložitev vseh kanalov, električnih telefonskih, vodovodnih in plinskih napeljav. Prevzeli pa smo tudi vsa betonska dela na obeh mostovih tako na Celovški kot na Titovi cesti, medtem ko sta oporiuKa zanju zgradili podjetji Elektrosond iz Zagreba ter železniško gradbeno podjetje.
Poleg tega pa gradimo v Ljubljani še zbirni kanal, kit eče od Šiške do Ljubljanice v Mostah. Predračunska vrednost teh del pri zbirnem kanalu znaša okrog 320 milijonov dinarjev, medtem ko znaša vrednost del neposredno na podvozu, kolikor smo jih mi prevzeli, le okrog 170 milijonov dinarjev. To je pravzaprav malo, če pomislimo, koliko mehanizacije je zaposlene pri teh delih in če pomislimo na to, rla je rok sorazmerno precej dolg — od začetka aprila, ko smo začeli z deli pri podvozu, do srede oktobra, ko poteče rok za naša de.a. Vendar so dela organizacijsko silno zamotana in zato nastopa včasih tudi stiska s časom.
Obisk pri
gradifeljih ljubljanskega prometnega
v ozl išča
GREZNICA NI DELOVALA
»Cusa bi bilo na pretek, če bi bilo tole na primer kje na avtomobilski cesti proti Zagrebu,« je dejal stav-bovodja tov. Marijan Primožič. »Ce si tam kaj začel, si vedel, da boš tudi napravil. Tu pa so stvari čisto drugačne.« Začel je naštevati probleme, da si jih nisem utegnil sproti zapisati.
Na primer kanalizacija. Staro kanalizacijo je bilo treba podpreti, ker bo tekla cesta pač veliko globlje kot prej. Zgradili so novo kanalizacijo ter jo priključili na zbiralni kanal. Ker pa ta kanal še ni dograjen do Ljubljanice, so ga tu zaprli, projektant pa je projektiral veliko greznico ob pivovarni ter mislil, da bo požirala vse. kar bo prišlo po stari kanalizaciji Celovške ceste. To pa se ni zgodilo. Voda je naraščala in udarila iz jaškov nove kanalizacije. Tako je poplavila gradbišče na Celovški cesti. Drugače ni šlo kot, da so na Likozar-jevi cesti montirali na zbiralni kanal črpalke, ki prečrpavajo odplako iz kolektorja v kanal na Parmovi ulici, ki je precej višji od zbiralnega kanala. Od tam pa teče odplaka po drugih kanalih v Ljubljanico. Ker pa greznica ni delovala, niso smeli priključiti na novo kanalizacijo kanalov iz Tivolija in kopališča Ilirije, kar so storili šele zdaj, ko delujejo črpalke na Likozarjev! ulici.
Ves ta čas pa seveda nismo smeli podreti starih kanalov. Preglavic cel kup! Kako se lahko delo razvija v takih razmerah, si lahko mislite. Presekali so dva kabla in je bi-
železokrivec na mostu čez Titovo cesta
Stavbovodja Marijan Primožič in delovodja Arčon
Velike preglavice na majhnem prostnni
ZA ROK NI NEVARNOSTI
Tovariš Lipovec meni, da ni nevarnosti za rok, kolikor je to odvisno od Gradisa. Na Celovški cesti se odvijajo dela, kot je dejal, v glavnem po planu. Nekaj je zamudila »Metalna« z mostno konstrukcijo, vendar so pri montaži pohiteli tako, da je zamude že neki j man j. Na Titbvi cesti so nameravali tisti večer zabetonirati eno mostno polje, druge tri pa še do konca tedna, vendar projektant ni prevzel armature tako, da so betonirali šele naslednji dan. Delovodja je pripovedoval, da je armaturi projektirana precej »na grobo«, da so morali posameznosti sami reševati, kakor so vedeli in znali.
»No, zaradi nas bo železnica vseeno lahko stekla sretTi septembra po novih tirih proti Gorenjski, Kamniku in proti Postojni,« je dejal tov. Lipovec.
lo precej za pol milijona dinarjev škodo. Plačal jo bo sicer DOZ, škoda je pa le. Pa bager se jim je prevrnil in še rimsko grobišče je tam, kjer teče nova trasa Celovške ceste. Poklicati so morali arheologe iz muzeja, ki so odkonali štiri grobove. Ob vsakem so se zamudili po tri dni. Delo pa stoji, zlasti stoje stroji. Zamislite si stavbovodjo in delovodje, ki morajo čakati z delom, medtem ko muzealci pobirajo koščico za koščico in obrnejo vsak kamenček.
ULNJAK
»Halo, halo, ali je tam Marmor? Naš šofer se je vrnil, ker mu niste dali robnikov. Kako? Pripravljeni so? Tisti so od Primorja, mi pa smo pa Gradis. Nujno jih potrebujemo. Že pred štirinajstimi dnevi smo jih poslali, pa je šofer rekel, da so še čisto nedolžni taki, kakršne je pri-
peljal. Jih bodo do dveh pripravili najmanj šest? Dogovorjeno!«
Tako je bilo tisto dopoldne živo v stavbovodjevi pisarni. Zadeva s temi robniki je urejena. Toda že zvoni telefon: »Koliko ljudi bo pri kosilu?« »Kaj je z vami!« — »Skoči po skladiščnika!«
Skladiščnik pojasni: »18.« Toda zakaj gnjavi, ko pa sem že ob devetih poslal bloke. Kolikor blokov — toliko kosil.«
Zdaj gre za druge robnike. Tov. Primožič telefonira podjetju Slovenija ceste: »Ali ste že dobili naročilnico za robnike od Gradisa? Se ne? Precej bom uredil, da jo boste dobili. Kaj, so že pripravljeni? Oln potlej vas moram povabiti na dvojno kavico.« Kaže, da je bil na drugem koncu žice ženski glasek. »Brez naročilnice ne daste ničesar?«
Kje je naročilnica? Po telefonadi ugotove, da je pripravljena na mi-
Štipendisti govorilo
Srbski pregovor pravi, da »na mladih svet ostane«. Naj bo kakor koli — če kaj damo na pregovore ali ne — vsekakor si danes vsak kolektiv, ki vodi načrtno kadrovsko politiko, želi mladih in sposobnih ljudi, ki bodo o pravem času nadomestili starejše tovariše. Naše podjetje lahko brez sramu pove, da kar dobro skrbi za mladi kadrovski naraščaj, saj štipendiramo nič manj kot 59 ljudi; trenutno pa je v kolektivu »Gradisa« s štipendisti vred kar 115 praktikantov. Vsekakor lepa številka. Tri od naših štipendistov smo za za nekaj minut »vzeli na muho« ...
Pavel Vodopivec je doma blizu Vipave, absolvi-ral pa je fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Sprva ga je štipendiral goriški okraj, potem pa je prišel v službo h Gradisu.
»Lani sem se odločil,« je pripovedoval. »Bil sem nekje na pol poti. Ustvaril sem si družino, imam, že dva otroka. Odločil sem se, da diplomiram. Upam, da bom letos jeseni imel doplomo v rokah.«
»Kako pa živite s 25.000 dinarji štipendije?«
»O, še kar gre. Nekaj zasluži žena, pa je.«
Načeli smo pogovor o študentih v inozemstvu in primerjali njihovo življenje z razmerami pri nas. Tovariš Pavle je pripovedoval o bratrancu, ki je študiral arhitekturo v Italiji.
»Kolikor mi je znano, je tam študijski režim vse bolj splošen. Vendar pa so pogoji za življenje zunaj zelo trdi. Tam mora vsak sam študirati, ni štipendij. Nekateri poklici pa sploh nimajo perspektive. Poznam zdravnike, ki leta in leta delajo v bolnišnicah brezplačno.«
»In kaj si najbolj želite?«
»Stanovanje,« je bil kratek odgovor. »Živim v eni sobi in lahko mi verjamete, da je težko študirati ob dveh otrokih.«
*
Franc Zadravec je doma blizu Ljutomera. Ko je končal osnovno šolo, se je šel učit za vajenca. Potem je šel k vojakom in spet k »Gradisu« za zidarja.
»Lani pa sem se ojunačil,« je pripovedoval. »V dveh mesecih sem naredil večerno gimnazijo oziroma sedmi in osmi razred osemletke. Nato sem se vpisal na srednjo tehnično šolo v gradbeni oddelek,«
»In kako je šlo?«
Smehljal se je. »Precej trda je bila. Naredil sem kar dva letnika v enem letu. Z dobrim uspehom. Najbolj me je mučila matematika, fizika in nekateri predmeti, iz katerih imam premalo osnove.«
»Torej ni šlo lahko?« sem vprašal.
»To pa res ne. Vsak dan sem imel po 6 do 8 ur pouka, potem pa vaje in učenje. Nikoli nisem zaspal pred polnočjo, včasih sem se gulil do ene ponoči.«
»In letos?«
Spet se je nasmehnil. »Zdaj bom šel v tretji letnik. Nam že grozijo, kako bo težko. Toda jaz pravim: če sem naredil dva letnika v letu dni, bom letos zmogel tudi tretji letnik.«
Povedal je še, da ima 10.000 štipendije. Spi pa v samskem domu v Bavdkov! ulici, vendar mu prenočišče plača Gradbeno vodstvo Ljubljana.
»Kako pa zlezete s svojo štipendijo?«
»Skromen moraš biti,« se je spet smejal. »Kosim v Ljudski kuhinji za 110 din, za večerjo pa je dober kar kos kruha z margarino.«
*
Tudi Niko Reja je že absolviral arhitekturo. Do lani je živel kar tako, malo na ramenih staršev, malo pa si je pomagal z muziko.
»Igral sem klarinet-saksofon v nekaterih študentskih ansamblih in pri Svobodi v Šiški,« je pojasnjeval.
»Zakaj pa se ne preživljate še naprej z glasbo?«
»Ja, veste, zahteva vse preveč časa. Lani sem dobil štipendijo pri Gradisu in upam, da bom spomladi diplomiral,«
Povedal mi je še, da ga po diplomi čakajo še prijetne urice pri vojakih, potem pa bo prikorakal nazaj k Gradisu. Ostal bo v našem kolektivu, ker mu je tu kar všeč in ker vidi, da bo imel tu še dovolj možnosti razvoja.
»In osebne želje. Pa razni načrti za prihodnost?«
»Posebnih načrtov ne delam. Tako kot moj pri-iatelj Pavle bom verjetno diplomiral pri profesorju Kuretu. Iz modularne koordinacije. V tej panogi vidim nač pespektivo. Po odsluženem vojaškem roku pa bi šel rad na prakso v Koner. Morje me mika, vrh tega pa imam tam precej prijateljev in znancev.«
en.
zi v centrali. Potlej se tov. Primožič še domisli, kdo bo robnike nakladal. Pri Slovenija cesta nimajo ljudi, ugotove, torej jih je treba poslati s kamionom.
Prikaže se poštar:	»Kabel so
ukradli. Kak dober meter je odsekanega.«
»Kar k Odpadu pojdite pogledat. Prav gotovo je že tam.«
Potlej prideta geometra: »Ka j nas zafrkavajo, saj sva vse zakoličila. Vse višine imate, le tislih ne, kjer teren še ni pripravljen.« Pa smo šli gledat. Res so zakoličili. Le žebljev je toliko, da se sam vrag ne bi poznal. »Taki so,« je potožil tov. Primožič. »Svoje sicer opravi, delovodji pa ne pove, kje ima višine in kateri žebelj ja za katero.«
Tisti večer niso betonirali na mostu čez Titovo cesto.
Delovodja Trampuš se je duša!, da bo ušel, če bodo zvečer res vgrajevali beton z vodocementniim faktorjem 0,38. »S takim betonom že ne bom delal. V betonarni so gledali samo na marko, da bodo dosegli marko 600. Kako bomo vgrajevali, ni nihče mislih« Prav takrat se prikažeta dva iz betonarne. »Kakšen beton ste spekli? Z 0,38 he bom delal.«
»Saj je 0,40.«
»Kar poglejte, kako gosta je ar-maffira in koliko kablov. Kdo bo vibriral, saj še z iglo ne prideš zraven. Potlej boš pa napenjal. Vraga boš napenjal, ker nihče ne more reči, da kabli ne bodo poškodovani.«
Pa luknje bodo nastale. Pa z ive-rjtom smo podložili spodnjo plat
mostu, da .ji bil gladek .. . Morali bi imeti tak vibrator, ki bi zvibriral spodnji opaž. Potlej bi imeli gladko površino. Sploh pa ...
Prvo »stezo« so zabetonirali naslednji večer. Za tako uro so se odločili, ker dosegajo dnevne temperature tudi čez 30° C :n še promet je ponoči manjši. Tako naši kamioni, ki so vozili beton iz centralne betonarne niso ovirala prometa in, kar je za nas še važnejše, drugi niso ovirali naših kamionov. Torej so vozili beton 5 kilometrov daleč. Pa je kljub temu šlo brez težav.
»Celotni kolektiv si zares prizadeva, da bi to nalogo kvalitetno in pravočasno opravil,« nam je dejal tovariš Lipovec. Trudijo se vse od stavbovodje Marijana Primožiča do delovodij Arčona, Trampuša in Na-randje ter vsega kolektiva. Dela so večinoma normirana in akordirana, kar me je malce začudilo, ko pa smo v predzadnjem Vestniku brali, da imajo v Ljubljani manj kot 10 odstotkov del normiranih oziroma akordiranih, »To je bila napaka«, je pojasnjeval tov. Lipovec. »Decimalno vejico so premaknili za eno mesto nazaj. Kar poglejte: junija smo izplačali 3,344.292 dinarjev akordnih presežkov, kar znese okrog 11 odstotkov vseh osebnih dohodkov. Skupina, ki dela v tunelskem delu zbiralnega kanala pa presega normo tudi :lo 40 odstotkov ...«
Res je treba ta kolektiv pohvaliti, kot je dejal tovariš Lipovec, saj ne gleda nikdar na uro, če je treba potegniti.
—c
Razpis nafečaja
Po sklepu upravnega odbora centra za izobraževanje razpisujemo naslednje štipendije:
5	štipendij za študij na gradbeni fakulteti
1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti 1 štipendijo za študij na višji komercialni šoli v Mariboru 1 štipendijo za študij na višji šoli za socialne delavce 1 štipendijo na višji kadrovski šoli v Kranju
6	štipendij za študij na gradbeni srednji šoli 3 štipendije na ekonomski srednji šoli
5 štipendij na gradbeni mojstrski šoli v Ljubljani (delov.)
Pri razpisu štipendij imajo prednost člani kolektiva oziroma njihovi svojci.
Prošnji za odobritev štipendij je predložiti:
1.	lastnoročno napisano prošnjo,
2.	zadnje šolsko spričevalo (prepis),
3.	priporočilo edinice oziroma potrdilo o dosedanjem delu kandidata.
Višina štipendij je določena s pravilnikom o štinendijah. Prošnje je vlagati na kadrovsko-socialno službo centrale podjetja v Ljubljani, kjer prejemete tudi ostala navodila.
Naše zdrav e
t EDINICA	POVPREČNO ZAPOSLENIH	OPRAVLJENI DE1CVNI DNEVI	nesreCe pri delu			BOLEZNI			NESREČEBOLEZNI	
			ŠTEVILO NESREČ	DNI B0L0VANJA	%	ŠTEVILO BOLNIH	DNI BOLOVANJA	%	DNI BOLOVANJA	%
LJUBLJANA	6 t8	103 373	£3	718	0,69	675	7 A 57	7,21	8 175	8,90
CELJE	A 20	Ah GOA	23	330	0,68	438	A 379	9,01	4709	9,69
MARIBOR	1 052	125 645	GO	705	0,56	5CG	8131	6,47	8836	7,03
LJUBLJANA 0K0L.	2 7G	3? 156	23	445	7,38	202	2 051	6,38	2496	7,76
JESENICE	329	AO 139	29	477	1,18	260	2 540	6,33	3017	7,57
KOPER	193	2A 4 58	10	148	0,61	112	19G8	8,04	2116	8,65
KRANJ	132	13 940	1	1	0,01	128	1105	7,92	1106	7,93
RAVNE	375	39 099	14	275	0,70	175	1910	4,88	2185	5,58
C0 LJUBLJANA	A11	53 287	27	253	0,47	214	2 544	A,77	2 797	5,24
KO MARIBOR	152	18 972	13	255	1,34	126	1021	5,38	1276	6,72
oqp LJ.	238	30 220	20	310	1,03	172	1869	G,18	2 179	7,27
ŠKOFJA LOKA	139	17 985	10	295	1,64	128	1119	G,22	1414	7,86
PR0J. BIRO	29J	3 987		—	—	12	80	2,01	80	2,01
CENTRALA ,	90	12 191	2	31	0,25	29	678	5,56	709	5£1
% LETA 1962.	4 659	5 M 056	295	A 243	0,75	3217	36852	6r53	41095	7J28
% UTA 1961,	S 102	639405	306	4133	0,65	2560	32508	5,03	36641	5,73
'4^-
NESREČE PRI DELU:
V	prvi polovici 1. 1962 pri 4659 zaposlenik je bilo 295 nesreč — ponesrečeni so bili bolni 4243 dni. V istem času 1. 1961 pri 5102 zaposlenih je bilo 308 nesreč — ponesrečeni so bili bolni 4133 dni.
NESREČE NA POTI:
V	prvi polovici 1. 1962 — 20 ponesrečenih, v istem času 1. 1961 26 ponesrečenih.
BOLEZENSKI DOPUSTI:
V	prvi polovici 1. 1962 je iskalo zdravniško pomoč 321? zaposlenih in bilo bolnih 36.852 dni, v istem času 1. 1961 je iskalo zdravniško pomoč 2560 zaposlenih in bilo bolnih 32506 dni.
Pregled nesreč in bolezni po edi-nicah za prvo polovico 1. 1962 (glej tabelo.)
Ce pogledamo poročila in podatke o gibanju nesreč in obolenj, ki so zgoraj objavljeni, in jih primerjamo s podatki prejšnjih let. jasno vidimo, da bolezni naraščajo, saj smo pri manjšem številu zaposlenih in manjšemu številu bolnikov v prvi polovici 1. 1962 imeli kar 4344 bolniških dni več kot lani ob tem času.
Čeprav je naša HTV služba že uspela precej znižati obratne poškodbe, jih je vseeno še vedno preveč, Še posebej nas skrbi, da se skozi vse letošnje mesece vleče visoko število obolenj prebavil in dihal. Brav tako najdemo vrsto drugih obolenj, ki jih lahko spravljamo v zvezo z delom oz. z neurejenim okoljem. Skrbi nas tudi razmeroma dolgotrajen dopust pri pre-prostejših obolenjih, saj je trajal povprečno kar 11 dni.
Pri nesrečah je znašal povprečni bolezenski dopust 14 dni, kar pomeni, da se je število nesreč sicer zmanjšalo, ni se pa tudi njihova teža.
Zato je nujno, da zdravstveno varstvo članov našega kolektiva izboljšamo. Prav tako pa je tudi potrebno, da se ob okrepljenih HTV ukrepih izboljša tudi prva pomoč.
NAŠ NAČRT ZA IZBOLJŠANJE
VARSTVA:
Ko smo iskali, kako imajo drugod urejeno to službo, smo ugotovili, da ni za nas nič neznanega, kar bi mogli kopirati. Ker imamo edinice raztresene po Voej Sloveniji/ stroga centralizirana zdravstvena služba ne bi bila učinkovita in hitra. Jasno je, da morajo loti načela tako zdravstvena kot HTV službe enotna in usmerjena iz centrale. Krajevnim razmeram primerno pa je treba poiskati za vsako edi-nico najbolj ustrezno obliko zdravstvenega in tehničnega varstva. Poleg tega je treba urediti tudi vprašanje pregledov ob sprejemanju na delo, raznih obveznih zdravstvenih pregledov, predvsem vajencev in mlajših delavcev. Marsikje bo potrebno podrobneje
proučiti zdravju škodljiva ali neprimerno organizirana delovna mesta ter delovno okolje. Poleg tega pa so člani kolektiva pokazali živo zanimanje za najrazličnejša'vprašanja iz zdravstveno-vzgojnega področja.
Rešitev vseh teh vprašanja je naslednja:
Vsaka edinica je v območju nekega zdravstvenega doma. Naši delavci in uslužbenci so že doslej hodili k raznim zdravnikom v teh zdravstvenih domovih. Z to bi karšnakoli prizadevanja za izboljšanje zdravstvenega varstva pri takem načinu nudenja zdravstvenih uslug bila obsojena že vnaprej na neuspeh. Po obisku smo se odločili, pa tudi že začeli zagovarjati, da bi sklenili pogodbe z zdravstvenim domom.
Uprava zdravstvenega doma, na čigar območju je edinica Gradisa, določi enega izmed svojih zdravnikov, ki bo svetovavec naši edinici. Vodstvo edinice in izbrani zdravnik se sporazumeta za redni ordinacij-ski čas (pol ure do 1 ure — odvisno od števila članov kolektiva), ko bi prihajali člani kolektiva k njemu, medtem ko redno ordinira v zdravstvenem domu. V kolikor bi bi bilo to izvedljivo, oomo poizkušali doseči tudi to. da bi v tem določenem času imeli nači člani tudi prednost. Zato bo najprimerneje, da bi bila ta za Gradis določena ura bodisi ob začetku, bodisi ob koncu rednega ordinacijskega časa.
Nastalo je vprašanje, kaj pa s svobodno izbiro zdravnika? Vsi naši člani bodo še vedno imeli možnost, da gredo h kateremu koli zdravniku. Vseeno pa bo lahko vodstvo edinice zaprosilo svojega zdravnika-svetovavca, da se pri tem drugem zdravniku pozanima o stanju Gradisovih članov. Taki pogovori oziroma intervencije >a bodo mnogokrat potrebne zaradi izboljšanja skrbi za posamezne bolne člane kolektiva v zvezi z njihovim nadaljnjim zdravljenjem, prehrano, dopusti, klimatskim zdravljenjem in podobno.
Pričakujemo, da bo zdravnik-sve-tovavec že v svoji ordinaciji spoznal in tudi našel ključ za rešitev cele vrste zdravstvenih in socialnih problemov, ki tarejo člane edinice. Vendar je v interesu tako vodstva edinice kot HTV službe, da zdrav-nik-svetovavec redno prihaja na gradbišča in v naselja. Tam lahko po svojih številnih izkušnjah izdatno pomaga organom HTV in vodstvu pri izboljšavi zaščitnih ukrepov, zdravstveno vzgojnem delu in izboljševanju vseh oblik skrbi za človeka. Marsikatero uro čakanja v ambulanti pa bomo lahko skrajšali, če bo znal od vodstva do edinice pooblaščeni zastopnik kolektiva ob tem obisku usmerjati k zdravniku vse tiste člane, ki potrebujejo nasvet, ki zaradi dolgotrajnosti svoje bolezni morajo dolgo časa jemati določena zdravila in podobno. Prav tako predlagamo, da bi zdravnik-svetovavec opravlja! tudi prve preglede in hkrati tudi videl pogoje, v katerih bo novi delavec delal.
Načrti za izboljšanje zdravstvenega varstva so torej tukaj. Prav gotovo niso lahko izvedljivi in bo potrebno precej truda nas vseh, da ta zelo napredni način reševanja zdravstvenih vprašanj in pomoči uresničimo. Ob obisku edinic smo tudi povsod slišali željo, da bi iz-
Polletni plan podjetja je prekoračen za 5 »/o, letni plan za 2,2 % oz. skupno je že izvršenega 44,2 "/o letnega plana. Drugo tromesečje kaže močan dvig produktivnosti, ki je za 7% nad planirano. Tudi drugi pokazatelji ro ugodni.
Polletni plan gradbenih edinic je prekoračen za 9,8 °/o. Do 20. 7. je bilo sklenjenih 88 °/o pogodb. V primerjavi s prvim polletjem je stanje naslednje: letošnja realizacija je za 8,6 »/o večja od lanske, izvršenih je 11 °/o manj ur pri večji realizaciji in je za 28,5 % dosežena večja produktivnost kot lani.
Ljubljana — je 2 “/o pod planom, vendar je treba upoštevati, da je dinamika del ca. 10Vo višja od drugih edinic. Drugi elementi plana so vsi pozitivni. Sklenjenih je 105% pogodb.
Maribor — edinica je visoko presegla plan, produktivnost se je
boljšali možnosti za zdravljenje zob. Tudi to, izredno važno vprašanje, že proučujemo in bomo ukrenili vse potrebno in možno, da se marsikje skoro nevzdržno stanje bistveno popravi. Cim bomo našli primerno rešitev, bomo o njej tudi poročali v našem časopisu.
dvignila za Iti %. Perspektive dela so ugodne, sklenjene pogodbe že presegajo predvideni letni plan.
Celje — realizacija še vedno pada, tako da je edinica v polletju 5 % pod planom. Slabe perspektive za nova dela bo skušala edinica popraviti s kooperacijo z Ravnami. Do sedaj je bilo sklenjenih 53 % pogodb. Drugi pokazatelji se bližajo planu.
Jesenice — realizacija je ponovno padla, vendar je edinica nad planom. Drugi pokazatelji so vsi pozitivni, vendar stagnirajo. Vzrok je v tem, da je večina objektov v zaključni fazi. Zmanjšana pa §o tudi dela na Belškem polju. Sklenjenih je 73 % pogodb.
Ravne — edinica je visoko dosegla plan, vsi elementi ej zelo ugodni. prav tako perspektiva dela.
Ljubi jana-okolica — je zaradi pomanjkanja dela 13 % pod pla-
Te predloge je že odobril delavski svet podjetja in pooblastil HTV službo, kateri je dal tudi na razpolago finančna sredstva, da jih čimprej izvede. Upamo, da bomo uspeli in dosegli kar pričakujemo — to je izboljšanje zdravstvenega stanja članov našega kolektiva.
nom. Drugi elementi se zboljsujejo, vendar so še vsi negativni, razen porabe materiala (v kolikor je bilo poročilo o porabi materiala točno). Sklenjenih je bilo le 39 % pogodb.
Koper — plan je za 12% prekoračen, kaže pa tendenco padanja. Sklenjenih je 97 % pogodb.
Kranj — Edinica je v polletju dosegla plan, drugi elementi so vsi blizu plana, tako, da se je stanje bistveno izboljšalo. Tudi pogodb je sklenjenih toliko, da plan ni ogrožen.
Obrati — odstotek izpolnitve plana je ostal isti kot v prvem tromesečju, tj. 5 % pod planom. Zboljšali pa so se vsi drugi elementi, ki so sedaj pozitivni.
Ing. Erjavec
Planski barometer junij 1962
1 USPEH PODJETJA	2. PLANSKI USPEH GRADBENIH EDINIC-JUNIJ 19G2 - V %	3. PLANSKI USPEH OBRATOV V %
EDINICA	,RRADJS"
qrt.riN. plan	109,5
SH. FIN. PLAN	105,-
LETNI PLAN	44,2
±	+ 2,2
03MT/ T	C0 LJUBLJ.	KO MAMB.	fft. LOKA	oqp	E RO]. BI RO
— -	—	—	—	—	—
95	99	84	98	93	99
42,9	42,8	42,2	44,3	42	49.7
-2,1	- 0,8	-7,8	-0,7	-3	-0,3
GPADBlŠMt	1] 11 BI/AN A	MARIBOR	CEl]E	JESENICE	RAVNE	lj. cm.	KOPER	KRANJ
172,6	110	153	110	125	143	83	122	81
109,5	98	138	95	107	122	87	112	101
44,£	50	55	34	43	43	27	Al	35
+ 3,6	- 7	+ 15	-2	+ 3	+ 8	-4	+ 4	t 0
2a. USPEHI EDINIC - DOSEŽENA GRADBENA REALIZACIJA '100%
% uo
130_
,190_
IfoJ
'1CO_
.•90
£0
70
C±
50
9?
7
Us'
” nn
s \ ' N
\'0
GRADIS”
DEIOVNE URE OSEBHI DOHODKI MAT ER]AL
produktivnost
k \ N
\ \\
VN\
ON
3a. DOSEŽENA REALIZACIJA = 100%
GRADIS s tremi wstami na državnem prvenstvu
Ženske ponovno državne prvakinje — Moški v konkurenci članov na osmem, v konkurenci starejših članov pa šesti v državi — Starc na drugem, Erjavčeva na četrtem mestu
Res, da je letošnje državno kegljaško prvenstvo v vseh kategorijah kegljanja že nekoliko odmaknjeno, vendar je prav, da se povrnemo nekoliko nazaj, saj je Gradis sodeloval na letošnjem prvenstvu kar s tremi ekipami, s članicami, člani in starejšimi člani, vrh tega pa je ženska vrsta ponovno dosegla lep uspeh z osvojitvijo naslova ekipnega državnega prvaka.. Pravzaprav pa ne gre zapostavljati tudi drugih dveh vrst, zakaj konkurenca je bila vsepovsod zelo močna, zlasti še med člani.
Vsekakor velja pripomniti, da je že udeležba kegljaškega kluba Gradis s tremi vrstami na najkvalitetnejšem zveznem tekmovanju pohvalna, saj so redki klubi, ki so se na njem pojavili s tolikim številom vrst.
NA ZMAGOVALNEM ODRU
Žensko državno prvenstvo je bilo letos 3. in 4. junija na šeststeznem kegljišču Grmoščice v Zagrebu, torej so bli pogoji za doseganje kvalitetnih rezultatov mnogo ugodnejši, kot lani v Beogradu. Temu primerni pa so bili seveda tudi končni izidi, tako v ekipni kot v posamezni konkurenci.
V ekipnem tekmovanju je nastopilo 12 vrst, posameznic pa 48, kar je še bolj pripomoglo k večji borbenosti in tekmovalnemu vzdušju. V konkurenco za najboljša mesta so posegle predvsem slovenske ekipe in so v končni razvrstitvi zasedle prva tri mesta, kar je vsekakor zavidljiv uspeh, posebej še za vrsto Gradisa, ki je zmagala, pred Fuži-narjem in Triglavom.
Vrsta Gradisa je nastopila v svoji običajni sestavi, pri čemer se je najbolje izkazala Erjavčeva, ki je v zadnjih mesecih v zelo dobri formi. Imela jez lasti dobro čiščenje 149, v polnih lučajih pa 300 kegljev,. Razen nje sta precej pripomogli k zmagi še Smrajčeva s 404 in Sonnemvaldova s 401 kegljem, solidni sta bili Tometova in Remče-va, medtem ko je Klemenčičeva skoraj povsem odpovedala in je dosegla v ekipi najslubši rezultat. In vendar je bil končni rezultat precej nad običajnim povprečjem, kar je zadostovalo za zmago.
Med posameznicami se je od vseh Slovenk, poleg Stražnikove (Triglav), ki je postala državna prvakinja, spet najbolje izkazala Erjavčeva, ki je dosegla četrto mesto, Klemenčičeva pa sedmo.
Rezultati vrst: Gradis 2354 (Son-nenwald 401, Remec 368, Klemenčič 345, Tome 387, Smrajc 404, Erjavec 449), Fužinar 2285, Triglav 2275, DVD Zrenjanin 2253, Tekstilac Zagreb 2253, Medvedgrad Zagreb 2240, Ljubljana 2224 itd.
Rezultati posameznic:	Stružnik
(Trig) 439. Bulič (OTJ Zgb) 456, G. Erski (DVD) 423, Erjavec (Grad) 421. 7 Klemenčič IGradi. 404 itd.
STARC DVAKRAT NAJBOLJŠI
Medtem ko Gradisovo kegljišče že dalj časa počiva in so bile na njem v zadnjem času le nekatere tekme za jugoslovanski pokal, je bilo novo šeststezno kegljišče v Kotnikovi ulici prizorišče letošnjega državnega prvenstva za člane. Med 24 ekipami in 129 posamezniki so v moštveni konkurenci in med posamezniki nastopili tudi člani Gradisa, ki so v dokaj hudi konkurenci dosegli zadovoljivo razvrstitev. Moštvo je zasedlo 8. mesto, Starc pa častno drugo mesto.
Moštvo Gradisa je v času enotedenskega tekmovanja nastopilo med prvimi in doseglo tako ugoden rezultat, da je že tedaj lahko računalo na uvrstitev med prvo deseterico in to se je v končni razvrstitvi tudi zgodilo. Med najboljšimi moštvi, ki so se zvrstila na vrh — Ljubljano, Jesenicami, Triglavom in Branikom — ter med Partizanom iz Ljutomera in Gradisom sta le dve moštvi iz Hrvatske in BiH, Gradis pa je osmi.
Najboljši je bil vsekakor Starc z 911 keglji — z izvrstnim čiščenjem
334 — za njim pa Šuštar z 884 keglji. Solidno igro sta imela še Praprotnik in Zdešar, medtem ko sta bila mnogo slabša od drugih Čadež in Martinšek. Ce bi ta dva dosegla enega svojih boljših rezultatov, bi Gradis prav gotovo zasedel precej boljše mesto.
Pri posameznikih so nastopili trije Gradisovi tekmovavci — Starc, Nemanič in Čadež, ki so se s solidnimi rezultati v predtekmovanju uvrstili tudi med 35 najboljših finalistov. Tam pa je do konca vzdržal le Starc, ki je v predtekmovanju dosegel 902, v finalu pa 954 kegljev in to mu je zagotovilo častno drugo mesto za državnim prvakom Gromom. Nasprotno sta Nemanič in Čadež v finalu precej popustila ter dosegla precej nižjo razvrstitev. Skratka, Starc je pravzaprav najzaslužnejši, da se je ime Gradisa vpisalo med najboljše v državi, saj je kljub svojim 50 letom dokazal, da v državnem merilu še vedno mnogo pomeni.
Rezultati — moštva: Ljubljana 5322, Jesenice 5281, Triglav 5241, Branik 5187, Medveščak-Zgb. 5179, Zenica 5178, Partizan Ljutomer 5134, Gradis 5116 (Zdešar 850, Martinšek 815, Šuštar 884, Čadež 801, Praprotnik 855, Starc 911) itd.
Posamezniki:	Grom (Lj) 1890,
Starc (Gradis) 1836, Mlakar (Bran.) 1829, Martelanc (Trig.) 1825, Pečar (Kr. gora) 1817, 24. Nemanič (Grad.) 1700, 30. Čadež (Grad.) 1673 itd.
PRVIČ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
Državno prvenstvo za starejše člane — za moštva in posameznike
;	N'"/
Betoniranje montažnih elementov za pritlične vrstne hišice v Škocjanu
pri Kopru
— je bilo na sporedu prvič v zgodovini kegljaškega športa. 23 tričlanskih vrst in 72 posameznikov je tekmovalo od 2. do 4. junija na kegljišču Proleterja v Zagrebu.
Gradis so v moštvenem tekmovanju zastopali Kapelj, Namre in Lazar in so dosegli solidno 6. mesto t povprečkom 390.3, med posamezniki pa je bil od njih najboljši Kapelj, ki je s 424 keglji zasedel 12. mesto. Precej več smo pričakovali od nekdanjega republiškega prvaka
starejših članov Namreta, a je hkrati z Lazarjem v konkurenci posameznikov precej zatajil.
Rezultati — vrste: Sloga (Zgb) 1279, Reprez. Rijeke A 1214, Medvedgrad (Zgb) 1183, Ilirija B (Lj) 1177, Bratstvo (Zgb) 1171, Gradis 1171 itd.
Posamezniki:	Japundžič (Sloga)
455. Fučak (Luč. rad.) 454, Cenčič (Trig) 449. 12. Kapelj (Grad.) 424, 37. Namre (Grad.) 383, 56. Lazar (Grad.) 343 itd.
Erjavčeva - najboljša v državni reprezentanci

Po končanem državnem prvenstvu so imeli člani in članice še izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki je nastopila najprej proti Romuniji v Zagrebu, nato pa proti Madžarski v Budimpešti, udeležili pa se bodo tufli svetovnega prvenstva v Bratislavi.
Člani so imeli izbirno tekmovanje v Ljubljani in Zagrebu, članice pa samo v Zagrebu. Med kandidatke za žensko reprezentanco sta bili po predlogu Zveze kegljaških športov 'Slovenije izbrani tudi članici Gradisa Erjavčeva in Klemenčičeva. Erjavčeva je v štirih nastopih dosegla zelo dober povpre-ček 418,7, v enem naslonu pa celo 436 in tako zavzela med 12 kandidatkami prvo mesto, nasprotno pa je imela Klemenčičeva nekoliko slabši povpreček 398,5 in se je uvrstila na šesto mesto, s tem pa tudi v reprezentanco.
Moška___jn ženska reprezentanca
sta imeli svoj prvi nastop v nedeljo 10. junija v Zagrebu, na šeststeznem kegljišču Grmoščice. Jugoslovani so bili favoriti v moški konkurenci, medtem ko so bile v ženskem dvoboju bolj favorizirane Romunke. Toda z dobro igro obeh naših reprezentanc smo dosegli dve lepi zmagi in dva nova državna rekorda, moška reprezentanca celo najboljši ekipni rezultat vseh časov na svetu. Srečanji sta se končali pri moških s 5409:5191, v yenski konkurenci pa z 2469:2433, obakrat v korist Jugoslavije. Pripomniti je treba, da je moško reprezentanco sestavljalo 5 slovenskih tekmovavcev (Grm, Steržaj, Šlibar in Martelanc), žensko pa 3 slovenske kegljavke (Cadeževa, Erjavčeva in Klemenčičeva). V ženski vrsti je bila boljša od obeli članic Gradisa Erjavčeva s 393 keglji, medtem ko je dosegla Klemenčičeva med vso šestorico najnižji rezultat 579 kegljev
Za tem je sledil nastop obeh reprezentanc 15. julija v Budimpešti. Obe reprezentanci sta bili nekoliko spremenjeni. Namesto Martelanca je pri moških nastopil Smoljanovič, namesto Klemenčičeve pa pri ženskah Moharjeva. Obe reprezentanci sta to pot doživeli nepričakovan poraz, kar pa je razumljivo, saj sta nastopili na izredno slabem kegljišču, kjer so domačini poprej že dolgo vadili, našim pa močno »zavijajoče« steze niso ustrezale.
Med članicami se je to pot najbolje odrezala Erjavčeva, ki je podrla 415 kegljev in s tem dosegla najboljši rezultat med našimi tek-movavkami.
V septembru, kot je znano, bo svetovno prvenstvo za moške in ženske v Bratislavi na Češkem in vsi^ dosedanji rezultati Erjavčeve kažejo, da si je zagotovila mesto v državni reprezentanci, kar j- seve-da tudi za Gradis veliko zadoščenje.
Preleni številka ena v Kopni: stanovanja!
Od več kot 200 zaposlenih v Kopru ni niti en delavec ali nameščenec dobil stanovanja od podjetja. V Škocjanu pri Kopru je že vse pripravljeno za gradnjo vrstnih hišic.
»Rad bi govoril s šefom, s tovarišem Gabrijelčičem,« sem na hodniku nagovoril prvega, ki sem ga srečal.
»Žal ga ni. je na dopustu v Poreču.«
Novica me ni potrla niti malo. »Boste pa drugi kuj povedali,« sem takoj rešil položaj. Minuto pozneje smo že sedeli v sobi tovarišice Marije Mrakove, ki vodi v Kopru kadrovsko-socialni sektor. Napletli smo pogovor v troje: tovarišica Mrakova, tehnik Alojz Lovšin in seveda še moja malenkost.
»Trenutno se naše delo razvija na treh večjih objektih ali gradbiščih,« je pripovedoval tov. Lovšin. »Najpomembnejše gradbišče je vsekakor luka, nadalje gradimo tretje skladišče za podjetje »Depo-Ljubljana«, vse je pa že tudi pripravljeno za začetek gradnje pritličnih vrstnih hišic v Škocjanu.«
V luki po planu
»Kako poteka delo v luki?« me je zanimalo.
»Delo gre po planu, povsem normalno. Edino večjo težavo imamo z gramozom, ker ga primanjkuje, saj nam delo v luki vsak dan ,požre1 ogromne količine betona,« je razlagal tovariš Lovšin. »Prav zdaj pripravljamo velike betonske bloke, s katerimi bomo začeli betonirati podvodno podlago ob obali. Trenutno smo izdelali približno tretjino vseh potrebnih blokov, ki jih bo nekaj več kot 200. Lahko si mislimo, koliko betona gre v takšen blok. ki tehta okrog 100 ton. Bloke betoniramo blizu koprskega kopališča, ker za to delo v luki nimamo dovolj prostora. Ko bodo bloki izdelani, jih bo »Veli Jože« preneljal do luke in polagal v morsko globino. S to podvodno podlago, ki jo zdaj pripravljamo, bo končan zadnji del koprske luke, nadaljnja dela pa se bodo pričela po vsej verjetnosti šele potem, ko bo Koper dobil zvezo s svetom po železnici.«
Hiša z 2,300.000 dinarjev
»Kaj pa je s tistimi nizkimi vrstnimi hišicami, ki ste jih prej omenili?« sem bil spet radoveden.
»Te hišice bomo gradili v Škocjanu pri Kopru. Načrte za te stavbe je naredil projektivni biro pri naši centrali. Trenutno je pripravljeno gradbišče za prvih 32 takih hišic,« je razlagal mladi tehnik. »Zanimanje za te hišice je v Kopru že danes zelo veliko, gradnjo pa bo financiral v glavnem stanovanjski sklad občine Koper, le nekaj hišic bodo prodali na tržišču ali porabili zase. Prednost teh zgradb je v tem, da služi ena stena za več stanovanj, saj je v eni enoti projektiranih osem stanovanj. Ta sistem bo seveda znatno pocenil gradnjo, saj je naša prodajna cena menda okrog 2,300.000 din. Hišica bo kar dovolj komfortna in prostorna za manjšo družino, torej za zakonca z enim ali dvema otrokoma. V vsaki hišici je najprej predprostor, iz katerega pridemo v jedilnico s kuhinjo, v dnevno sobo in v spalnico. Seveda je v hišici še kopalnica z normalno kadjo in straniščno školjko, vrh tega pa je v hišici še razmeroma velika pokrita loža, shramba za gorivo in še garaža. Kvadratura vseh prostorov z ložo vred znaša nekaj nad 64 kvadratnih metrov, brez pokrite lože pa 43 m2. Če povem še to, da bo v hišici ves komfort — od velikega bojlerja, električnega štedilnika, laboratorijske shrambe, visečih omar v kuhinji, delovne mize, pomivalnih korit, štedilnika na trdo gorivo in vzidanih omar — potem cena 2,300.000 din za takšno hišico res ni pretirana; prav nasprotno, zdi se mi, da je zelo popularna.«
»Žal pa se bo tudi pri teh stavbah ponovilo tisto, kar doživljamo gradbinci v mnogih krajih in podjetjih, zlasti pa še v Kopru,« se je v pogovor vmešala tovarišica Marija.
»Kaj hočete s tem reči?« sem jprašal.
»Saj veste, kaj mislim,« mi je odvrnila. »Zgradili bomo stanovanja za druge srečnike, mi gradbinci pa bomo lahko samo cedili sline . . .«
Kaj pa mi?
Tako smo zavili pogovor na najbolj pereč problem koprskega kolektiva: stanovanja! Vsekakor je za »Gradisove« delavce v Kopru to problem številka ena.
»V našem kolektivu je danes 218 delavcev, nameščencev in tehnikov,« je razlagala tovarišica Marija. »Toda niti eden od teh ljudi ni dobil stanovanja od podjetja. Celo šef našega gradbišča tovariš Bernard Gabrijelčič, ki stanuje v Dekanih, ni dobil stanovanja — kot pravimo »po liniji« podjetja. Toda to ni osamljen primer. Ves naš vodilni kader živi v obupnih razmerah. Edino tehnik Drago Bilas ima majhno garsonijero, v kateri pa se stiska z ženo, dvema majhnima otrokoma in še z bratom. Vsi drugi vodilni delavci pa imajo samo po eno sobo ali pa žive v majhnih enosobnih stanovanjih, ki so bila za silo adaptirana iz starih hiš. Delovodja Ludvik Gabrijelčič živi v eni sami sobi, tudi glavni delovodja Karel Frajhtin-ger živi z družino v eni sami sobi.«
»Tudi moja usoda ni nič boljša,« se je oglasil tovariš Lovšin. »Imam ženo in otroka, živim pa v eni sobi. Ne vem, če je še kje v Sloveniji stanovanjski problem tako akuten.«
»Stanovanjski problem v Kopru in sploh v Slovenskem Primorju je tako pereč tudi zato, ker je večina hiš zelo stara,« je nadaljevala tovarišica Mrakova. »Zato se. večino starih zgradb ne izplača več adaptirati, ker so že tako dotrajane. Razen tega občina mnogih stavb tudi ne pusti več adaptirati, ker bodo mnoge stare stavbe v prihodnosti porušene. Rešitev je edino v gradnji novih stanovanj.«
»Kaj pa stanovanjska zadruga? Kaj pa pravi k temu sindikat ali vaš delavski svet?« sem zinil kar tjavdan.
»Kaj pa hočemo? Za stanovanja je treba denarja. Ko je bilo denarja dovolj, smo čakali. upali in potrpeli. Zdaj, ko pa denarja primanjkuje, spet čakamo...« sem dobil odgovor.
»Vem vse to,« sem pritrdil. »Vendar mora danes vsakdo, ki hoče stanovanje dobiti, tudi nekaj prispevati.«
»To je vse lepo. Toda zakaj so še pred kratkim ljudje lahko dobivali stanovanja kar — servirana na pladnju,« se je kar malo razburila tovarišica Marija. »Zakaj pa mora danes vso težo stroškov, ki gredo v milijone, nositi tisti, ki je stanovanja potreben? Saj nič ne rečem, prav je, da vsak nekaj prispeva za stanovanje. Toda stanovanje ni par čevljev, srajca ali klobuk. Za novo stanovanje moraš imeti najmanj težke stotisočake. Kdo pa jih lahko zbere? Nekateri sicer zbirajo denar, varčujejo za stanovanje. Toda to so zelo skromna sredstva. In če dobiš novo stanovanje, moraš imeti tud; primerno novo pohištvo. To so skupno takšni stroški, da jih celo delavec z dobrimi prejemki ne zmore.«
»Skratka, Gradis v Kopru nima niti enega stanovanja ali stanovanjskega bloka?« sem vprašal.
»Prav nič,« je odvrnil tovariš Lovšin. »Menda, kolikor mi je znano, noben kraj, kjer obstaja Gradis, ni tako na slabem. Vem. da so zgradili stanovanja za naše delavce v Ljubljani, Mariboru in Celju, slišal sem za nove Gradisove stanovanjske bloke v Ravnali in na jesenicab. Samo mi v Kopru nimamo nič.«
Nagnil se je proti oknu. »Vidite, tam doli so upravni prostori podjetja Stavbenik. To je naša — konkurenca. Pred kratkim se je to podjetje, ki ima sicer sedež v Izoli, združilo s podjetjem 1. maj iz Kopra. Nič kaj posebnega niso, morda imajo nekaj več ljudi kot mi. Toda, vidite tisti rdeči novi stavbi? To sta njihova nova, moderna stanovanjska bloka ...«
Malo je pomolčal in spet povzel. »Mislim, da bi kljub vsem principom, ki danes veljajo, morali v Ljubljani pomisliti tudi malo na Koper in v«'’j toliko pomagati, da bi rešili vsaj neka i na jbolj nujnih in najbolj perečih problemov, da bi vsaj tiste naše vodilne kadre, ki delajo pri podjetju Gradis že deset let in še dlje, spravili z družinami iz tesnih samskih sobic v primerna družinska stanovanja.«
Na obali našega iadrana
Dopustniške marnje
Malo s strahom so letos odhajali prvi gostje na morje. Muhasto vreme je marsikog . odvrnilo od namena, češ, saj se ne izplača na dopust, voda je še premrzla. Res je, vsaka izmena ja imela le nekaj sončnih dni. Končno pa, če je zunaj deževalo, se je povečal pritisk na »šanki, kajti okopati se je nekako le treba. Danes, ko sonce neusmiljeno pripeka, je vse to že pozabljeno. Zdaj ni več zaskrbljenih obrazov in tožb.
V senci na verandi sem naletel na tov. Ivana Zevnika iz Kranja. Letos je že sedmič v Ankaranu. S seboj je pripel jal 8-člansko družino (sama lepa dekleta).
»Kaj vam je najbolj všeč v Ankaranu?« sem ga povprašal. »Včasih mi je bila najbolj všeč Minka. Danes pa se še ne morem odločiti.« je dejal. »Kaj pa kopanje?« »Boli malo,« saj imamo doma kopalnico.«
lovariš Polde Torkar iz Central- nra v Poreču tovariš Tranc Kremžar nih obratov se je potil na soncu, ki se je dokaj hitro vključil v kolek-re ta dan pripekalo kot za stavo. tiv. Posebnih pritožb nima, le plaža Zato se je treba od časa do časa Tudi počitniški dom v Poreču je. notranje ohladiti. Žena se s tem ni- poln. Kdor je bil enkrat v Poreču, kakor ne strinja, toda tri ženske ga ne more pozabiti prelepe okolice, ze »panajo«, kot je dejala žena. senčnih borovih gozdov, odlične Janez Zupan se tudi tu ne more malvazije in seveda lepo urejenega ločiti od svojega poki'ca. Nenehno doma.
popravlja motorček za motorni čoln in dela krajše izlete. Vsak čas mu motor »crkne« in pričeti je treba znova. Sicer pa je časa dovolj.
Ing. Dušan Dovjak iz Maribora
mu dela veliko preglavic. Včasih' se nagnete na kup tujih kopalcev in problem je tu. Toda dovolj o tem.
Iz razgovorov s člani kolektiva.
letuje letos že petič. Nad hrano in ki vsako leto koristijo svoj dopust postrežbo je zelo zadovoljen. Ko- v naših počitniških domovih, laliko pat pa se hodi v plavo laguno. Se trdimo, da so nočitniški domovi po-mnogo znanih obrazov najdemo, stali osnova domačega turizma in kot so: ing. Peteln, Juvane, Debe- najnujnejša oblika rekreacije naših v®c’ Cajšt. toda kdo bi jih našteval, delavcev. Indeks števila koristni-»Dopust je najlepši čas v letu,« je kov izkazuje nagel norast, pred-zaključila tovarišica Pavla iz Ce- vsem v lanskem letu, ko smo odprli
Ija, »le škoda, da tako hitro mine.« Novi upravnik počitniškega do-
še počitniški dom v Poreču.
Leto
1952
1953
1954
1955
1956
1957
1958
1959
1960
1961
1962
Indeks
100
137
174
200
141
185
221
287
248
510
470 (po
rijavah)
Prikaz potrjuje, da število koristnikov iz leta v leto narašča. Zato' tembolj zagovarjamo stališča, da ostanejo počitniški domovi last kolektiva, ki ga je zgradil. Rešitev pravnega položaja počitniških domov je v zadnjem času osnovno vprašanje za nekatere, ki se v jav-nosti zavzemajo, da naj postanejo počitniški domovi samostojne organizacije. Tak status oočitniških domov za nas ne bi bil zanimiv in' za delavce ne sprejemljiv. S tem se seveda ne strinjajo tudi sindikati, ker bi tako odpadla sedanja oblika deDvskega turizma.
Na predlog stalne konference za oddih inr ekreacijo pri republiškem' svetu Slovenije bodo naši domovi odprti za vse člane sindikata, seveda pa le v primeru, kadar naši domovi ne bodo zasedeni od članov našega kolektiva.
Ustanovljena je bila tudi posebna recepcijska služba za počitniške domove, preko katere bodo domovi oddajali svoje proste kapacitete.
Vrsta je še drugih vprašan1 glede' prehrane, cene, regresa' itd., o čemer pa bo razpravljal delavski svet na prihodnjem zasedanju.
L. C-
Kadar greste v Poreč, ne pozabite si ogledati ostanke antičnega templja. kup romanskih, gotskih in baročnih zgradb, predvsem pa Efrazi-jevo baziliko iz 8. stoletja.
Tovariš Miro Žorž iz Maribora ni. mogel prehvaliti hrane. »Odlično,« je dejal: »Vedno je nekaj novega. Pa tudi okolica je čudovita, zelenje, mir, skratka res kot v pravljici. Saamo škoda, da letos ni jadrnice.«
Tovariš Ivo Praprotnik z gradbenega .vodstva Ljubljana se je upal v vodo le do kolen. »Kaj res ne greš dalje?« sem ga vprašal »Ne, voda je pregloboka 'a tudi morskega psa se bojim.« Taki in podobni so bili odgovori veselih ko-pavcev. Tu so bili še: Marjan Fras iz Projektivnega biroja. iože Tavčar iz Škofje Loke. Ivan Zamuda iz Centralnih obratov. Božidar Ukmar iz Maribora itd. Bili so zbrani člani kolektiva iz vseh naših edinic. Tu se. kujejo nova poznanstva, tovarištvo in zavest, da smo člani velikega in enotnega kolektiva.
»In problemi?« sem vprašal upravnika, počitniškega doma v Ankaranu tov. Popotnika. »Teh je vedno dovolj: plaža, težave z nabavo in prevozom hrane, toda glavno je, da so gostje zadovoljni.«
iJi

bnnh Hrta slia in strolnu \Mmm
NAŠI JUBILANTI
V juliju in avgustu praznujejo petdesetletnico naslednji člani kolektiva:
Ivan Kristan, Gradbeno vodstvo Ljubljana, Jakob Kajbič, Gradbeno vodstvo Maribor, Ignac Potrč, Gradbeno vodstvo Maribor, Franc Janžekovič, Gradbeno vodstvo Maribor. Ludvik Rubeša, Centralni obrat:	Ljubljana. Ludvik Mahnič,
Centralni obrati Ljubljana.
40-letnieo rojstva pa so obhajali: Franc Vovk, šef gradbenega vodstva Jesenice. Jože Fer jan, gradbeni delovodja, gradbeno vodstvo Jesenice, Marija Koračin, materialni knjigovodja, gradbeno vodstvo Jesenice. Vinko Čebašek, delovodja, gradbišče Kranj.
Vsem jubilantom naše iskrene čestitke!
Na vseh področjih strokovne in 'družbeno j! politične dejavnosti se danes mnogo govori jjij in piše o kadrovski službi in pravilnem ka-|j drovanju. Čeprav kadrovska služba podjetja jj ni upoštevana kot enakovredna drugim služ-jj bam (nekateri še vedno vidijo v njej le golo j evidenco bivše personalne službe), je zadnje !! čase dosegla bistveni napredek, največ na jiji področju izobraževanja. Obravnava strokov-j| nega in družbeno-političnega izobraževanja !' je za pravilno usmerjanje kadrovske službe liji največjega pomena, predvsem glede plani-jj ranja in izobraževanja, Pomembnost te služil be poudarja tudi odprto pismo samouprav-■ nim organom, ki ga je izdal svet za strokovno izobraževanje LRS. To pismo so obravnavali tudi nekateri naši obratni delavski sveti in sindikalne podružnice. Pri obravnavi pisma in ostalega gradiva bomo skušali zajeti nekaj najbistvenejših pripomb.
Že lani smo obravnavali nekatera načela kadrovske službe, ki pa žal niso bila realizirana. Ta nedoslednost se predvsem odraža pri kadrovanju, planiranju in sistematičnem izobraževanju. Zaradi tega tudi nimamo izdelanega sistema preverjene strokovne sposobnosti, niti poti in možnosti napredovanja. Vse to je dostikrat povod za nezadovoljstva na delovnih mestih.
Tudi planiranje potreb strokovnih kadrov je dostikrat nerealno, čeprav sodi to med najzahtevnejše naloge kadrovske službe. Ugotavljanje potreb in planiranje kadrov za posamezne poklice in delovna mesta pa lahko kadrovska služba zagotovi le v tesnem sodelovanju s tehničnim osebjem. Res je dostikrat zaradi nejasnosti pri izva-
janju gradbenih del težko planirati kadre, toda če upoštevamo še vedno veliko fluk-tuacijo delovne sile, bi se o pravilnem postopku z ljudmi, nagrajevanju in planiranju dalo marsikaj govoriti. Tako je na gradbenem vodstvu Ljubljana v letošnjem letu bilo na novo sprejetih 416 delavcev in uslužbencev, v istem obdobju pa jih je odšlo 329. Na Jesenicah je prišlo 89 in odšlo 170. na gradbenem vodstvu Maribor je bilo na novo sprejetih 334, odšlo pa jih je 135 itd. Razumljivo je, da je vse to vezano z ogromnimi stroški. Pa tudi procent bolezenskih izostankov in nesreč pri delu se je dvignil, čemur je dostikrat iskati vzrok v premajhni strokovni usposobljenosti zaposlenih delavcev.
Mnogo je bilo tudi govora o pridobivanju kvalifikacije. Ne moremo se več boriti za tako imenovane »papirnate kvalifikacije«, temveč mora biti kvalifikacija dokaz strokovne usposobljenosti za vsako posamezno delovno mesto. Čeprav se stopnje kvalifikacij po sedanjih obstoječih zveznih predpisih še vedno družbeno priznavajo, niso vedno merilo strokovne usposobl jenosti. Zato tudi administrativni način pridobivanja kvalifikacij izgublja svoj pomen v istem načelu delitve osebnega dohodka po delu. Zato bodo tudi nazivi polkvalificiran, kvalificiran ali visokokvalificiran slej ko prej odpadli.
Spremenil se bo tudi način vzgoje vajencev. Doslej so šole s praktičnim poukom in vajeniške šole vzgajale tako imenovane kvalificirane delavce. Tako si je vajenec pridobil naziv kvalificiranega delavca, čeprav pozneje, ko je moral poklic zagovarjati s praktičnim delom, ni dosegel zadnvo-
Ijivega rezultata. V prihodnje bo spričevalo šole pomenilo le, da je dosegel teoretično in praktično izobrazbo, kakršna je potrebna za začetek opravljanja dela v posameznem poklicu. Nadaljnje izpopolnjevanje, izobraževanje v okviru poklica pa bo stvar podjetja. Novost je tudi v tem. da v prihodnje ne bomo več sprejemali vajencev, ki niso uspešno končali osemletke. V prihodnic bodo torej poklicne šole izobraževale samo za poklic širokega profila, pri čemer je značilno, da delavec spozna funkcije tistih delovnih procesov, ki nastopajo v poklicu. Izobraževanje za ožji profil pa bo zopet stvar gospodarskih organizacij. S tem se bodo spremenile tudi naloge centra za izobraževan |e. kajti potrebno bo sestaviti profile za vse ooklice in družbene službe.
Tak proces izobraževanja bo zahteval od kadrovske službe več sistematičnega dela in planiranja kadrov. Izobražujemo zato. da dvignemo produktivno sposobnost proizva-javea v korist večje proizvodnje. Vzporedno s strokovnim izobraževanjem bomo morali posvetiti več pozornosti družbenoekonomskemu izobraževanju. Da bi ugotovili realne potrebe zanj, bo izdelan poseben elaborat. Kjer bomo na podlagi dobljenih podatkov skušali ugotoviti kritične točke, napake, probleme in težave, ki nastopajo pri gospodar-icnju podjetja in ki zavirajo uspešen razvoj ter angažiranost posameznih članov kolektiva. Izdelana bodo tudi merila za delavce, vodilni kader, člane upravnih odborov, delavskih svetov, obratnih delavskih svetov ter člane izvršnih odborov sindikata in posameznih komisij.

!ji
lili
lili

i:
■Bi
TU} if	H ivf jt nM Tp
JL^bjLiBiJLlJL^1 JL JL ■. JL ^1 dli:iBiJL^r JL ■ «Bw
POMOČ DRUGIH EDINIC
Železarna Ravne sodi med majhna tovrstna podjetja v Jugo- ra gradnjo. Zato pričakujemo izdat-slaviii, vendar je njen sloves velik. Pred drugimi železarnami no pomoč v delovni sili za dva me-Prednjači zaradi visoke kvalitete jekel in visoke storilnosti pri jtX v^rltičnih primerih posam“z-delu. Kolektv ima zato zavidljive gospodarske uspehe. Pred leti, nim ec]inicam jn tudi že sami oliko so sprejeli perspektivni program razvoja podjetja, so se od čutili vrednost take pomoči od dru-rekli delu negospodarskih investicij in osebnega dohodka. Tako gih edinic, naj izkoristim tokrat to jim ostaja precej sredstev, ki jih trosijo s tem, da sinjo žele- ',rednJogt in mo£, ki jo ima naš žarno. Prav letos se je obseg del močno povečal, saj računajo »Gradis« ob takih priložnostih, seve z gotovostjo poleg lastnih sredstev še na zvezno posojilo. Tre- pri polni meri razumevanja in srni« nutno je v gradnji hala remontnih delavnic in jeklovleka, temelji vZ£! ENOTEN GRADIS. Predvsem za novo valjarno, centralna trafopostaja, trafopostaja valjčne, ec]inice (železokriVci) in tov. Zorca, centralno skladišče, prizidek valjarne in še vrsta manjših objek- kj v organizaciji našega izobraže-tov v železarni. Za našteta dela je do sedaj sklenjenih pogodb valnega centra vodi tečaj za pri-v vrednosti 638 milijonov dinarjev. V tekočem mesecu pa bodo učene tesarje. Tudi tehnik tov. Dam-sklenjene pogodbe za nadaljnjih 170 milijonov. Pri tem je več ^Vo^efufe sTukaj^^ kot 80 »/o gradbenih del. Letos pa bi morali opraviti na tem sek- y ilustracijo glede obsežnosti dela torju (kapitalna izgradnja železarne) za 750 milijonov din del. in za zaključek še nekaj številk za V prvem polletju smo naredili in obračunali za nekaj manj kot clva opisana objekta:
250 milijonov dinarjev.	izkopi......... 22.000	m3
opaži.......... 16.000	m2
Namen tega sestavka je povedati	nje	proge	380 m3	betona	MB 220	in	armirani betoni . . .	6.600	m3
nekaj	tehničnih zanimivosti, ki	so	351	armature.	Mimogrede:	projek-	armatura. 360	ton
se ali se pojavljajo med gradnjo,	tant celega postrojenja	v hali in
Največji objekt so temelji v novi	trafovaljarne je »Plan«	iz Zagre-	Izkopali	smo	pretežno	s	stroji;
valjarni (11.500 m2), za katere raču- ba. Betoniranje prej omenjenega in opaži šele pridejo; za betone smo namo vrednost 240 milijonov. Sama podobnih temeljev je neprekinjeno sj uredili lastno separacijo, ki nam bala valjarne temelji na peščenem in traja nekaj dni in noči — zaradi s kapaciteto 4 m3/h pri nepretrga-gromozu na piramidah,	temeljih	v	težke vgraditve pri gosti	armaturni	nem delu prav lepo služi. Vse be-
globini 2,60 m. Temelji	srednje	in	mreži (na	6 cm in manj)	in primer-	tone vgrajujemo iz 8001 mešalnika
lahke valjarske proge, pogoni, ogre-	ni konsistenci zaradi zahtevane vo-	s	transportnimi	trakovi	do	mesta
valne peči, hladilne mize, valjčnice	dotesnosti.	vgraditve.	Rok	pa je, kot	rečeno:
in dr., pa so na talni plošči, ki je Trafopostaja valjarne bo stala po konec septembra. Morda bi bila žara globini 3,50m in več, skoraj po predračunu za gradbena dela 172 nimiva še kakšna generalna ugoto-celi dolžini (216 m) in polovični ši- milijonov. Temelji sestoje iz talne vitev: iz leta v leto manj težav s rini hale. Talna voda	niha med	plošče in	obodnih zidov	v globini	stroji in več z ljudmi, seveda glede
— 2,0 in —3.0 m. Temelji hale	so	4 m, prav	tako iz vodotesnega be-	organizacije operative. Tako se ka-
ostali v »zraku« zato, ker projek- tona. Do zdaj (julij 1962) smo na- žejo problemi in verjetno jih bo tant (Mašinoprojekt iz Beograda) še pravili polovico temeljev, oktobra v tem smislu morala reševati mno-ni mogel računati s postrojenji v mora biti objekt pod streho. Slabo goobetajoča služba: priprava dela. hali. Te bo v pretežni meri posta- vreme, kot kaže povsod, zelo zavi-	S.
/amiil.l. ' n ., '^i h " '-'l r' »k 11 v n piki n''' / /c-	™ -> /	■■
''Ul'
d^vgrajTijcmo^HloP-sl-n^beimi	Temelj valjarskegn ogrodja zn srednjo progo v veliki hali na
Vsak temelj je zanimiv po svoje, gradbenem vodstvu Ravne. Statična obremenitev: 2700 ton ali 2,5 km Tako ima temelj za ogrodje sred-	dolg vlak.
Šoferji — srečno vožnjo!
Težko naložen kamion OM 116-05 je pripeljal na gradbišče. Šofer tovariš Lojze Grmovšek si je obrisal potno čelo. »Ej, vročina je danes,« je dejal, ko je za trenutek stopil rz avta.
»Povejte mi kaj o sebi,« sem silil z vprašanjem.
Skromno, kot vedno, je začel pripovedovati. »Pri podjetju sem že od leta 1945. Bil sem skoraj že na vseh gradbiščih: Koper, Zenica, Kočevski Rog, Litostroj itd. Večjih problemov nisem imel, le enkrat so mi v Kočevskem Rogu odpovedale zavore, kar bi zame skoraj postalo usodno.«	___________
Koliko takih prijetnih in neprijetnih doživljajev bi zbrali, če bi se pogovorili z vsakim šoferjem? Da, tudi šoferski poklic je težak.
Da je to res. nam potrjujejo naslednji podatki:
V lanskem letu so naši šoferji prevozili 1,344.746 kilometrov in 3,703.861 ton tovora. Skupno so porabili 177.573 litrov bencina, 268.971 litrov nafte in 10.947 kg olja. Ogromne so te številke in velik je prispevek naših šoferjev.
13. julij je vsako leto šoferski praznik. Ta dan jih spominja na junaško in požrtvovalno borbo šoferjev v bojih proti okupatorju v
Skupina šoferjev in strojnikov, ki delajo na Belškem polju na Jesenicah, s tehnikom tov. Likačem
Žužemberku. 13. julija 1943 so prve motorizirane enote z več avtomobili, tanki in drugimi enotami NOB vdrle v utrjeno postojanko Žužemberk in ga po celodnevni borbi zavzele. V spomin na to herojsko borbo tudi naši šoferji ta dan slovesno praznil jejo.
Zaprosili smo šoferja Zontarja, da nam v kratkih besedah opiše potek letošnje proslave.
»Kot vsako leto so se tudi letos na soboto jvopoldne zbrali v avtoparku šoferji iz Ljubljane in okolice. Tu jih je že čakal avtobus. S seboj so povabili še tovariše iz mehanične in traktorske delavnice, ki jim pri tem delu pomagajo.
Avtobus je odbrzel jrroti Gorenjski, kar za šoferje sicer ni bilo tako zanimivo, mnogo bolj pa je bila zanimiva bogato pogrnjena miza gostinske postojanke na Lahovčah. Tu so si lahko, prosti vezi volana in ključev tudi j)reko uradno ali znanstveno mero 0,5 °/oo pogasili žejo. Sef avtoparka Albin Kopač j v kratkih besedah orisal pomen šoferskega praznika, nato na so v prijateljskem pogovoru o vseh mogočih doživetjih preživeli lep večer, ki je, žal, prehitro minil.
1 udi tovariši v Mariboru, na Jesenicah, Ravnah in v Celju so proslavili svoj dan. Mariborčani na Pohorju, Jeseničani v Lescah itd. Na vseh proslavah so govorili tudi o Izboljšanju cestno-prometne discipline po izobrazbi in novostih tehnike doma in po svetu.« Tovariš Žontar je dopis zaključil z besedami: »Obljubljamo, da se bomo kot šoferji »Gradisa« še nadalje trudili in strnili vse sile za uspeh našega podjetja.«
Tudi mi želimo vsem šoferjem srečno in prijetno vožnjo. C.
Športni stadion v Rimu za 40.000 ljudi
S »Kompasom« po sončni Italiji
Ker gre cesta čez Apenine, je nujno, da se povzpne tudi precej visoko. Toda najvišja točka tega dela avtomobilske »ceste sonca« seže do 736 metrov nadmorske višine, kar ni nič posebnega. Druga značilnost avtomobilske ceste je, da je tudi pri največjih ovinkih, razen v dveh primerih, vidnost odlična, tako da more vozilo brzeti tudi z veliko naglico in je s tem varnost vožnje vendarle do najvišje mere zagotovljena. Na posebno nevarnih mestih, na primer v predorih, je tlak sestavljen iz granitnih kock zaradi nevarnosti drsenja. Nadalje so v predorih napeljali takšno razsvetljavo, da vozač ne pride iz mraka predora v svetel dan nenadoma, ker je svetloba proti izhodom iz predorov vedno močnejša. Ob izhodih iz predorov so graditelji uvedli še drugo novost, ki naj služi varnosti vožnje. Ker smo na Apeninih, je včasih nevarno, da ob izhodu iz zatišja predora pride vozilo nenadoma pod sunek močnejših vetrov. Da bi se vozač mogel glede tega primerno ravnati, so ob izhodih iz predorov postavljeni stebrički z zastavicami, ki nakazujejo silo in smer vetra. Nekaj podobnega kot na letališčih. Pa še nekaj. Ponavljamo, da gre za predele gorske ceste, kjer ob zimskih mesecih uesta zmrzne in more povzročiti nesrečo, so v ta namen ob primernih krajih postavljena skladišča za tehnične naprave za čiščenje cestišča ter velike zaloge peska in soli za dnevne poledice.
Odveč bi bilo dodajati, da so ob tej tako popolno zgrajeni cesti tudi mehanične delavnice, restavracije, trafike in podobni servisi. Toda pri vsej tej popolnosti ima cesta vendarle dve nevarni točki, in sicer pri kraju Sasso Marconi, med 67 in 68 km ter še nekje drugje, kjer so ovinki ostrejši, kjer je vidnost manjša in zato nevarnost večja. Nevarnost ni večja zato, ker bi bila cesta slaba, toda vozač, ki ga odlična cesta navaja k temu, da brzi s polno silo motorja, lahko nepremišljeno zajame tudi ta dva nevarna ovinka in nesreča je tu. Pa še ena pomanjkljivost ceste, za katero pa graditelji niso krivi. Gre za tako imenovane klimatske nevarnosti. Cesta se vije skozi gorovje, ki je v jesenskih in zimskih dneh pogosto zavito v nizke oblake in megle. Tu seveda ni druge pomoči, Kot počasna vožnja in skrajna previdnost. na katero pa vozač na takšni cesti kaj rad pozabi. K tehničnemu ojiisu ceste spada, seveda še sledeče: cesta ima dva asfaltna traka, ki ju loči 3 metre široka nizka zelena živa meja. Seveda to ne velja za viadukte in predore. Cestišči sta po 7 metrov in pol široki in z belo črto v sredini točno razpolovljeni za normalno vožnjo in za prehitevanje. Razen na viaduktih in v predorih je poleg asfaltnega traku še 3 metre širok pas, namenjen vozačem, ki se ustavijo zaradi morebitne okvare ali iz kakršnega koli drugega razloga. Ograjena je obojestransko z žično ograjo višine cca. t.50 m.
Tak idealen asfaltni trak bo gotovo mikal vse vozače, posebno ker bodo lahko veliko prihranili na času. Z dobrim vozilom je moč priti od Bologne do Florence že v pičli uri, dočim je bilo treba prej skoraj trikrat več. Prihranek bo tudi na gorivu, toda del tega bo treba odšteti za cestnino, ki za motorje velja 382 lir, za mala utilitarna vozila 484 lir, za srednje kubatorje 765 lir, za večje pa 1147 lir.
K tej svetli sliki, ki smo jo o novi cesti dali, pi moramo dodati nekaj senčnih potez. Te ne gredo na račun neposrednih graditeljev ceste, pač pa nekaterih drugih krogov, ki se ob vsaki tako veliki javni gradnji, kjer gre za desetine milijard, tako rekoč nujno oglasijo k besedi. Za odsek avtomobilske »ceste sonca«, o katerem smo govorili, sta bila predložena dva idejna načrta. Eden je bil ta, ki je uresničen, drugi pa oni, ki je nosil
šifro »Leonardo de Vinci«. Razlika med načrtoma je bil i precejšnja. Sprejeti načrt je bil idealno izdelan in predvideval mnogo manjše stroške, kot pa je izvedba zahtevala, toda razne ovire in nepredvidene okoliščine so gradbene stroške poevčale za 25 milijard lir, kar je pri 70 milijardah 35 odstotkov več. Vsak se lahko pomoti, toda ta »greh« bi se ne mogel tako nalahko odpustiti, ker je bil načrt »Leonardo de Vinci« že v osnovi cenejši, hkrati pa izredno temeljito obdelan, tudi z geološke in morfološke plati predelov, koder bi cesta peljala, hkrati pa je vseboval tudi opozorilo glede pomanjkljivosti načrta, ki je bil sprejet.
Ker pa so bile pri sprejetju prvega načrta zainteresirane razne monopolistične družbe, kot npr.: Italcementi in podobne, je bil načrt »Leonardo de Vinci« zavrnjen, kar je državo, točneje davkoplačevavce, stalo cel kup milijard več. To je glavna senca, ki sicer zelo svetlo sliko ceste zatem nju je.
V	Milano smo prispeli okoli 17. ure popoldne ter si do večerje le delno ogledali. Milano ca. 1,800.000 prebivavcev in od tega čez 600.000 registriranih motornih vozil. Promet je velik. ampak vozači se strogo drže ure' janja prometa s semaforji, tako da nereda ne vidiš, ampak izredno disciplino na cesti.
6,	dan — 7. 5. 1962:
Drugo jutro smo si ogledali nekaj znamenitosti Milana, med njimi železniško postajo, katera ima poleg svoje velikosti še to značilnost, da ima tire dvignjene v nasip, zato je tudi samo za to višino, katera znaša cca. 10—12 metrov, dvignjena od okoliškega platoja. Največja zgradba v Milanu je Pirellijev nebotičmk, katerega fasada je vsa obložena z mozaikom in je visok 30 nadstropij. Ogledali smo si tudi staro pokopališče z množico kipov in spomenikov milanskih mogotcev. Člane rodbin, katere imajo grobnice na tem pokopališču in ki zdaj umrejo, še danes pokopavajo tukaj. Drugače pa ima Milano novo pokopališče in kre-matorij za sežiganje mrličev.
Popoldne smo odpotovali zopet po zelo lepi avtomooilski ce-Kranjske gore, kjer smo prespali
7.	dan — 8. 5. 1962:
takoj zjutraj krenili na najdaljšo (uro proti domovini. Ob Gardskem jezeru smo potovali do Trente nato pa naprej po dolomitski cesti, preko Gortine d‘Am-pezzo, jezera Misurino, Trbiža na obmejni prehod v Ratečah do kranjske gore, kjer smo prespali in drugo jutro 9. 5. 1962 odpotovali proti naši sončni Ljubljani katero smo že vsi tako težko pričakovali.
Od Gardskega jezera se je pot stalno dvigala, tako da smo si peljali tudi čez dva prelaza, od katerih je bil prelaz »Passo Par-doia« visok 2.175 m in ves pokril s snegom, še ob tem letnem času je bilo čez meter snega, dočim je bilo na predelili, kjer je ve ter nosil sneg v zamete, snega tudi do 4 m višine.
Gortina d’Ampezzo je manjši sam hotel. Ti ljudje živijo samo letoviško mesto, celo mesto en od turizma. Mesto je bilo obnovljeno in veliko je bilo zgrajenih novih stavb v značilnem alpskem modernem slogu prav za zimski olimpijske igre leta 1956. Omeni be vreden je »ledeni stadion-za hokej, umetno drsanje na le du ter druge (prireditve na ledu kateri je res izredna mojstrov na, enako tudi olimpijska sinu carska skakalnica.
Na pobočjih okoliških hribo' pa je speljano veliko števili daljših in krajših žičnic in sede/ nic, tako da je to za smučarje res pravi eldorado.
V	Ljubljani smo se še enkrat pozdravili in si še želeli srečati na takem potovanju, katero je bilo za vsakega posameznika res enkratno doživetje.
(Konec)
BetonersTca sfcnpina: Jože Hudžeg, Azis Muratagic, ŠefkijaBaltic, Franjo Gerič in Muharem Muhic pri betoniranja
plošče na hali »belilnica« v Goričanah,
Gradisov
humor
RESNIČNA
Jvica potuje z družbo v inozemstvo. Skozi okno gleda nove kraje in ko se utrudi, pravi:
»Kakšna bi bila, če bi gledala ves dan in vso noč?« »Razgledana,« odvrne ing. Medved.
Pred odhodom na dopust se je tovarišica Karla poslovila od svojih sodelavcev materialnega oddelka gradbenega vodstva Maribor z željo, da jo ohranijo v lepem spominu, v primeru, da jo požre morski pes.
»Rihtarja« bijejo — to je priljubljena igra naših članov na večernih zabavah. Tokrat je bil žrie' tovariš Martin Zajšek, katerega zadnja plat je bila ta večer kar precej ustrojena.
Ce ni železokrivec. moraio tudi tesarji polagati armaturo Tesarska skupina Mijo Stanein. Franjo šarčevič, Mate Vukovič, Joso Vukovič in Jure Vukovič.
Ce bi imela avto, ga ne bi bilo treba tolikokrat »flikali«, sta dejala vajenca Rafko Vukošič in Ivo Potecin.
V pripravah za športni dan Gradisa? Ne. lanskoletno tekmovanje med edinicami. Zadnji trenutek — vratar je uspešno posredoval in napad nasprotnika se je izjaloviL
»Janezek, hodi vljuden in odstopi svoj prostor starejšim!«
IssaoKii
r w
scssuHsat


«
1
1
i
i
Križank«
prenočišče, 38. slovenski heroj, 40. rudnik soli v Bosni, 43. loščilo, 44. teritorialna celota, '6 popularen, 47. reka v Uralu, 48. oblika pom. glagola, 49. vrsta cigaret, 51. makedonsko kolo, 52. smiselna razporeditve, 55. podzemni hodniki, 57. veznik, 58. Gradisov počitniški dom. 59. nezakonita dejavnost.
Navpično: 1. vrsta čolna, 2. osebni zaimek, 3. proga, 4. hlapljiva tekočina, 6. pesnitev, 7. nočni ptič, 8. žensko ime, 10. isto kot 27. vodorav-11. časovna enota. 12. kravji mladenič, 13. tuje moško ime, 15. poziv, 17. strn, 20. okrajšan veznik, 22. javni nasad. 25. nadomestek sladkorja, 27. gradbeni element, 29. pesniška oblika. 32. vodna'žival. 34. povelje. 36. posušena trava. 38. ža-loigra. 39. trske. 4t. isto kot 31. vodoravno. 42. pozitiv is elektroda. 43. madež. 44, vrata. 45. koralni otok. 48. oblika pomožn^^s glagola. 50. latinski pozdrav. 53. športni klub, 56. vas pri Ljubljani.
Rešitev: i. kota. 5. meč. 8. fluta, 14. Anica, t6. pudl, 18. Srem. 19. repa, 2t. krop. 23. ali. 24. as. 26. telo, 28. nrav, 30. en, 31. Karol, 33.
Vodoravno: 1. nadmorska višina veznik, 24. igralna karta, 26. geo- pu, 35. Ares, 37. lian. 38. Daki, 40 mesta, 5. hladno orožje, 8. vrsta metrijskil ik, 28. značaj, 30. števnik, Kreka, 43. lak. 44. držcsva. 46. znan. glasbila, 14. žensko ime, 16. pasma 31. francoska filmska igralka (Mar- 47. ir, 48. sva, 49, Zeta. 51. oro. 52. psa, 18; hrvaška pokrajina, 19..,po- line) fon., 33, soglasnik in samoglav sistemi. 55. rovi, 57. od, 58. Ankaran, ‘ Ijedelski pridelek ,21. vrela voda, 22. »nik, 35. grški bog vojne, 37. turško 59! ilegala.