Tudi letošnje parade mladosti v Mostah so se množično udeležili predstavniki mladinskih aktivov iz delovnih organizacij, šol, JLA, društev ter drugih interesnih organizacij. Več o dnevu in tednu mladosti berite na 5. strani Dati tnCadasti Nadaljevali bomo delo dosedanje skupščine in odbornikov INTERVJU NAŠEGA SODELAVCA S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE POLDETOM MAČKOM Po konstituiranju nove občinske skupščine Moste-Polje smo naprosili novoizvoljenega predsednika Poldeta Mačka za kratek razgovor. Tovariš Maček, ki ga našim bralcem ni treba posebej predstavljati, se je rade volje odzval povabilu in na vprašanja takole odgovarjal: Leto dni uspehov in naporov je zopet minilo. Veličastno se priključuje prejšnjim letom, veličastneje letos, ko praznujemo 30-letnico ustanovitve KPS in 30-letnico prihoda tovariša Tita na čelo jugoslovanskih komunistov. Leto za letom povezujemo z dnevom mladosti vse, kar smo mladi dosegli v nekaj desetletjih s Titom in ob Titu. Zato sta naša preteklost in vsa naša sedanjost tesno povezani z našim velikim praznikom — praznikom, ki povezuje mladino jugoslovanskih narodov z njenim največjim vzorom tovarišem Titom. Polni idealizma, mladostnega poleta in vedrine si mladi resno prizadevamo, da bi nam bilo lepše, boljše, da bi živeli svobodneje — živeli s časom, ki je že del jutrišnjega dne. In to je edino pravilno. Zavedati se moramo samega sebe in ustvarjati z močjo lastnih delovnih rok, z močjo svojega znanja in prepričanja, da gradimo socialistično skupnost jugoslovanskih narodov. Nikoli ne smemo počivati na lovorikah sedanjosti, marveč občutiti velja to sedanjost. To je pravzaprav smisel napredka v graditvi novih družbenih odnosov v bodočnosti, ki pripada nam — mladim, ki čedalje bolj cenimo vrednote naše NOV in revolucije. Zato smo se ob letošnjem praznovanju Titovega in našega praznika bolj kot kdajkoli prej vrnili na prehojeno pot naših narodov, katerih pot je bila dolga tri desetletja in jo je začrtal naš največji revolucionar, voditelj, tovariš in učitelj — tovariš TITO. Spoznavati pot revolucije pomeni spoznavati nekaj, kar ne bo nikoli pozabljeno v zgodovini človeštva. Zato smo mladi lahko ponosni, da imamo svoj dan, praznik pomladi, praznik mladega rodu naših dni, ki mu je Tito podaril svoj največji praznik — rojstni dan. Zato nam dovoli, dragi tovariš Tito, da Ti čestitamo k Tvojemu in našemu prazniku, h katerega praznovanju se pridružuje tudi mladina naše občine in Ti kliče: SE DOLGO OSTANI MED NAMI IN SE DOLGO NAS VODI, DRAGI MARŠAL TITOI Ivan Kuhar Vprašanje: Katere so po vaši sodbi bistvene naloge, ki jih bo morala reševati občinska skupščina v naslednjem mandatnem obdobju? Odgovor: Naša naloga bo nadaljevati uspešno delo dosedanje skupščine, odbornikov in predsednika. Moram pribiti, da smo v kratkem povojnem obdobju, še predvsem pa v zadnjem desetletju, naredili ogromen kvalitativen in kvantitativen skok v razvoju. Nekdaj meščanska vas je dobila mestni videz, odpravili smo podedovane razlike med mestom in vasjo. Zgrajeni so bili novi gospodarski objekti Žito, Toplarna, Yulon, Tovarna močnih krmil, Mesna industrija. Hladilnica, Javna skladišča, naredili smo očiten korak naprej v raz- 1‘OLDE MAČEK voju kmetijstva — v pridobivanju mesa in mleka. Mnoge ceste so dobile asfaltno prevleko in razsvetljavo. Zgradili smo štiri nove in adaptirali več starih šol, zgradili smo štiri nove objekte za otroško varstvo, dva zdravstvena domova in napredovali na področju trgovine, obrti in gostinstva. Tudi nova stanovanjska naselja, nove soseske pričajo o dinamičnem razvoju naše komune. Te splošne ugotovitve o napredku v naši komuni sem navedel predvsem zato, ker smo zadnje čase navajeni govoriti vse bolj le o naših slabostih, premalo pa o naših uspehih, ki so očitni. V naslednjem obdobju pa nas čakajo odgovorne naloge predvsem v šolstvu: pri ustanovitvi izobraževalne skupnosti v Ljubljani in pri krepitvi materialne osnove šolstva. To pa predvsem zategadelj, ker je danes parola: Kadri odločajo vse! bolj aktualna kot kdajkoli. V zdravstvu smo pred reorganizacijo zdravstvene mreže. Na področju stanovanjskega gospodarstva smo v glavnem prebrodili krizo prezadolženosti in se že odpirajo perspektive hitrejše in tudi cenejše stanovanjske gradnje. Predvidena združitev stanovanjskih podjetij Moste in Bežigrad lahko prispeva k racionalnejšemu vzdrževanju in boljšemu gospodarjenju novega stanovanjskega podjetja. Naše delovne organizacije že dve leti gospodarijo v reformnih pogojih. Nekatere so se prilagodile in prebrodile vse težave, v drugih se težave šele začenjajo. Kjer bodo upoštevali osnovno načelo, da se bije glavna bitka v delovnih organizacijah, ne pa v pritiskih za spremembo reformnih inštrumentov in iskanju pomoči zunaj delovnih organizacij, tam bodo to bitko izbojevali. Gospodarska in družbena reforma zahtevata splet ukrepov od intenziviranja proizvodnje, modernizacije, racionalizacije, večje storilnosti, združevanja in boljše kadrovske strukture do vsakodnevnega merjenja storilnosti in cenenosti proizvodov ne samo v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, temveč tudi v prostoru evropskega in svetovnega gospodarstva. Vse kar neposredno zadeva delovnega človeka in njegovo družino v vsakodnevnem življenju bomo lahko uspešno reševali le s polnim uveljavljanjem vsakogar neposredno tam, kjer stanuje in s polnim življenjem samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Tudi tu imamo dragocene izkušnje in tudi uspehe. Menim, da morajo tudi v bodoče vse oblike neposredne demokracije — od zborov volivcev, SZDL do javnih tribun itn. postati še bolj kot doslej pobudniki nadaljnjega razvoja samouprave v občini. Vprašanje: Bi morda povedali kaj več o delovanju skupščinskega mehanizma in o nalogah novoizvoljenih odbornikov? Odgovor: Poklicna obreme- njenost in tudi družbena angažiranost na drugih področjih je nekaterim odbornikom v preteklem mandatnem obdobju onemogočala polno angažiranost v tej zahtevni in odgovorni funkciji. Pri tem pa vseeno lahko trdim, da je bilo delo odbornikov dobro in so bile skupščinske seje relativno dobro obiskane, razprave pa kvalitetne. Le tu in tam smo imeli težave s poročevalci-odbomiki na zborih volivcev. Novim odbornikom predvsem priporočam, da se po možnosti osvobodijo drugih funkcij in se polno angažirajo pri delu v občinski skupščini in njenih organih, predvsem pa da opravičijo zaupanje volivcev s tem, da so z njimi stalno v tesnih stikih, kakor tudi da so v stikih s političnimi in družbenimi organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami. Le tako bo odbornik prišel do potrebnih informacij in gradiva ter bo postal nosilec in pobudnik živahnega sodelovanja med volivci in občinsko skupščino. Menim, da odbornik ni le odgovoren za ozke lokalne interese, temveč naj spoznava in se bojuje za interese in potrebe vseh delovnih organizacij ali krajevnih skupnosti na enakopravni osnovi. Le tako bo lahko skupščina kot celota prispevala k uresničevanju splošnih in konkretnih interesov delovnih ljudi v občini. Vprašanje: Kateri problemi so po vašem mnenju še vedno najbolj pereči na mestnem predelu občine in kateri zunaj njega? Odgovor: Če je ena osnovnih nalog občine, da skrbi za svoje občane — in teh je v naši občini 40.000 — potem moram reči, da je teh problemov nešteto. Če izhajam iz evidentiranih želja občanov na zborih volivcev, potem je še vedno največ problemov s področja komunale — podedovana zaostalost na tem področju; ome- (Nadalj. na 2. str.) Vsebina: Str. # Stanovanjska problematika ^ . 2 0 Pomembna informacija 3 # Razstava likovnih umet- nikov ....................4 # Vse o dnevu in tednu mladosti..................5 # Vesti s terena .... 6 # Vse o športu.............s Srečanje borcev II. grupe odredov NOV V soboto 20. maja so se v Podlipoglavu zbrali borci II. grupo odredov NOV, da bi proslavili 25. obletnico borb na Jančah. Srečanje, katerega sc je med drugimi udeležil tudi predsednik glavnega odbora ZZB Slovenije Franc Leskošek-Luka, je potekalo v prisrčnem pogovoru in obujanju spominov na slavne dni borb in zmag II. grupe*. Vsem udeležencem so podelili spominske plakete, za pester program pa je poskrbel Oleg Križevski-Igor. Zapiski s IVredne konference Konstituiranje SZDL občine Moste-Polje občinske skupščine 19. maja 1967 je bila v sejni dvorani občinske skupščine redna letna konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje. V uvodnem poročilu, ki ga je prebral predsednik občinskega odbora SZDL Anton Nanut, je bil govor o mnogoterih proble- Za predsednika občinskega odbora SZDL Moste-Polje je bil znova izvoljen Anton Nanut mih glede vloge in aktivnosti SZDL v preteklem obdobju, bile pa so nakazane tudi konkretne naloge za bodoče delo. Dobršen del poročila je bil posvečen oceni letošnjih volitev. Te ocene in izkušnje bodo nedvomno zelo dragocene pri pripravah in izvedbi naslednjih volitev. Nadalje so bila v poročilu izčrpno navedena priza- devanja in aktivnost organizacije SZDL prt pravilnem tolmačenju in obravnavanju osnutka republiškega zakona o izobraževalnih skupnostih ter o financiranju izobraževanja in vzgoje, pri razpravi o uvedbi prispevka za uporabo mestnega zemljišča in pri razpravi o komunalni ureditvi mesta Ljubljana. Obširno je poročilo govorilo tudi o pomanjkljivostih pri sklicu, vsebini dela in vzrokih za majhno udeležbo na zborih volivcev. Na strnjenem mestnem območju (Moste-Ko-deljevo) pa bo treba najti ustrezne organizacijske rešitve, ki bi pritegnile k aktivnemu družbenopolitičnemu delu na novo priseljene stanovalce, kajti leti so sedaj bolj ali manj pasivni. Za ilustracijo naj navedemo, da je število volivcev oziroma članov SZDL na območju KO SZDL Kodeljevo naraslo na 4500, v Mostah pa kar na 5000. V razpravi so razpravljavci sprožili vrsto žgočih problemov, ki neposredno zadevajo tudi vsestransko angažiranost organizacije Socialistične zveze. Predvsem imamo v mislih konkretno odkrivanje in ukrepanje proti kršilcem družbenih norm, proti povzročiteljem gospodarskega in vseh drugih vrst kriminala ter proti posameznikom, ki se okoriščajo z družbenimi sredstvi. Govor je bil tudi o naraščanju mladinskega prestopništva. Ugotovitev, da smo imeli leta 1955 v občini samo 15 mladoletnih prestopnikov, leta 1966 pa kar 65, je dokaj Vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v letu 1967 Razširjeni delavski svet Stanovanjskega podjetja Moste-Polje je dne 23. 3. 1967 sprejel program investicijsko-vzdrževalnih del za leto 1967. Redna investicijsko-vzdrževalna dela so načrtovana v skladu z resničnimi potrebami in določili odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitev sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje. Predlagane zamenjave dotrajanih delov in naprav so načrtovane v skladu z določili pravilnika o povprečni dobi trajanja elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah. Vsi hišni sveti so bili 25. 11. 1966 pismeno opozorjeni, naj v skladu z določili 6. člena zakona o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju obvestijo stanovanjsko podjetje o potrebah po investicij-sko-vzdrževalnih delih. Do roka je odgovorilo 5,5 % hišnih svetov, do izdelave predloga programa pa 44 %. Rajonski tehniki podjetja so obiskali vse hišne svete, ne glede na to, ali so sporočili potrebe ali ne, pa tudi vse druge hiše, ki nimajo hišnih svetov. Na kraju samem so ugotovili upravičenost posameznih zahtev, oziroma so sami ugotovili potrebe po investicijskem vzdrževanju. Obenem so zbrali potrebne podatke za izračun vrednosti posameznih del. Skupna predračunska vrednost vseh načrtovanih del znaša 1,097.716,62 N din. Enako kot lansko leto, je tudi letos poudarek na vzdrževanju skupnih delov stavb. Delitev rednih vzdrževalnih del kot osnovne postavke programa Je takale: - strehe in dimniki 181.179,02 21,20 — okna in vrata 248.017,05 29,00 — fasade 203.195,98 23,82 — druga pleskarska dela na skupnih delih stavb 46.503,10 5,30 skupaj 678.949,15 79,32 — podi — tla 56.968,20 6,70 — vetja popravila 75.583,08 8,80 — zamenjava dotrajanih delov 27.228,40 3,20 skupaj 159.779,68 18,70 — ostala dela 16.768,09 1,98 skupaj 885.496,92 100,00 Ugotovljeno razmerje potreb med vzdrževalnimi deli na skupnih delih stavb (79,32 %) in vzdrževalnimi deli v stanovanjih (18,70 %) vsekakor ni odraz resničnih potreb. To je med drugim tudi posledica dejstva, da je samo 44 % hišnih svetov informiralo stanovanjsko podjetje o potrebah po vzdrževanju. Tehniki so sicer obiskali vse hiše, ne pa vseh stanovanj. Jasno sliko tehničnega stanja stanovanj bo podjetje dobilo po izvršenih tehničnih prevzemih stanovanj, ki so na programu v prvem polletju. Tako ugotovljene potrebe bodo dale osnovo za realno načrtovanje investicijskega vzdrževanja stanovanj, ki ga bo mogoče uresničiti v naslednjem letu, oziroma bodo te potrebe upoštevane pri polletnem rebalansu. Končni uspeh realizacije programa bo odvisen od pravočasne in solidne Izvedbe. Vsa predvidena dela so pogodbeno že oddana. Hišni sveti so obveščeni o predvidenih delih, o izvajalcih, o času izvedbe del in o njih predračunski vrednosti. Stanovanjsko podjetje pričakuje, da bodo hišni sveti bolj kot lansko leto pomagali pri kontroli izvajalcev, da bi tako s skupnimi močmi dosegli člmboljšo kakovost investicijsko-vzdrževalnih del. »Svečano izjavljam, da bom zvesto služil delovnemu ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek občine, socialistične republike Slovenije in socialistične federativne republike Jugoslavije.« zaskrbljujoče — ob dejstvih, ki kažejo, da se bo letos število še povečalo. Spričo zelo neugodne izobrazbene strukture zaposlenih v naši občini (6.000 jih je z nepopolno osnovno šolo) verjetno tudi letos in — v bodoče — ne bo težko pridobiti delavskih svetov v gospodarskih organizacijah za prispevek 2,5 %, namenjen za vzgojo in izobraževanje. Pri tej pomembni akciji se mora angažirati tudi organizacija SZDL. Na koncu je konferenca izvolila nov 17-članski izvršni odbor. Za predsednika odbora je bil znova izvoljen Anton Nanut, za podpredsednika pa Franc Bajt. Prav tako je bilo izvoljenih 10 članov za mestno konferenco SZDL, 5 članov za republiško konferenco in 1 član za zvezno konferenco SZDL, in sicer Albin Mahkovec. (Nadalj. s 1. str.) jena sredstva in hiter tempo stanovanjske gradnje terjata odgovarjajoča materialna sredstva, katerih pa ni. Imamo še mnogo predelov v občini brez vodovodnega omrežja, se pravi brez zdrave pitne vode. S problemom kanalizacije se srečujemo v Mostah in v njeni neposredni okolici. Treba bo urediti makadamske ceste in pločnike. Prav tako je pomanjkljiva ponekod javna razsvetljava. Mnogi občani želijo rešiti svoj stanovanjski problem na občini, čeprav sredstev pri nas ni. Imamo še vse premalo varstvenih zavodov — spričo dejstva, da je pri nas okoli 70% žena zaposlenih, v varstvu pa le okoli 16 % otrok od 1. do 15. leta starosti. Manjka nam še šolskih telovadnic, asfaltnih ploščadi in prostorov za družbeno in družabno življenje. Potrebovali bi nove trgovine, boljše gostinske obrate in še in še... Vprašanje: Zadnje čase je problem javne snage v Ljubljani in še posebej v naši občini vse bolj zaskrbljujoč. Kaj menite vi o tem? Odgovor: Ti problemi vsekakor so. Dobršen delež pri tem gre na rovaš komunalnih organizacij, ki skrbe za javno snago. Tam pa, kjer ni organiziranega odvoza smeti in odpadkov, bi morale za to skrbeti krajevne skupnosti. Sicer pa je mnogo tega odvisno od občanov samih. Dokler bomo odlagali smeta tam, kjer za to ni prostora, in metali papir in druge odpadke vsepovsod, ne bomo rešili tega problema. Enako velja za čuvanje nasadov, parkov in zelenic. Vse premalo posvečamo pozornosti estetski vzgoji človeka, ki bi morala biti prisotna že v zgodnji mladosti. Zato menim, da je prav, da v letu mednarodnega turizma prav vsi sodelujemo v akciji za čistočo okolja, kjer stanujemo ali delamo, da bo naša bela Ljubljana lahko ponovno opravičila sloves, ki ji gre. Ne bo pa odveč, če bo posegla vmes tudi naša sanitarna inšpekcija, tam, kjer opozorila ne bi zalegla. Vprašanje: Povejte nam, prosim, kakšno je vaše osebno (Besedilo svečane izjave, ki so jo dali novoizvoljeni odborniki občinske skupščine.) Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje se je 27. 4. sestala v novi sestavi. Najprej sta zbora zasedala ločeno in izvolila svoje organe. Zboru delovne skupnosti je predsedoval najstarejši odbornik Stane Keber. Po izvolitvi mandatno-imu-nitetne komisije: MARIJA ZUPAN, predsednica ter člana stališče do komunalne ureditve mesta Ljubljana? Odgovor: Danes intenzivno rešujemo probleme komunalne samouprave v Ljubljani. Po mojem globokem prepričanju je možno rešiti probleme, ki niso samo ljubljanski, le z izpopolnjevanjem komunalnega sistema, ne pa da rešitve iščemo v radikalnih sistemskih spremembah. Torej sem za reševanje in rešitev konkretnih problemov, ki jih pred nas postavlja naš razvoj, vsakodnevno življenje. Materialnih in kvantitativnih problemov ne bomo rešili s spremembami sistema, temveč z večjo storilnostjo in z boljšim delom. Pri enakih sredstvih pa materialne probleme lahko rešimo le,' če nekomu nekaj vzamemo in damo drugemu. Zato se bom zavzemal za tako rešitev, ki bo skladneje in učinkoviteje urejala skupne probleme mesta v interesu mesta in njenih občanov in ki bo na drugi strani krepila funkcijo občinske skupščine kot temeljne družbenopolitične skupnosti na področjih, ki so pomembna za občane naše občine in krajevnih skupnosti. Vprašanje: Meščanske gospodinje se pritožujejo nad tržnico. Kaj menite o tem? Odgovor: Vprašanje meščanske tržnice spremljam že dalj časa in so mi pritožbe gospodinj znane. Sedaj skušamo najti odgovor pri pristojnih delovnih organizacijah, inšpekcijah in pri drugih dejavnikih. Politika cen je znana, vendar me motijo precejšnje razlike med cenami nekaterih artiklov na ljubljanski tržnici ter cenami v Mostah in v Polju. Ko bomo prejeli odgovore na vprašanja z zborov volivcev, jih bomo posredovali Naši skupnosti. Naprosili bomo tudi tržno in sanitarno inšpekcijo, naj si ogledajo našo tržnico pa še Itak drug gostinski ali trgovski lokal. Menim pa, da bi bilo prav tako zaželeno, da bi občani sami in gospodinje neposredno same pisale pisma uredništvu Naše skupnosti o posameznih napakah, in to ne samo glede tržnice, cen in drugih reči, pač pa o vseh stvareh, ki se jim zdijo nepravilne. IVAN RUS in FRANC ŽUŽEK je zbor sprejel poročilo o volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti. Za predsednika zbora je bil izvoljen Janez Jančar, za namestnika pa Ivan Su-vorov. Potem so novi odborniki dali svečano izjavo. Z enakim dnevnim redom je zatem zasedal občinski zbor, ki mu je tudi predsedoval najstarejši odbornik Franc KREGAR. V mandatno-imunitetno komisijo občinskega zbora so bili izvoljeni: za predsednika SILVO JORDAN, za člana pa DRAGO KASTELIC in FRANC BERNIK. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen inž. JOŽE MIHELIČ, za namestnika MARIJA ERZNOŽNIK. Tudi novoizvoljeni odborniki občinskega zbora so nato dali svečano izjavo. Po kratkem premoru je skupščina nadaljevala z delom obeh zborov. Na dnevnem redu so bile volitve predsednika in podpredsednika skupščine, članov mestnega sveta ter članov in predsednikov svetov in komisij, v katerih je dosedanjim članom oz. predsednikom potekel mandat. Za predsednika skupščine je odbornik ANTON MEDVED v imenu desetih odbornikov predlagal dosedanjega podpredsednika POLDETA MAČKA. Predlog so odborniki sprejeli soglasno in z odobravanjem. Potem je odbornik JANEZ ROLIII v imenu skupine desetih odbornikov predlagal za podpredsednika skupščine JOŽETA POClVAV-SKA. Tudi ta predlog je bil sprejet soglasno in z aplavzom. Mesto predsednika skupščine je profesionalno, medtem ko bo podpredsednik delal neprofesionalno. Takoj nato je imel novoizvoljeni predsednik skupščine Polde Maček krajši nagovor, v katerem je nakazal naloge, ki čakajo v prihodnjem mandatnem obdobju odbornike in skupščino kot celoto. Na koncu je predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ALBIN MAHKOVEC predlagal izvolitve desetih odbornikov v mestni svet, in sicer štirih za obdobje dveh let: Dušana Tratnika, Albina Mahkovca, Pio Kuharič in Poldeta Mačka, ki je član mestnega sveta po položaju, za obdobje štirih let pa Ivana Kuharja, Ivana Zoreta, Janeza Lednika, inž. Janeza Debeljaka, inž. dr. Janeza Podobnika in Marka Osredkarja. Predlog je bil soglasno sprejet. Albin Mahkovec je v imenu kadrovske komisije predlagal tudi, naj bi se do 31. decembra letos podaljšal mandat vsem tistim predsednikom, članom svetov in komisij, ki jim je le-ta potekel letos aprila. Predlog je utemeljeval s tem, da sedaj še niso jasne tako položaj kot funkcije in sestavi občinskih skupščin mesta Ljubljana spričo še vedno žive razpravo o ‘ njegovi komunalni ureditvi. Predlog so odborniki sprejeli in ko se je novoizvoljeni predsednik skupščine Polde Maček vsem navzočim zahvalil za sodelovanje, je zaključil 1. sejo občinsko skupščino v novi sestavi Tovarišu predsedniku lepa hvala za izčrpne odgovore. Uredništvo NsK se pridružuje osnovnemu tonu njegovih odgovorov! V skupnih, neposrednih in stalnih prizadevanjih vseh in vsakogar je poroštvo za uspešno naše delo — tega pa si vsi želimo. Nadaljevali bomo delo I 1 ■ I v v* ■ ■ Tovariši, ne pozabimo: a mladina je naša! Tudi letos pred pohodom Kurirčkove pošte in pred prireditvijo Po poteh partizanske Ljubljane so se številni člani ZB podali med mladino, da ji z živo besedo neposredno oživijo spomine na težke, a slavne dni narodnoosvobodilne vojne. Med njimi je bil tudi Olcg Križanovski-Igor, ki je obiskal več šol na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem, zadnji njegov obisk pa je veljal učencem osnovne šole Vide Pregare v Ljubljani. Tovariša Igorja in nekaj učencev te šole smo povabili v naše uredništvo in za uvod nam je predavatelj posredoval nekaj misli: Vodstvo šole Vide Pregare je z vsem razumevanjem in prisrčno sprejelo načrt mojih predavanj in mi v enem tednu omogočilo izvedbo vsega ciklusa — obisk v 30 razredih. Nastopal sem oblečen v partizansko obleko s titovko na glavi in s kurirsko torbo. Govoril sem o težkih, pa lepih in tudi veselih dneh svojega življenja Križanovski Oleg-Igor kot partizan v partizanih, orisal sem tudi življenje v ilegali, ko sem kot član VOS že 1. 1941 sodeloval v eni teh skupin prav na meščanskem terenu. Pri tem sem skušal čim pestreje ponazoriti dogodke, ki spomin nanje z vsakim letom vedno bolj bledi. Upam, da mi je to tudi uspelo, saj so mladi šolarji navdušeno sodelovali pri pripovedovanju spominov iz dni, ko sem tudi sam v njihovih letih — pa v drugačnih okoliščinah seveda — začutil pripadnost h gibanju, za katerega sem se odločil... In kaj pravijo učenci? Pionir iz nižjega razreda: — Naše učiteljice so nam že tudi večkrat povedale marsikaj iz tistega časa pred 35 leti, tudi v berilu, Cicibanu in Kurirčku je napisanih kaj takih zgodb. Ne vem, tako rad imam vseh vrst zgodbe, tovariš pa je tudi tako lepo pripovedoval... Pionirka iz višjega razreda pa: — Pretresljivo je pripovedoval tovariš, ki je prišel k nam. Tako kot moj očka, ki je bil tudi v partizanih. Pričaral nam je tisto, kako naj rečem, nekako svinčeno ozračje, ki ga mi tako težko razumemo, saj živimo v miru in svobodi. In o OP je pripovedoval, o liku skojevca, kurirja... Nekateri vidijo v teh dogodkih kako podrobnost s kavbojščino, toda tu smo znova uvideli in spoznali, da je bilo med NOV življenje najstrožje moralne in vojaške discipline brez sebičnosti ali avanturizma... Pa še njen starejši šolar, mladinec iz 8. razreda: — Najbolj so mi ostali v spominu liki herojev, španskih borcev, hrvaških proleterov, liki neimenovanih požrtvovalnih kurirjev in skoraj neverjetno drznih aktivistov — diverzantov. In — verjamete, ko nam je pripovedoval o kulturnikih v partizanih, nam je celo zapel prave partizanske pesmi, nastale na samih borbenih položajih. Tovariš Igor je dodal: — Še bi bilo treba pripovedovati, če bi želeli izpovedati vse, kar naj bi današnja mladina začutila kot moč današnje družbe, ki se tudi bojuje, da bo sleherni občan prispeval na svojem položaju gospodarske bitke svoj delež k razvoju socializma. Tudi ta boj zahteva nič manj osebnega poštenja in vere v zmago. Sam sem prepričan, da bomo s to mladino uspeli, saj sem v teh stikih z Tekmovanje za Moškrlievo značko Morda se še nikdar poprej nismo tako trudile kot takrat, ko smo se pripravljale za tekmovanje za Moškričevo značko. Učenci sedmih razredov smo se poskušali v znanju o pesniku Kajuhu, o dogodkih v NOV, posebej še o partizanskih tiskarnah in in bolnišnicah in o narodnih herojih, doma iz naše okolice. Zvedele Gmo torej, da bo tekmovanje o slovenskem partizanskem pesniku Karlu Destovniku-KAJUHU. Potrebno je bilo mnogo gradiva, zato nam ga je tovarišica učiteljica tu<^' dala. Najprej smo dobile knjigo z naslovom »Pesmi«. Bila je zelo obširna, vendar smo izbrale iz nje le najvažnejše podatke. Na vrsto so prišle še druge knjige. Kajuhova dela so nas zanimala, zato smo jih z veseljem predelale, saj smo vedele, da nam bo to pomagalo pri nadaljnjem učenju. Nekaj pesmi smo se naučili na pamet. Minevali so dnevi in približeval se je dan, ki je praznik naše šole. Tedaj se bo odločilo, kdo bo dobil Moškričevo značko. Še sestale smo se poprej in pregledale odgovore na vprašanja, ki so se nam zdela najtežja. Končno je prišlo odločilno dopoldne in tekmovanje. Pričelo se je. Polastil se nas je nemir. Vodja je napovedal tekmovalce 7. a razreda — pred nami so tekmovali sošolci, ki so dobili vpašanja iz zgodovine. Na vprašanja smo gladko odgovarjale. Naš razred ni zacedel prvega mesta, a vseeno sem vesela, da smo jo zvozile. Tekmovanje za Moškričevo značko se nam zdi poučno. Naučiš se mnogo novega, čeprav je vmes tudi snov, ki smo se je učili v šoli; za tekmovanje se je moramo učiti podrobneje! Letošnje tekmovanje nam bo ostalo v lepem spominu in če se bomo še kdaj pripravljale na podobna tekmovanja, bomo zopet sodelovale. Alenka Brvinšek, Boža Košir in Nevenka Debevec 7. a njo doživel toliko lepote, da tega z besedami ne morem izraziti. Znova in znova sem občutil njeno iskrenost ljubezni do vsega in vseh, ki so se bojevali tudi zanjo. Da, tudi zanje, saj smo vedeli, da je mladina jamstvo našega boja in prihodnosti. In mladina je naša, tega nikdar ne pozabimo! Svoboda in pridobitve revolucije pa od nas celo terjajo, da je temu tako. Naj ne bo nobene manifestacije, izleta, letovanja itn. brez nekdanjega aktivista, borca, kajti mladina nas ljubi in vabi! To potrjuje med drugim tudi zaključna slovesnost s predajo slavnostne plakete za desetletno sodelovanje učiteljev in predvsem mladine te šole na prireditvah Po poteh partizanske Ljubljane. VSEM, KI SO SODELOVALI PRI RAZGOVORU, SE UREDNIŠTVO NsK TOPLO ZAHVALJUJE. Uspel nastop najmlajših učencev glasbene šole Moste-Polje za 75. rojstni dan maršala Tita Nastop učencev Glasbene šole Moste-Polje Tudi najmlajši učenci glasbene šole Moste-Polje so pred kratkim počastili z nastopom 75. rojstni dan maršala Tita. Cicibani so zapeli 3 pesmice s spremljavo kitar, najmlajši inštrumentalisti pa so izvajali vrsto skladbic na blokflavto, klarinet, trobento, klavir, violino in harmoniko. Glasbena šola je povabila na nastop tudi otroški pevski zbor iz osnovne šole Ketteja in Murna, ki je na koncu pod vodstvom tovarišice Šolarjeve zapel nekaj pesmi. Ada Pritekelj Glasbena šola Moste-Polje Pomembna informacija Občinska skupščina je pred kratkim pripravila za nove odbornike informacijo o vlogi, pomenu in načinu dela tega najvišjega samoupravnega organa v občini. Med drugim je analitik za šolstvo Mira Hladnik posredovala novim odbornikom tudi stanje in problematiko v šolstvu. Iz njenih besed povzemamo uvodne ugotovitve in misli: Svet za vzgojo in izobraževanje usmerja področje vzgoje in izobraževanja. V občini imamo naslednje vzgojne in izobraževalne zavode: 5 centralnih osnovnih šol in H podružničnih osnovnih šol; na vseh osnovnih šolah se v 166 oddelkih šola 4863 učencev. Gimnazija Moste je šola druge stopnje; v 16 oddelkih se šola 523 učencev; v 7 vzgojno-varstvenlh zavodih ima organizirano varstvo 970 otrok; glasbena šola Moste-Polje nudi dopolnilno izobraževanje 315 otrokom; izobraževanje odraslih organizira Delavska univerza. OSNOVNE SOLE Od skupnega števila 4863 učencev se šola v popolnih oddelkih 4795 učenoev in le 1.4 % učencev - tj. 68 — nima predmetnega pouka in ima torej mnogo težje pogoje za nadaljnje šolanje na strokovnih ali splošno izobraževalnih šolah druge stopnje. Dva šolska avtobusa prevažata šolarje z nižje organiziranih osnovnih šol, kjer so zaključili 4. razred, na centralno osnovno šolo. Šolanje enega učenca v osnovni šoli stane letno 116.000 S dinarjev, za delo enega oddelka pa porabi osn. šola v povprečju 3,450.000 S din. Sole v Zeleni jami, na Kodeljevem in v Sostrem delajo v dveh izmenah, šoli v Jaršah in v Polju pa v poldrugi izmeni. Podružnične šole delajo pretežno v eni izmeni, nekatere tudi v dveh. V prizadevanju za čimboljše učne in vzgojne uspehe ter za nižanje odstotka učencev, ki zapuste osnovno Solo, ne da bi uspešno dovršili 8. razred (-■o sl panj e-), šole uvajajo razne sodobne organizacijske ukrepe in strokovno usposabljajo učno osebje. Organizacijski ukrepi, ki naj bi izboljševali učne in vzgojne uspehe ter nižali odstotek osipanja so; 1. organizacija oddelkov celodnevnega bivanja učencev; 2. dobro pripravljen dodatni pouk za učence, ki v šoli slabo napredujejo, pa tudi za one, ki kažejo posebno nadarjenost za posamezne predmetne skupine; 3. strokovne službe - psihologi in socialni delavci. Te službe mnogo prispevajo k jasnejšim diagnozam in s tem učinkovitejšim ukrepom za Izboljšanje vzgojnih in učnih uspehov. Skupno s prizadevanji učiteljev v oddelkih celodnevnega bivanja učencev so verjetno te službe najmočnejši dejavniki med drugimi smotri tudi pri preprečevanju mladinskega prestopništva. Zelo dosledno »e v zadnjem obdobju tudi znižuje število nekvalificiranih zasedenih učnih ur, ob istočasnem strokovnem izobraževanju učiteljev z izsledki sodobne znanosti na področju pedagogike in psihologije. 4. Uvajanje kabinetnega pouka zagotavlja večjo nazornost pri pouku in boljše izkoriščanje učnih pripomočkov in zato večjo aktivi-zacijo učencev. 5. Tudi šolska prehrana ima pomembno mesto v učno-vzgojnem procesu predvsem za osnovnošolskega otroka. Vsa ta prizadevanja, ki so bila v zadnjem obdobju tudi materialno pogojena, so že prinesla neke rezultate: V šolskem letu 1962/63 je znašal odstotek osipanja učencev 34,6 %, v šolskem letu 1964/65 31,1 * in v preteklem šolskem letu 62,2 %. Ob koncu preteklega šolskega leta se je v zaostreni obliki pojavilo vprašanje vključevanja učencev, ki zapuste osnovne šole in se ne morejo vključiti niti v šole niti v delovno razmerje oziroma v uk. Takrat je bilo 263 takih otrok, do danes se je število znižalo na 93. Tem otrokom se bodo ob koncu šolskega leta priključile nove desetine otrok. Problematičnost nezaposlenosti otroka v tako kritični starostni dobi 15., 16. leta daleč presega splošen problem nezaposlenosti, V najkrajšem času bomo lahko posredovali vsem pristojnim organom in organizacijam podrobnejšo dokumentacijo tega problema ob koncu tekočega šolskega leta. Področje dela osnovnih šol ureja splošni zakon o šolstvu, zakon o osnovni šoli in razni normativni akti sekretariata, priporočila skupščin in samoupravni akti šol. GIMNAZIJA MOSTE je splošnoizobraževalna šola druge stopnje. V 16 oddelkih se šola 523 učencev. Sola dela v dveh izmenah. Stroški za šolanje enega učenca znašajo 160.900 S dinarjev. Po reformi osnovne šole je gim- nazija zašla v obdobje stagnacije. Nihal je pritok mladine, kriteriji za vpis so bili zelo neizenačeni. Več let tudi ni bilo mature, ki bi dijake vzpodbujala k sistematičnemu delu. Skratka, gimnazija kot splošnoizobraževalna šola, ki naj bi dobila nekak zaključni značaj, je doživljala bolj ali manj skrito stisko. Težko je bilo obdržati primerno raven dela. Z zahtevo po verifikaciji se je gimnazija materialno, kadrovsko pa tudi vsebinsko okrepila, utrdila in našla svoje mesto v šolskem sistemu. Se vedno pa stoje pred njo pomembni problemi vsebinskega, kadrovskega pa tudi materialnega značaja. V preteklem mesecu je bil sprejet zakon o srednjem šolstvu, ki pravno ureja tudi to vzgojno-izobraževalno področje. Na območju občine deluje 7 vzgoj-no-varstvenih zavodov; od tega vključujejo trije šolske in predšolske otroke, 4 zavodi pa so namenjeni le predšolskim otrokom; dva imata urejeno tudi varstvo dojenčkov. Kapaciteta teh ustanov Je 720 otrok, dejanska zasedba pa 920, od tega 292 šolskih, 617 predšolskih otrok in 40 dojenčkov. Prekoračenje kapacitet sicer ruši pedagoške normative, toda v dilemi, ali naj kršimo normative ali prepustimo otroka cesti, smo se odločili za prvo. Stroški za enega otroka znašajo 140.000 S dinarjev letno, ker pa so predšolski otroci v zavodu v dveh izmenah, so razumljivi. Starši prispevajo k temu 50 %. Skupno z učenci, ki so vključeni v celodnevno bivanje v osnovnih šolah — to je 482 učencev v 19 oddelkih — je skupno 16,3 % otrok v starosti od 1. do 15. leta v organiziranem varstvu. To je ugoden podatek, saj predvideva republiški srednjeročni program razvoja do leta 1970 15 % otrok, vključenih v organizirano varstvo. Vendar je ob dejstvu, da je v naši občini zaposlenih 72 % mater ta problem še vedno zelo pereč in nalaga delovnim organizacijam, skupščini in svetu odgovorne naloge na področju varstva in vzgoje otrok predvsem zaposlenih staršev. GLASEBNA SOLA Je dopolnilna šola, ki teži za tem, da postane središče estetske vzgoje v občini. V njej se šola 315 učencev, šolanje enega učenca stane 148.000 S dinarjev. Sola sl prizadeva, da svojo glasbeno dejavnost prilagaja potrebam terena, po drugi strani pa navezuje sodelovanje z vzgojno-varstvenlmi zavodi in splošnoizobraževalnimi šolami. Prav povezovanje z osnovnimi šolami jo najbolj približuje osnovnemu splošnoizobraževalnemu in vzgojnemu pro-OMU. Industrijsko oblikovanje si prepočasi utira pot Po otvoritvi razstave likovnih umetnikov iz občine Moste-Polje v prostorih poslovalnice Slovenijales v Proletarski 4 je bilo na pobudo komisije za likovno dejavnost pri občinskem svetu ZKPO posvetovanje o problemih industrijskega oblikovanja in o položaju likovnih umetnikov nasploh. V sproščeni in dokaj živahni razpravi so bila načeta nekatera zanimiva vprašanja s tega področja. Ob likom! razslaii Razstavljale!: Jože CENTA — slikar, Vida FAKIN — slikarka, Andrej HERMAN — slikar, Sleks HORVAT — slikar, Marija JELEN — kiparka. Stane KUMAR — slikar, Jože TRPIN — slikar in Aladar ZAHARIAS — kipar. »Treba se bo odločno spoprijeti s staro, nazadnjaško miselnostjo ter z zgrešenim pojmovanjem o vlogi in pomenu industrijskega oblikovanja v naši družbi, ki vlada pri nekaterih vodilnih delavcih v delovnih organizacijah,« je poudaril eden od navzočih likovnih umetnikov. Pri posameznikih, ki so v delovnih organizacijah neposredno odgovorni za ekonomsko propagando in industrijsko oblikovanje (komercialni, uvozni, reklamni sektor) se očitno opaža pomanjkanje smisla in čuta za estetsko oblikovanje. Kič ni samo to kar je naprodaj na trgih, sejmih in včasih tudi v trgovinah, pač pa tudi neokusno in neestetsko izdelane etikete, embalaža, razni reklamni napisi, lepaki in propagandne publikacije. V ta namen porabijo delovne organizacije velika sredstva, toda večkrat brez učinka. Če bi pa ob izdelavi osnutkov pritegnili k sodelovanju strokovnjake-li-kovne umetnike, bi bilo to nedvomno v veliko korist delovni organizaciji. Sicer je to splošno jugoslovanski problem in v tem pogledu močno zaostajamo za mnogimi državami na vzhodu in zahodu. Razpravljavci pa so menili, da v občini Moste-Polje obstaja realna možnost za takšno sodelovanje med likovniki in industrijo, predvsem v Kolinski tovarni hranil, Saturnusu, Izolirki, Pletenini, Javnih skladiščih itn. Likovni ustvarjalci bi prav tako lahko izdatno pomagali s strokovnimi nasveti pri opremi stanovanj, pri izbiri in izdelavi reliefov in drugod, kadar gre za opremo javnih prostorov, trgovskih in drugih lokalov. Neki razpravljalec je med drugimi sprožil misel, da bi bilo potrebno čimprej restavrirati grajsko kapelo na Kodeljevem, ker da so v njej dragocene freske, ki vse bolj propadajo. Enako bi kazalo razmisliti, da bi ob preureditvi Kodeljevega gradu zagotovili likovnikom ustrezen prostor za galerijo z morebitnim ateljejem. Razpravljavci so menili, da bi se obrnili na občinsko skupščino Moste-Polje s priporočilom, naj bi le-ta v letnem proračunu odredila primerna sredstva za likovno oblikovanje. V nekaterih občinah — predvsem v Vojvodini — je to določeno s samostojno odredbo. Seveda bi se PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV Letošnjega XI. pohoda Po poteh partizanske Ljubljane se Je Iz naše obilne udeležilo precejšnje število občanov. Največ udeležencev Je sodelovalo na 10 km dolgem pohodu Po poteh tovarištva in spominov. Med udeleženci smo videli člane taborniškega odreda Cmi mrav, mladince iz Saturnusa, Kolinske tovarne hranil, Gradisa CO, podjetje Žito, člane Počitniške zveze Iz Totre, Zelene jame, izvršnega odbora PZ občine, člane občinskega odbora RK In člane sindikalnih podružnic ter člane Zveze borcev. Na osnovi množične udeležbe iz naše občine lahko sklepamo, da je med mlajšimi in starejšimi občani velik interes za tovrstne pohode, kar nas lahko navdaja z upanjem, da bo v prihodnjem letu udeležba še številnejša. moralo ustanoviti tudi neko koordinacijsko telo, ki bi usklajevalo, programiralo in usmerjalo industrijsko oblikovanje in obenem skrbelo za likovno vzgojo prebivalstva nasploh. Zelo koristen in hvale vreden pa je dogovor med poslovalnico Slovenijales in komisijo za likovno dejavnost pri občinski zvezi ZKPO Moste-Polje o skupnem estetskem aranžira-nju prodajnih prostorov. Likovne umetnine bodo tako na voljo in dostopne vsem občanom, ki si jih bodo lahko ogledali in po želji tudi kupili istočasno, ko bodo že izbirali novo pohištvo za dnevne sobe, spalnice, kuhinje ipd. Franc Fajdiga Likovni umetniki — moščan-ski občani so se javno predstavili na tem območju pred poltretjim letom. Bila je to prva likovna razstava v zgodovini Most in Polja, z razstavnega gledišča tako rekoč »likovno praznega prostora«. Gre predvsem za sredino in njen okvir, ki ga nismo poznali in bi ji želeli posredovati podobo likovnega sveta. Po dveh in pol letih je to že šesta razstava: tri so bile prej v VVZ Angele Ocepkove, dve pa v osnovni šoli Ketteja in Murna. Ce pa bi upoštevali samo skupne, samostojne razstave, je to tretja po vrsti. Petih prireditev so se udeležili izključno moščanski umetniki, za eno pa je posodil muzej revolucije v Ljubljani dela likovnikov iz partizanov, zaporov, internacij in ilegalnega grafičnega dela med vojno. Res da je bil s tem prebit led, toda položaja še ni mogoče ocenje- .uiturne mmmi ZALOG KONČNO DOČAKAL REŠITEV V aprilu je KS povabila na skupni sestanek predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij v Zalogu in v takem krogu razpravljala o izpraznjenih prostorih v zadružnem domu. Čeprav je v Zalogu, še več organizacij, ki za svojo osnovno dejavnost nimajo ustreznih prostorov, so prisotni sklenili, da se prostore dodeli gledališki skupini, ki deluje pri DPD Svobodi Zalog. Menimo, da je odločitev pravilna in Jo živahna dejavnost skupine popolnoma opravičuje. Upajmo, da je problem prostorov, ki je povzročal ostre razgovore in neprestane pritožbe, tako rešen. Vodja skupine je že povedal o načrtih; uredili bodo garderobo ter prostor za maskiranje in kar je najnujnejše - topel prostor za bralne vaje. Za preureditev bodo potrebovali najmanj 5000 N din. Mlada skupina stopa v novo sezono z bogatimi načrti in končno - obeta se jim delo v pogojih, ki omogočajo vsestranski napredek. SOLSKA GLASILA V začetku aprila je izšla Prva brazda, glasilo pionirjev osnovne šole Vida Pregare. V zelo lepi opremi prinaša zapise pripovedi iz časov NOB, razmišljanje učenke o dogodkih v Vietnamu, prijetno napisan spomin na počitnice, vtise z ekskurzije, predstavlja športnike — prvake, poroča o delu v obeh dra-matskih krožkih in o občinski pevski reviji, kjer so sodelovali kar trije pevski zbori. Do zaključka šolskega leta bo izšla še ena številka. PRIJETNO PRESENEČENJE Izšla je prva letošnja številka pionirskega glasila osnovne šole Jože Moškrič. Iskrice mladih so izšle v aprilu, a že sedaj obljubljajo naslednjo številko. Uvodni sestavek Je posvečen spominu narodnega heroja in pesnika Jožeta Moškriča, prizadeto napisan izsek življenjepisa. Glasilo je izšlo na 28. straneh, tiska pa ga Šolski center tiska in papirja. MLADI NOVINAR To glasilo, ki ga izdajajo učenci osnovno šole v Sostrem, ima Informativni značaj. Tretja letošnja številka poroča o učnem uspehu v tretji konferenci, o delu in uspehih krožkov, ki delujejo na šoli, prinaša pa tudi prispevke najmlajših, pesmice, smešnice in rebuse. POŽIVLJENA DEJAVNOST V POLJU Vse kaže, da se kulturno-pro-svetna dejavnost v Polju spet po- 2 Mi/a Ib »Ddeč \fo nabrtfij ubko kmalu pričakujemo organizirano skupino. Komisija za kulturno-prosvetno dejavnost pri krajevnem odboru SZDL je v pretekli sezoni pripravila več uspelih proslav, upamo pa, da se bo skupina lotila tudi drugih oblik dela in da ji bo uspelo uresničiti vse začrtano. USPEH GLEDALIŠKIH SKUPIN Komisija za gledališko dejavnost pri republiškem svetu Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije je prav v teh dneh zaključila priprave na X. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE, ki bo od 28. maja do 3. junija v Murski Soboti. Na predlog občinske komisije za gledališko dejavnost so sodelovanje prijavile tri gledališke skupine, ki bodo zastopale gledališki amaterizem naše občine. Republiška žirija si Je do 15. maja ogledala vse predstave in se odločila, da komedijo Sama in Belle Spetvacka — Naši trije angeli, ki jo igra skupina iz Zadvora, uvrsti v program republiškega srečanja. Pred republiškimi ocenjevalci so nastopili tudi mladi igralci iz Zaloga, predstava Moščanov pa je odpadla. Sedaj lahko vsem le čestitamo, skupini iz Zadvora pa zaželimo na odru v Murski Soboti kar največ uspeha. IZREDEN SESTANEK GLEDALIŠKIH DELAVCEV V petek, 19. maja je bila na sedežu občinskega sveta Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij majhna svečanost. Po razgovoru o gledališki dejavnosti v Iztekajoči se sezoni se je vodja komisije za gledališko dejavnost, Marjan Benedičič, zahvalil za sodelovanje vsem vodjem gledaliških skupin in jim podelil knjižne nagrade. Pogovor je tekel o delu komisije in gledaliških skupin ter o pripravah na novo sezono. TRETJE SREČANJE MLADIH PEVCEV Na odru Pionirskega doma v Ljubljani se je od 15. do 19. maja zvrstilo več kot štirideset pevskih zborov osnovnih šol. Srečanje, tretje po vrsti, je pripravil Zavod za prosvetno-pedagoško službo I v počastitev Dneva mladosti in 40-letnice pedagoškega dela skladatelja Maksa Pirnika. Sodelovali so tudi trije pevski zbori iz naše občine; otroški, zbor osnovne šole Ketto-Murn, vodila ga Je Vera Solar, mladinski zbor prav te šole pod vodstvom Marije Mikeln, osnovno šolo Vide Pregare pa sta zastopala mladinski zbor in zborovodja Marija Hren. Prireditev Je lepo uspela, saj Je organizacija prireditve omogočala, da so mladi pevci posluMi tovarHe drugih »ol, vati ustrezno niti na področju publike niti mecenstva. Oboje bo treba vztrajno pridobivati z razstavami, tiskom, predavanji in razgovori. Te pomanjkljivosti ne moremo imenovati za-mudništvo, saj so po vojni bile že številne razstave in mnogo besed je bilo posvečenih likovnim delom in so ti nedvomno opravili svojo vzgojno vlogo. Danes pa je tako posredovanje v dokajšnji meri skrb v občinskem merilu: občan mora posredno ali neposredno čutiti potrebo po likovnih delih v javnih prostorih in stanovanju. Drugače bo izzvenel splošni okus, če bodo v naši občini če-sto srečavali likovna dela na razstavah, v uradih, klubih, knjižnicah in končno tudi v prodajnem lokalu. Velik delež take vzgoje lahko daje šola. Kar je bilo morda v preteklosti opuščenega, je danes kulturna nuja, da namreč mlajši prejmejo takšno povprečje likovne izobrazbe, da bodo čutili potrebo po slikarskih in kiparskih stvaritvah tako kot po knjigi, glasbi, odru ali filmu. Prisotnost take publike v naši občini bo dajala likovni umetnosti tako mesto, da bo ljudem potreba, ne pa luksus. Ni dovolj, da ljudje gledajo reprodukcije po knjigah in časopisih. Na razstavah in predavanjih jim moramo posredovati, kaj in kako naj gledajo. To naj bi bila pomoč ljudem, ki čutijo potrebo po likovni opremi, da ne bi posegali po kiču. Slikarske kolonije v Vojvodini nam s svojimi dolgoletnimi izkušnjami kažejo, da se z likovno vzgojo širi krog ljudi s kritičnim in kvalitetnim okusom. Želeti bi bilo, da bi vsaka razstava zajela vse širši krog obiskovalcev, ki bi spremljali in spoznavali vsakoletne dosežke domačih likovnikov. S. K. Občinskega šahovskega tekmovanja se je udeležilo 70 pionirjev iz šestih osnovnih šol Ekipno šahovsko tekmovanje pionirjev in mladine osnovnih šol Občinska zveza prijateljev mladine je organizirala 26. marca 1967 občinsko ekipno iahovsko tekmovanje pionirjev in mladine osnovnih iol. Tekmovanja se je udeležilo 70 pionirjev šestih osnovnih iol. Štiričlanske ekipe so tekmovale v štirih skupinah, in sicer: 1. mlajši pionirji 2. mlajše pionirke 3. starejši pionirji 4. starejše pionirke letniki 1955-1960 letniki 1955-1960 letniki 1952-1954 letniki 1952-1954 že nekaj let opažamo, da so najboljši šahisti pionirji osnovne šole Sostro. Tudi letos so to dokazali in kar v treh skupinah zasedli prva mesta. REZULTATI: STAREJŠE PIONIRKE: I. mesto osn. šola Sostro, II. mesto osnovna šola Po- lje in III. mesto osnovna šola Vida Pregare. MLAJŠE PIONIRKE: I. mesto osn. šola Sostro, II. mesto osnovna šola Kette Murn, III. mesto osn. šola Jože Moškrič. STAREJŠI PIONIRJI: |, mesto osn. šola Sostro, II. mesto osn. šola Vida Pregare, III. mesto osn. šola Kette-Murn. MLAJŠI PIONIRJI: I. mesto osn. šola Jože Moškrič, II. mesto osn. šola Vida Pregare, III. mesto osn. šola Polje. Najbolj zanimivo tekmovanje je bilo v skupini mlajših pionirjev, kjer je tekmovalo 6 šol in so popolnoma zasluženo zmagali pionirji osnovne šole Jože Moškrič. Občinski zmagovalci se bodo uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki bi moralo biti v aprilu, 28. maja pa bo republiško ekipno prvenstvo. Pionirji osnovne dole Sostro so zasedli prva mesta kar v treh skupinah Meščanska mladina j e praznovala a : ■' Kakor vsaka športna panoga zahteva tudi met krogle dokajšnjo mero koncentracije Mladina naše občine je tudi letos nadvse slovesno praznovala mesec maj — mesec Titove in svoje mladosti. Prireditve, ki so se pričele že v aprilu, so vključile več kot 7000 mladih ljudi, ki so manitestativno prikazali dejavnost mladinskih in specializiranih organizacij v občini. Za ilustracijo naj navedemo le najvažnejše: praznovanje obletnice ustanovitve OF, pohod Po poteh partizanske Ljubljane, Titova štafeta, kurirčkova pošta, Teden Počitniške zveze, taborni ognji in še vrsta manjših proslav. Tekst: Ivan Kuhar Foto: Marjan Zaplatil Udeležence parade mladosti je v imenu občinskega komiteja ZK Moste-Polje pozdravila politična sekretarka Karla Novak Vedri in nasmejani obrazi deklic nam pričajo, da je tudi letošnji dan mladosti potekal v veselem razpoloženju Teki. posebno na kratkih p*ogah. zbujajo pri gledalcih vedno veliko pozornosti in bučnega bodrenja nastopajočih tekmovalcev OB DNEVU MLADOSTI... Vrhunec letošnjih praznovanj pa je bil 25. maja. Prireditve so sc pričele že v torek, ko so nastopili učenci glasbene šole pod geslom Mladina poje in igra za dan mladosti. V sredo zvečer so zagoreli kresovi in nazna-ijali pomemben praznik. Jutranja budnica v Mostah je naznanila pričetek množičnega športnega tekmovanja mladine v športnem parku na Kodeljevem in pri šoli v Polju. Posebnost praznovanja je bila parada mladosti, v kateri je sodelovalo prek j 500 mladih iz vseh organizacij in društev, ki vključujejo mladino. Parada je krenila po meščanskih ulicah na igrišče Slovana, kjer je bila sklepna svečanost, na kateri je zbrani množici spregovorila politična sekretarka ObK ZK Ljubljana Moste-Polje Karla Novak. Meščanska mladina je svoj praznik zaključila s plesom mladosti. Zal je celotne popoldanske prireditve nekoliko motil dež, vendar je kljub temu bilo razpoloženje kar najbolj praznično. Se en pozdrav, še ena čestitka: Na mnoga leta, dragi Tito! (Predaja kurirčkove pošte pred osnovno šolo Ketteja in Murna) V prvih dneh maja je skozi našo občino tekla medobčinska Titova štafeta občin Litija — Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Center. Medobčinski štafeti se je na Zaloški cesti priključila še lokalna štafeta, ki je pritekla izpred spominske hiše v Podlipoglavu. Obe štafeti sta se na Ajdovščini pridružile zvezni Titovi štafeti ter nadaljevali pot do sprejemnega mesta na Gospodarskem razstavišču. Nosilci štafete so pred spomeniki iz NOV položili vence v spomin padlim borcem1. Tudi člani taborniškega odBeda -Cj ni mrav« so za praznik mladosti prilil na svoj radon Ali bo vevški bazen primerno urejen? Na pobudo papirnice Vevče je občinska skupščina odobrila za gradnjo bazena 40 milijonov starih dinarjev. Namen tega prispevka je, da se v občini Moste-Polje primerno uredi kopališče poleg že obstoječega starega 33-meterskega bazena, ki je še zdaleč premajhen. Dodeljena sredstva sicer izvirajo iz Vevč. Denar je že nakazan krajevni skupnosti. Kaj želimo napraviti za ta denar? Vzdolž starega bazena bomo zgradili 30 metrov dolg in 22 metrov širok bazen, torej bazen bo olimpijskih mer. V okviru novega kopališča bo urejeno tudi bivše rokometno igrišče. Seveda bo treba urediti tudi okolico, parkirišče, ležalnike in še več manjših, a potrebnih stvari. Novo kopališče bo sprejelo do 200 kopalcev. Bazen bo gradilo gradbeno podjetje Gradis iz Zaloga. Načrte za bazen je izdelal inž. Stanislav Maček, ravnatelj projektivnega podjetja zelo primerno za vse kopalce. Če je gneča, se v globokih bazenih slabi kopalci pogosteje utapljajo, ne da bi jih kdo opazil. Voda razmeroma plitkega bazena bo čista in bistra, ker bo tekla skozi filtrator. Širina bazena 22 metrov je predpisana s tekmovalnimi normami. Osem prog po 2,5 m na vsakem koncu pa še meter prostora po vsej dolžini bazena za odbijanje valov, tako da ne ovirajo tistih plavalcev, ki plavajo na 1. in 8. progi. Obe vzdolžni steni imata vgrajene odpla-kovalnike, ki so pomembni zato, da vsa nesnaga hitro odteka, ob tekmovanjih pa opravljajo funk- Ko bo vevško kopališče preurejeno bodo Vevče nedvomno postale še bolj privlačen turistični kraj Projekt Ljubljana. Predvidena so namreč še razna dodatna rekreacijska igrišča in poceben bazen za skoke. Projekt določa lego posameznih objektov tako, da se bodo drug z drugim dopolnjevali in da bo počutje kopalcev čim boljše, da bo vsakdo zase našel v kopališču najprimernejši kotiček. To pomeni, da bo imel bazen vse tiste najustreznejše karakteristike, ki jih zahteva tudi tekmovanje v plavanju in kakršnega v Sloveniji sploh ni. Globina bazena bo 2 metra, kar je cijo dušilca valov. To so osnovne značilnosti olimpijskih bazenov. Kaj pričakujemo od samega povečanja bazena? V prvi vreti se bo vsak član kolektiva oz. področja v letni sezoni po želji nakopal. Povečal se bo velik priliv domačih kot tujih turistov. Vsekakor se bo povečal promet v naših gostinskih obratih, kar lahko predstavlja nov vir zaslužka. Urejen bo tudi bazenski bife, in sicer tako, da bo posloval ves dan. Plavalni klub bo lažje prirejal plavalna tekmovanja, kar je bilo Kratke iz Novih Jarš V Novih iaržah je grosistično podjetje Prehrana, Ljubljana, odprlo novo samopostrežno trgovino. Novi P-Mar-ket, ki ima zelo posrečeno lokacijo ob šmartinski cesti nasproti javnih skladišč, je bil odprt ob koncu aprila, vzbudil pa je pri domačih prebivalcih veliko zadovoljstvo, ker so že precej let pogrešali takšen prepotreben trgovski lokal. Promet pri prodaji je bil že v prvem mesecu zelo velik. Podrobneje o tej trgovini bomo poročali v prihodnji številki. Krajevna organizacija Rdečega križa je v maju organizirala za najstarejše občane terena, stare nad 70 let, tovariško srečanje, pri čemer so bili povabljenci tudi primerno pogoščeni. Tega srečanja se je udeležilo okrog 50 občanov, nekateri pa zaradi starostne onemoglosti ali bolezni niso bili prisotni. Srečanje je poteklo v zelo prijetnem in sproščenem vzdušju. Enako srečanje je organizirala KO Rdečega križa Kodeljevo za svoje upokojence. Kratek toda pester program so jim pripravili učenci šole Ketteja in Murna ter glasbene šole. Vodstvo Šole »Jože Moškrič« in Svet Krajevne skupnosti sta nedavno razpravljala o nujno potrebni ureditvi Igrišč poleg šole, da bi jih lahko upo- rabljala šolska in terenska mladina za svojo rekreacijsko in športno dejavnost. Sredstev je sicer malo, vendar jih bodo skušali še na kakšen način pridobiti, mladina pa naj bi sodelovala pri urejanju igrišč tudi s prostovoljnim delom. Za vodstvo del in ostale naloge je bil imenovan poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov šole in krajevnih dejavnikov. Cestno podjetje Ljubljana je končno vendarle zavarovalo križišče Jarške in Žalske ceste s tem, da je vgradilo v cesto pregrado iz granitnih stebrov. Tako ne bodo mogli nedisciplinirani vozniki motornih vozil — ki doslej več mesecev v veliki meri niso upoštevali znakov s prepovedjo vožnje motornih vozil, postavljenih pri Žalah in JarŠki cesti - voziti po Žalski cesti in povzročati nevarnosti za voznike, ki pripeljejo po Jarški cesti. Priprave za delovanje vzgojne varstvene ustanove ob šoli »Jože Moškrič* gredo v glavnem h koncu. Seveda pa manjka še del notranje opreme, da bi ta ustanova lahko začela delovati v polni meri in nuditi varstvo šolskim otrokom, pa tudi - kot je bilo prvotno predvideno - nekoliko starejšim predšolskim otrokom tega terena. T. B. do sedaj nemogoče; tako bo bazen po svoje pricpeval k razširitvi dejavnosti tekmovanj domačih in tujih gostov. Tako je pričakovati, da bo bazen rentabilen. Velik promet si obetamo zlasti zato, ker bo imelo kopališče vse pogoje, da bo vzdrževalo vedno čisto in enako toplo vodo skozi vso sezono. Filtrska naprava je bila zgrajena že naprej in je sposobna filtrirati do 3000 m3 vode dnevno. Jasno je, da bo na takem velikem objektu laže prirejati na obstoječem zabavnem proetoru tudi večerne zabave in da bo v sezoni zabavno res ves dan. Predvidena sredstva — tj. 40 milijonov, ki jih je namenila občinska skupščina in 16 milijonov iz sklada skupne porabe, so za tako gradnjo razmeroma majhna. Zato bomo morali graditi zelo smotrno in preudarno, da bomo s temi sredstvi napravili vee, kar je potrebno za redno obratovanje kopališča. Treba je pripomniti, da bo gradnja tekla skozi celo leto, vendar tako, da bo mali bazen kljub temu obratoval. Ciril Zupančič Papirnica Vevče Ljubljana-Polje Srečanje z upokojenci Krajevne organizacije RK imajo v svojem obširnem programu dela tudi skrb za ostarele in bolne občane. Nepo-kretne in bolne obiskujejo člani podmladka RK na domu, razveselijo jih z darilci, šopki in s svojo mladostno vedrino. V aprilu so se posebno potrudili v Hrušici. V sodelovanju z osnovno šolo je krajevni odbor pripravil prijateljsko srečanje z upokojenci. Srečanje dveh generacij je bilo prisrčno, sproščeno in veselo. Opisala ga je tudi učenka, ki je sama sodelovala v pripravljenem programu. V nedeljo, 16. aprila smo imeli nastop za upokojence iz bližnjih vasi. Pripravili smo jim skromen spored in iz njihovih oči izvabili solze. Zaigrala sta jim dva harmonikarja, zapel je pevski zbor, nekaj učencev je recitiralo, folklorna skupina pa jim je zaplesala. Takrat, ko so se v njihovih očeh pokazale solze, sem razbrala tele misli: mislili so na mlada leta. Tudi jaz sem mislila na to, vendar manj na preteklost, ker me bolj zanima prihodnost. Tudi slikali smo se. Fotograf je ujel v objektiv nasmejane vrste. Proslava se je zaključila s pogostitvijo. Tudi nas so obdarovali. Zadovoljni smo odšli domov z mislijo, da smo pripravili upokojencem prijetno popoldne. Totra - samo njeni problemi? Po skoraj enoletnem zatišju so se v časnikih zopet pojavile vesti o tovarni trakov, vezalk in elastike Totra. Nezaupnica, ki jo je kolektiv izrekel svojemu ravnatelju in njegova odstavitev sta sprožili nekaj novih problemov, razen tega pa sta pokazali, da bo moral kolektiv prebroditi še marsikatero težavo, preden bo končno opravil tudi z dediščino, ki se vleče še izpred dveh let. Ta akt samoupravljavcev v Totri nas je spodbudil, da smo predstavnikom kolektiva zastavili nekaj vprašanj. Pravzaprav je odgovarjala predvsem tajnica delavskega sveta Alenka Rode. ( O sedanjem ekonomskem poslovanju, o načrtih tovarne ipd. skorajda nismo zvedeli ničesar, kar so motivirali kot zaščitni ukrep kolektiva oziroma kot vprašanja, ki prodirajo v poslovno tajnost podjetja. Vendar so nam le posredovali nekaj splošnih podatkov o delu kolektiva. Lani so po besedah tovarišice Rodetove — ustvarili v Totri okrog 480 milijonov skladov in tudi letos teče proizvodnja po predvidenih načrtih. Podjetje razen nekaj artiklov, ki jih trgovina v težnji za razprodajo stare zaloge neredno odvzema, nima kakih večjih zalog blaga. Obstaja pa nevarnost, da se bodo pokazale težave predvsem v plasmaju sprotne proizvodnje in sicer največ zaradi restrikcij na področju kreditiranja, zlasti v trgovini. Prav zaradi teh pojavov bo v bodoče kolektiv posvečal vso skrb predvsem domačemu tržišču, prizadevali pa si bodo osvojiti tudi tuje tržišče. Večja naloga, ki jo bo kolektiv letos reševal, bo tudi zamenjava 60 — 70 let starih tekstilnih strojev z novimi. Na vprašanje, kakšen položaj zavzema Totra v svoji panogi v jugoslovanskem merilu, je tovarišica Rodetova dejala, da ima njih podjetje v proizvodnji trakov dokaj dominanten položaj, medtem ko so na področju plastike šele v začetni fazi. In prav na tem področju se bodo verjetno že letos in v prihodnjem letu pokazale težave pri prodaji artiklov iz plastike — zaradi konkurence privatne obrti, ki sta jo organizirala tako odstavljeni ravnatelj Kunte-rič kot bivši tehnolog Totre. Ta problem je bil tudi osrednja tema razgovora. V Totri menijo, da malih kolektivov, ki se bojujejo s težavami, nastalimi zaradi takih in podobnih piratskih metod raznih posameznikov, ni malo in da bi bilo potrebno na neki način razvijajočo se industrijo pred takimi zaščititi, istočasno pa v zakonskih mejah pospeševati kooperacijo med obrtjo in industrijo. Izdajanje poslovne tajnosti oziroma izkoriščanje tehnologije v zasebne namene se pojavlja predvsem s strani vodilnih delavcev in strokovnjakov. Ti niso vezani z nobenim predpisom, ki bi jim tako delovanje prepovedoval. Ker ni zakona, Pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« 27. aprila ca se vsi pionirji in mladinci osnovnih šol v naši občini udeležili pohoda Po poteh tovarištva in spominov. Pionirski odredi, ki imajo pokroviteljstvo nad spominskimi kamni, so jih predhodno uredili in okrasili, na dan ustanovitve OF pa izvedli pohod na prej določenih poteh. Drugi pionirski odredi so izvedli pohod v bližnje kraje, znane iz NOV. Pri spominskih komnih in spomenikih so povsod izvedli tudi kratke kulturne programe, na nekaterih krajih pa ca jim partizanski borci pripovedovali o življenju partizanov. Največja slovesnost je bila na Urhu, kjer so se zbrali pionirji treh osnovnih šol. Tega dne pa so oživeli tudi spomeniki na Zaloški cesti v Polju, na Litijski cesti pri Hrušici, spominski kamen pri oan. šoli Jože Moškrič v Jaršah, spomenik SKOJ v Mrzli dolini in vsi spominski kamni, ki so postavljeni na krajih, kjer je potekala žica okrog okupirane Ljubljane. V nedeljo, 7. maja, so se predstavniki vseh pionirskih odredov udeležili zaključne slovesnosti pohoda Po poteh partizanske Ljubljane, kjer so prejeli spominske trakove na pionirske prapore. se proti takim posameznikom, ki pravzaprav oškodujejo svoj kolektiv za težke milijone in morda celo za perspektivo nadaljnjega razvoja, ne da uporabiti tudi nobenih kazenskih sankcij. Take metode obrtniškega izdelovanja najbolj akumulativnih artiklov povzročajo ogromno škodo kolektivom, ki so morda leta razvijali proizvodnjo nekega artikla, nimajo pa v trenutku, ko proizvodnja steče, nikakršne opore, da bi zaščitili svoje iz dela izhajajoče pravice. Drug velik problem malih kolektivov, ki ne zaposlujejo večjega števila strokovnjaltov, je po besedah tov. Rodetove pomanjkanje vsakršnega veljavnega organa, ki naj bi dal svoje mnenje v primerih, ko se mora delavski svet odločiti za načrte, o katerih učinkovitosti dvomi. Pomanjkanje takšnega posvetovalnega telesa pri občinski skupščini ali pri gospodarski zbornici je vedno akut-nejše, kajti delavski svet — sestavljen v veliki večini iz vrst neposrednih proizvajalcev — ni vedno sposoben avtoritativno odločati o nadaljnji politiki podjetja, ki je lahko prikrojena in argumentirana za podjetja le navidezno ustrezajočega zornega kota. V Totri so nekaj takih primerov, ko so nekateri ljudje zastopali predvsem svoje težnje, že imeli in prav zaradi pomanjkanja strokovnjakov, ki naj bi delovnim organizacijam v takih situacijah priskočili na pomoč, je bilo njihovo reševanje precej zamudno in neučinkovito. Razen teh problemov mora kolektiv Totre čimprej rešiti tudi vprašanje svojega vodstva. Na razpis za ravnatelja tovarne so se javljali predvsem ljudje z neustrezno izobrazbo oziroma profili. Ker bi z izbiro iz svojih vrst omogočili, da se zopet razmahne rast in interesno delovanje skupinic, ki prav verjetno latentno obstajajo »iz časov« prvega oziroma drugih dveh ravnateljev, se bo kolektiv verjetno na pristojnih mestih pozanimal za možne in najustreznejše kandidate in šel v direktne pregovore z njimi. Po besedah naše sogovornice bo kolektiv lahko uspešno vodil in pri tem uspel le tisti, ki bo delavcem nalil čistega vina, jim v pravi luči prikazal nastali položaj in zahteval od njih kvalitetno delo in zopet samo delo. Tudi mi menimo, da je to edino pravilna orientacija in da se bodo njeni rezultati manifestirali tako v izboljšanih odnosih v kolektivu kot tudi v učinkovitosti tovarne na tržišču. P. p. GLASILO S2DL LJUBLJANA AAOST&-POLJg Ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: UrednLštvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 3X3-980. Tekoči račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost 501-8-203/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov n« vračamo. Križanka J 1 2 3 4 5 i 6 7 8 9 L 'V J 10 L 11 12 U 13 14 ,5 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 \ 31 32 33 34 35 36 37 38 r 40 41 42 43 44 n 45 46 47 48 49 M 50 51 52 53 54 □ S 55 n 56 r H 57 ■ 1 58 r i VODORAVNO: 1. truič, 6. podjetje v naši občini s sedežem na šmartin-ski cesti, 10. vabljenje, 11. ime največje slovenske slikarke Kobilce, 13. ime dveh vasi v naši občini (Spodnji in Zgornji), 14. ravnateljica glasbene šole Moste-Polje (Draga), 16. kemični znak za aluminij, 17. dve državi v severozahodnem območju ZDA (Severna in Južna), 19. statua, 20. tuje žensko ime, 22. otočje ob zahodni obali Nove Gvineje (iz istih črk kot URA), 23. rakev, 25. vrsta zoba, očnjak, 28. polepšana podoba zadovoljivega življenja, 30. srednji del besede KASA, 31. veda o energiji, 34. kratica za »spodnji«, 36. nemški matematik, znan po delih o funkcijski teoriji (Felix), 37. melodija, 40. del konjske opreme, 42. velik športni stadion v Budimpešti, 44. model Citroenovega vozila, 45. makedonski ljudski ples, 46. policijski lov na osumljene osebe, 49. predlog, 50. slovenski pesnik, ki je opeval kraško pokrajino (Srečko), 53. travnato področje v tropskem pasu, 55. priljubljena mesna jed, 56. rusko žensko ime, 57. veliko sito, 58. pisana tropska papiga. NAVPIČNO: 1. grobo domače sukno, 2. dnevni obrok hrane, 3. orodje za piljenje, 4. drevo, čigar plod je oliva, 5. kazalni zaimek, 6. staroslovanska boginja življenja in rodovitnosti, 7. ime sodobnega slovenskega slikarja Šubica, 8. kradljivec, 9. poldrag kamen z belimi in črnimi progami, 10. slovenski dramski igralec, mentor gledališke skupine z Zadvoru (Aleksander), 12. ime švedske filmske igralke Ek-berg, 13. načelnik v taborišču, 14. kraj v naši občini z bolnišnico za duševne bolezni, 15. pripadnik ene najbolj znanih indijanskih skupin, 18. iz- virnik; posebnež, 21. dalmatinska oblika ženskega imena, 23. zagozda, 24. mlinski žleb, 26. žensko ime, 27. pripadnik nekdanjega naroda, ki je skupaj z Iliri živel na našem ozemlju, 29. začetnici slovenskega realističnega pisatelja (»Cvetje v jeseni«), 32. kvartopirski izraz, 33. kratica avstrijske poročevalske agencije, 34. lahkoatletska disciplina, 35. zasmehovanje, 38. agrokombinat v naši občini, 39. ime narodne junakinje iz naše občine, ki so jo leta 1942 ustrelili na dvorišču Saturnusa, 41. gorovje vzdolž dalmatinske obale severovzhodno od Splita, 43. nekdanji pravniški poklic, 46. špranja, 47. medvojna ilegalna tiskarna ob železniškem podvozu ob Domžalski cesti (»Truga«), 48. Ober, 51. vzklik pri bikoborbah, 52. fizikalna enota za moč, 54. neplačilo, predujem, 56. kazalni zaimek. POSIiTNiCil STASA PONS NUK Kateri časopis Staša rada prebira? PREMEŠANE ČRKE Mlajši sestri dve imam, naj predstavim zdaj ju vam. Leti dve starejša MiRA rada mlajšo komandira. Črkovna kombinacija PEČENJE TELI KORZIKA -P —IV- MORILKA K — N - KEČIGA M A——T— SLAVICA TEN—— A NEBULA T J —V A SOLNICA — 1 — 1 — — Po nekaj črk iz levih besed prenesite v istem vrstnem redu na črtice vzporednih desnih besed tako, da nastanejo pojmi določenega pomena. Preostale črke na levi, brane po skupinah vodoravno, dajo slovenski pregovor. REBUS Z=D Rešitev ugank iz prejšnje številke KRIŽANKA: Vodoravno: 1. Milko, 6 krik, 10. narava, 11. vedež, 13. najada, 14. Panamec, 16. Am, 17. Končar, 19. .la, 20. šen, 22. let, 23. Orlje, 25. enote, 28. sraka, 30. A(lfred) N(obel) 31. baritonist, 34. PV, 36. rabin, 37. Stiks. 40. risar, 42. tat, 44. lov, 45. vol, 46. aktiva, 49. za, 50. iluzije, 53. Ara-rat, 55. agava, 56. prerok, 57. Ares, 58. basen. Misel ob delavskem prazniku: NASE ČESTITKE ZA PRVI MAJ. ZLOGOVNICA: 1. sinkopa, 2. troskok, 3. Tavčar, 4. prisotnost, 5. izgovor, 6. kariera, 7. traktor, 8. podražitev. Rešitvi: NOVIGRAD, PORTOROŽ. SKRIT PREGOVOR: Stare vrane ne pobirajo črvov blizu hrane. POSETNICA: Novi Vodmat. REBUS: Kolinska tovarna hranil (koli N, skat O, Varna, vrani L, v = h). O < I £ p' i—>• s a M TISKOVINA Uredništvu Naše skupnosti glasila SZDL Ljubljana Moste - Polje LJUBLJANA Ob Ljubljanici 42/11. MOSTOVI BRATSTVA SE PNEJO... Prijateljsko sodelovanje med pripadniki enot JLA in prebivalci najvzhodnejšega območja naše občine se je spet odrazilo v konkretni akciji. Nismo še pozabili mostu, ki so ga inže-nirci zgradili čez Savo v Zalogu, ko so pripadniki iste enote v Dolskem zadnje dni meseca aprila zgradili že drugega. Ta most čez Mlinščico je sicer nekaj krajši — dolg je 18 metrov, uporabne širine ima blizu 4 m, njegova nasilnost pa znaša 40 ton, kljub temu pa so ga prebivalci Dolskega zelo veseli, saj je onim, ki so imeli tak ali drugačen opravek na drugi strani Mlinščice, sedaj precej skrajšana pot. Nekaj mostu podobnega je sicer prav tu stalo že prej, vendar je bil prehod čez to gmoto starega lesa, posebno še s težjimi tovori, skoraj življenjsko nevaren. Sredstva za nakup materiala je prispevala občinska skupščina Moste-Polje, toda domačini so se vseeno, po svoji zmogljivosti seveda, hoteli oddolžiti mladim fantom v sivo zelenih uniformah. Dva dni in pol, kolikor je ta enota porabila, da zdaj most stoji, so jim dolške matere kar na svojih domovih pripravljale malice. Ob otvoritvi sta bila med gosti tudi predsednik občinske skupščine Polde Maček in generalni podpolkovnik Janko Sekirnik. Ta nam je v pogovoru dejal, da akciji pri gradnji mostu v Zalogu in Dolskem nista edini letos. Dozdaj so inženirske enote JLA že zgradile dva mosta čez Savo in enega čez Tržiško Bistrico. V prihodnje se bo po besedah tovariša Sekirnika sodelovanje enot JLA in civilnega prebivalstva še poglobilo. Tako nam je povedal, da bodo med drugim verjetno že junija nadaljevali z delom na nedokončani zasavski cesti od Ljubljane do Litije na levem bregu Save. Sredstva za ta dela so po njegovih besedah že zagotovljena. »Razen tega, da se s temi akcijami želimo čimbolj približati civilnemu prebivalstvu, se neposredno urijo tudi naše enote«, je dejal general Janko Sekirnik. Ko so most v glavnem končali, so vsi skupaj: graditelji, gosti in prebivalci Dolskega proslavili praznik dela ter se ob narodnih vižah iz cele Jugoslavije tudi poveselili. Dušan Tomažič visoka priznanja izdelkom obrata Mesne industrije Zalog Obrat Agrokombinata Emona — Mesna industrija Zalog že peto leto sodeluje na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu. Toda uspeha, ki so ga dosegli letos, najbrž tudi največji optimisti niso pričakovali, čeprav so tako mesni kot konzervni proizvodi tega obrata ocenjeni kot visokokvali-tetni ne samo pri nas, temveč tudi v tujini. Po nekem pravilu so namreč doslej vse nagrade in priznanja tega sejma v veliki meri ostala kar med vojvodinskimi in bližnjimi mesnimi industrijami. To so priznanja, ki jih vsako leto posebna strokovna komisija (v njej so tudi predstavniki zvezne gospodarske zbornice) podeli najboljšim posameznim proizvodom ter proizvodnji kot celoti, če so se V Zeleni jami naposled otroško ignsce Te dni so pričeli z zemeljskimi deli na bodočem otroškem igrišču v Zeleni jami ob Kavčičevi ulici. Pobudo za ureditev so že pred leti dali občani na zborih volivcev in krajevna skupnost. Predvidevajo, da bo igrišče urejeno do jeseni tega leta. Opremljeno bo z igrali za predšolsko in šolsko mladino, poleg tega pa bo urejen visok hrib za smučanje in sankanje v zimskih mesecih. Dela bo financirala krajevna skupnost, ki ji je šele v tem letu uspelo zagotoviti potrebna sredstva; nekaj pa bodo verjetno primaknili prebivalci Zelene jame s prostovoljnimi prispevki ali z delom sami. Vsa dela bodo veljala približno pet milijonov starih dinarjev. V krajevni skupnosti računajo, da se bodo potrošena sredstva bogato obrestovala, saj se bo na tem igrišču zbiralo dnevno okrog 300 mladih ljudi iz bližnjih stanovanjskih blokov. vsi ali najmanj 10 različnih izdelkov uvrstili v tako imenovano finale. V tej konkurenci je letos z 208 proizvodi sodelovalo 13 industrijskih podjetij iz vse Jugoslavije (med njimi tudi najbolj znane: Sljeme iz Zagreba, PIK in Venac iz Beograda, Mi-tros iz Sremske Mitroviče itn.). Komisija je podelila 31 zlatih, 24 srebrnih in 15 bronastih ter še nekaj drugih vrst priznanj. Od tega skupnega števila medalj jih je dobila Mesna industrija Zalog 33 ali 12 zlatih, 8 srebrnih in 3 bronaste. Zanimivo je, da so zlato medaljo dobili za raviole (skupaj z »Žitom«), antipasto, kranjske klobase, kraški pršut, ljubljansko salamo ter še za nekatere klobasičarske, konzervne in suhomesnate izdelke. Razen tega so dobili (to je še posebej pomembno) zlato medaljo tudi za proizvodnjo kot celoto. Vsi njihovi izdelki, ki jih je ocenjevala komisija, so se uvrstili v finale. Pa tudi priznanje za estetsko kreiranje zunanjosti — tega vsaj v okviru tega sejma še ni prejela nobena mesna industrija — kaže, da se je začelo obrestovati večletno skupinsko delo strokovnjakov Mesne industrije Zalog in tesno sodelovanje z nekaterimi strokovnimi institucijami, ki se znanstveno ukvarjajo s to dejavnostjo. Obrat Agrokombinata — Emona se je s tem uvrstil v vrh jugoslovanske mesne industrije. Dušan Tomažič Moj očka : Moj očka je po poklicu • mozaikar. Izučil se je v j Ljubljani. Njegov poklic j zahteva strogo natančnost, j Dobro mora poznati like in ; predmete, da jih lahko upo- • rabi v obliki mozaika. Poleg ; tega se ukvarja tudi s pe- • čarstvom. ; Moj očka skrbi za vso • družino sam. Imam ga zelo S rada. Lidija Trdin l 3. r. osn. i. Hrušica Predstavljamo trenerje Tokrat smo se odločili za »intervju« z vsemi trenerji naše občine. Predstavili vam bomo vse trenerje in navedli, kje kdo dela. Začela se je namreč sezona športov na prostem in ob tem času redno naraste število novih članov v športnih organizacijah. Z našimi podatki vam nudimo pomoč, ko se odločate, kje boste športno sodelovali, starši pa naj zvedo, kdo vzgaja njihove otroke v prostem času. V naši občini je športno življenje zelo razgibano, saj imamo športne organizacije prav v vseh popularnih in koristnih športnih panogah. Še bolj pomembno pa je, da skoraj v vseh športnih organizacijah vodijo vadbo mladine šolani strokovnjaki — trenerji in vodniki. Tako je njihovo delo lahko kvalitetno in privlačno ter res lahko le koristi udeležencem. Posredujemo torej seznam vseh trenerjev, razen hokejistov in smučarjev, ki jih bomo posebej predstavili pred začetkom njihove sezone v pozni jeseni, omenili pa bomo tudi tista društva, ki nimajo dobre vadbe. Do nedavnega so v Partizanu v Dolskem še vadili orodno telovadbo, in sicer pod vodstvom Ivke Zupančič. Ko pa je pred kratkim prenehala z delom, je prenehalo tudi delo v Partizanu, tako da pri svojem delu ni resna niti namiznoteniška sekcija. To pa je seveda škoda za ves kraj, ki ima sicer nadvse bogato tradicijo prav v vajah na orodju. Tudi v Zalogu je slabo. Do nedavna so bili tu zelo aktivni igralci namiznega tenisa, ki jih je vodil Vilko Sluga. Pred kratkim pa je Vilko odšel služit vojaški rok in odtlej o namiznem tenisu v Zalogu ni ne duha ne sluha. Plavalce Slavije vodi znani trener Janez Gašperin, ki mu pomagata Jernej Prevodnik in Marjan Robida. Ko bo odprt bazen,. bodo ves čas na delu. Zdaj imajo še težave s premajhnim bazenom, ki mora biti seveda odprt tudi za druge, vendar bodo že letos opravlje- V telovadnem društvu Partizan Zelena jama imajo vse oddelke, od najmlajših (4 leta) do mladincev, in to za oba spola. Oddelke vodijo Alenka Sajko, Marjan Gostinčar, Martin in Mica Havlina, Jože in Lojze Mavrič, poleg tega pa imajo še vrsto mladincev — košarkarjev, ki jo vodi Aleksander Pangerc. V TVD Partizan Moste imajo prav tako vse oddelke, le da imajo tu še oddelek rekreativne vadbe za člane in košarkar-ski klub. Telovadbo vodijo Jernej Kranjc, Irena Ramšak, Alenka Serpan, Vasja Hrovat, Tatjana Valant in posebni oddelek telovadk Doljana Košuta, mladinska državna prvakinja v vajah na orodju. Košarkarje trenirata Ivan Jernejčič (člane) in Dimitrij Kmetič (mladince). V šolskem športnem društvu na šoli Ketteja in Murna delajo 4 učitelji telesne vzgoje, ki jim pomagajo trenerji Slovana: rokomet Silvo Kristan in Aco Močnik, košarko pa Vili Račič. Vsi atleti šole Ketteja in Murna so tudi člani atletskega kluba Slovan. V tem klubu je sedaj glavni trener Tomo Koprivnjak, ki mu pomagata še Milenko Roš in Dane Galuf in profesorji s šole Ketteja in Murna Vsi klubi Slovana so še vedno v republiških ligah, in to v moški in ženski konkurenci. Nogometaše trenirajo Janez Pišek (člane), Rajko Kneževič (mladince) in Franc Mavčec (pionirje). Rokometaše vadijo: Janez Virk — člane,. Silvo Kristan — članice, Aco Močnik, Stane Papež in Herbert Jeglič — mladince in Silvo Kristan — pionirke. Takole je bilo vzdušje na dan mladosti na enem od športnih igrišč na zemeljska dela in betoniran novi 50-metrski bazen. Trener nogometašev Slavije, članov slovenske lige, je Lojze Perharič, mladince in pionirje pa trenira Franci Bratun. Na šoli v Polju je nadvse aktivno šolsko športno društvo. Vodi ga Marjan Krevh, ki mu pomaga še 5 učiteljev telesne vzgoje. Sedaj vadijo atletiko, rokomet, nogomet in namizni tenis, pripravljajo pa se že tudi, da bi začeli z organizirano vadbo košarke. Na šoli Jarše vadi atletiko Milenko Roš, rokomet Herbert Jeglič, košarko pa Aleksander Pangerc. Na šoli Vide Pregare vodita košarko Mihaela Lajovic in Aleksander Pangerc, rokomet in atletiko pa Jože Drobnič in Jože Mavrič. Košarkarji, ki so trenutno najkvalitetnejši Slovanov klub, trenirajo pod vodstvom naslednjih trenerjev: člani pod vodstvom Janeza Wallasa, članice pod vodstvom Vilija Račiča; mladince trenira Branko Sok, mladinke Vili Račič, pionirje pa Andrej Ciuha. To je trenutno vse razen kegljačev, strelcev in balinarjev, ki pa nimajo posebnih trenerjev, marveč prenašajo starejši tekmovalci svoje znanje na mlajše. S to »inventuro« trenerjev smo za nekaj časa zaključili s predstavljarijem trenerjev in vam bomo v prihodnje predstavljali športne funkcionarje. To so tisti ljudje, ki ves prosti čas nesebično porabijo za organiziranje dela društev in prav je, da jih poznamo. Kratke vesti iz športa V občinski sindikalni šahovski ligi manjka do zaključka le še srečanje Teol-VP 4285. Tik pred koncem pa se je dogodilo precejšnje presenečenje. Zanesljivi zmagovalci tega prvenstva — gimnazija Moste — so izgubili proti ekipi Teola z rezultatom 2 1/2 : 1 1/2. 3 igre so se končale neodločeno, le Udovič je premagal Klemenca. Vse kaže, da občinska liga sindikalnih ekip v namiznem tenisu ne Ija. Pravijo, da bodo v kratkem dobili še razsvetljavo. — Vse lepo in prav, vprašujemo se le: ali so sedaj še kakšne ovire, da bi začeli z organiziranim delom? Lani so se družbeno-politične organizacije in delovne organizacije naše občine domenile, da ne bi ustanavljali sklada za telesno kulturo, ampak bi delovne organizacije prevzele patronate nad posameznimi klubi. Vsem je jasno, da bo dokončana. Po končanem jesenskem delu tekmovanja so ekipe pričele z drugim delom, a skrajno neresno. Edina ekipa (izmed 10), ki je redno igrala svoje tekme, je bila ekipa Javnih skladišč. Gradis, Slovenija ceste, Teol, Saturnus, Agrokombinat Emona in ekipe iz Zaloga so pokazale veliko neresnost, gimnazija pa je odstopila že po zaključenem 1. delu tekmovanja. Po občnem zboru TVD Partizan v Dolskem, ki je bil to pomlad, je zamrla namiznoteniška dejavnost v Dolskem. Zal je bila to zadnja telesno-kulturna zvrst, ki je še delovala v tem kraju, kajti pred tem je propadla tudi nekoč tako popularna orodna telovadba. Ali lahko povezujemo vse to z novim upravnim odborom? Enako — ali še slabše — kot v Dolskem se dogaja v Zalogu. Do nedavnega je bila v Zalogu ena najmočnejših namiznoteniških ekip v Sloveniji. Nastopali so na vseh mogočih tekmovanjih, prirejali dvoboje s sosednjimi naselji, organizirali občinska prvenstva in prvenstva Zaloga ter izvedli akcijo »Loparje najmlajšim«. Ko je v marcu odšel v vojsko predsednik društva Vilko Sluga, je vsa dejavnost v trenutku prenehala. Torej je v Zalogu le en delaven človek na področju telesne kulture (oziroma ga ni več) J Košarkarji Slovana, ki so nesrečno izpadli iz zvezne lige, so imeli pred startom v slovenski ligi velike težave. Olimpija, ki se ima za centralni ljubljanski klub. je predlagala združitev obeh klubov v en, močan kolektiv. Po daljših pogajanjih se je izkristaliziral cilj te združitve. Olimpija ne potrebuje Slovana, ampak le 3 igralce: Logarja, Fabjana, Peterko in trenerja Wallasa. S tem bi uničili še en ljubljanski klub (pred tem je šla po enaki poti Ljubljana, pa še Svoboda) in bi zakrili svoje nedosledno delo. Olimpija namreč še zdaleč ne skrbi tako za vzgojo mladih igralcev kot Slovan. Vendar se je vse srečno končalo in so vsi razen Peterke (ki odhaja v Split) ostali pri matičnem klubu. Tako Je Slovan daleč najboljši klub v slovenski ligi. je v naših podjetjih posebno zadnji čas le malo sredstev v te namene, ne razumemo pa nečesa: nekateri ROKOMET Igralci v občinski šolski rokometni ligi imajo to pomlad res smolo; 2 koli so morali preložiti zaradi slabega vremena, eno pa iz istega vzroka ni bilo odigrano do konca. Tako stanje na lestvici ni povsem jasno in realno, ker imajo nekatere ekipe več odigranih tekem. Vendar pa je očiten napredek pri dekletih in fantih iz Polja (ki so končno le dobili svoje igrišče) in s šolo Ketteja in Murna. Sostro še ni nastopilo, pri dekletih še vedno vodijo igralke z Vide Pregare pred Kettejem in Murnom, pri fantih pa le obe ekipi zamenjata svoji mesti. REPUBLIŠKI SOLSKI REKORD VELIKO VRHOVE III. kolo občinske šolske atletske lige V III. kolu atletske lige občine Moste-Polje so se vse šole v glavnem pripravljale na zaključne boje za medalje, 25. maja. Vrstni red ekip je namreč v glavnem že znan: Uspel skok v višino vodilni ljudje iz podjetij naše občine so v vodstvih nekaterih znanih ljubljanskih klubov. Tako gredo v naši občini ustvarjena sred- Dekletii sc ogrevajo in pripravljajo /a skok v daljino stva drugam, medtem ko nekaterim klubom prav zato grozi propad. v obeh konkurencah bo zmagovalec šola Ketteja in Murna, zadnja bo Sostro, ostala 3 mesta pa si z malimi razlikami dele šole Vide Pregare, Polje in Jarše. Kljub temu pa so bili doseženi nekateri odlični rezultati: 3 novi občinski rekordi in en republiški rekord za osnovne šole, l občinski rekord pa Je bil izenačen. Vse nove rekorde so postavili tekmovalci in tekmovalke šole Ketteja in Murna. Tudi drugi zmagovalci so dosegli rezultate, ki so med 10 najboljšimi v Sloveniji - razen meta krogle in skoka v daljavo (oboje za moške), ki sta že vrsto let naši naj-slabši disciplini. V vseh disciplinah so bili boji izenačeni in pravzaprav razen Vellkovrhove ni bilo premočnih zmagovaicev. ruzultati PIONIRJI: tek na (10 m: Košenina (Polje) 7,7 sek.; tek na 400 m: 1. Zidar (Kette-Murn) 56,8; skok v višino: l. Švare (Polje) 155 cm; skok v daljavo: 1. Albreht (Kette-Murn) 5,05 m; met krogle (4 kg): 1. Habjan (Vida Pregare) 11,88 m; štateta 4X60 m: 1. Kette-Murn 30,2. Novo asfaltno igrišče v Polju je dokončno urejeno. Opremljeno je s koši in goli za mali rokomet. Ker stoji zraven šole, ga seveda uporablja predvsem šolska mladina, pa tudi vii drugi mladi prebivalci Po- za zdaj so ustavljene še vse investicijske postavke iz letošnjega občinskega proračuna. Ko se bo obrnilo na bolje, bodo v skladu z načrti začeli z gradnjo asfaltnih igrišč pri šolah Sostro in Vide Pregare (tak je namreč prioritetni vratni red). PIONIRKE: tek na 60 m: I. Jugovič (Jarše 8,2 sek.; tele na 300 m: 1. Aškerc (Kette-Murn) 47,3 sek.; skok v višino: 1. Dimnik (Polje) 130 cm; skok v daljavo: 1. Velikovrh (Kette-Murn) 4,87 cm; met krogle (2 kg); 1. Robič (Vida Pregare) n,03; štafeta 4X60 m: I. Kette-Murn 33,6 jek.