j jç Kramar poviedu. Žgna so xîtra zastopîlo, da je meu prôu yatöwa 
Kramar parsto umîes p si je kûmi dapavîedalo, da 32. XIII. ni p tud 
druz/a ne. 
VII 
PRIPOMBE K OBSEGU IN KARAKTERISTIKI KRAŠCINE 
IN NOTRANJŠČINE V RAMOVŠEVIH DIALEKTIH 
Kraško in notranjsko narečje je Ramovš opisal v Hist, gramatiki 
VII, str. 61—75. Njegov prikaz je seveda v glavnem pravilen, vendar pa 
sem na podlagi dosedanjega dialektološkega raziskovanja po Notranj-
skem in Krasu prišel glede teh dveh narečij do nekaterih zaključkov, 
ki se ne ujemajo s podatki in trditvami v Ramovševih Dialektih. Od 
kod vse je črpal gradivo, ne vem, mislim pa, da so bili njegovi dialek-
tični zapisi preskopi, zlasti pa v geografskem pogledu preredko zajeti, 
da bi mogel podati povsem realno dialektično podobo tega obsežnega 
ozemlja. 
Prva korektura Ramovševega opisa mora veljati geografski razširje-
nosti notranjščine na eni in kraščine na drugi strani. Ramovš pravi, da 
se kraško narečje širi na vzhod od briškega narečja do bivše kranjsko-
goriške deželne meje, ki je na tem področju potekala od Hublja pri 
Ajdovščini vijugasto v južnovzhodni smeri po hribih med Vipavsko 
dolino in Krasom na Branico, od tod pa med Senožečami in Divačo po 
Gaberku v Vremsko dolino, kjer se je pri Suhorju obrnila na zahod 
mimo Artviž in Rodika na Kozino. Tu je meja krenila v severozahodno 
smer in nad Bazovico dosegla tržaško-goriško deželno mejo. Po Ramovšu 
se vzhodno od kranjsko -gori š k e deželne meje govori notranjščina, za-
hodno od nje pa tako po Vipavski dolini kot po Krasu kraško narečje. 
Dialektično raziskovanje na terenu pa je pokazalo, da ta razmejitev 
ni povsem pravilna in da ta upravnopolitična razdelitev na današnjo 
dialektično podobo Krasa in Vipavske doline ni prav nič vplivala. 
Notranjščina sega namreč mnogo bolj proti zahodu, v Vipavski dolini 
do Vrtovina, na Krasu pa nekako do Krajne vasi pri Dutovljah. Nekako 
do tod se še govore notranjsko-dolenjski refleksi za <?, namreč ëi/ç/ë/'ë, 
od katerih so slednji in podobne bolj ali manj široke vokalne tenčine, 
kjer koli po teh krajih se govore, nedvomno nastali po asimilaciji ozi-
roma monoftongizaciji iz nekdanjega dolenjsko-notranjskega ëi. Refleks 
п < ö pa sega vsaj na Krasu celo še bolj na zahod, namreč vse do Komna, 
medtem ko se v Vipavski dolini izoglosi ëi < ê in п < б vsaj v glavnem 
krijeta: ynêizdu, mlêiku, vêitar, bûs, küst, must, пдцс, тбис — Stomaž, 
Dobravi je, Kamnje v Vipavski dolini; zvezda, smreka, ynezdu, snex, 
mlêt; yüt, dum, pût, ynui, roakû — Vrabce; kolenu, trebux, trêpxa, 
cerna, strêxa, železu, тех; nûs, kûst, гпх, окп, nebü — Štijak; zvezda, 
smreka, ynezdu, kalênu; nûc, mesü, kûst, ûs — Povir; strêya, zvêzda; 
nüs, uakü, pût, testû, semi — Lokev-Prelože; lès, smreka, streya; nûs, 
rüx, nûc — Šmarje pri Sežani; zvezda, kaleno, stena; kakfiš, zyûn, kûst, 
nûc — Vrhovlje-Voglje; repa, ynêzdo, ЬШ, srièy; zyûn, kûlô, s§nû — 
Orlek; kolenu, vMar, les, brêx; nus, ûs, rûx — Kazlje; snex, smrëka, 
železu; ûs, snûci, yaspût — Dutovlje-Kreplje; zvêzda, brex, mestu, 
mlêku; nûs, rûx — Šepule-Križ; zvezda, brex, na breye, snex; nûs, rûx 
— Tomaj; smey, brieyj rûx, bux — Krajna vas; snîex, smrîeka; nûc, rûx, 
nûs — Pliskovica; zvîezda, snîex, brîex; bûs — V . Dol; brîeza, smrîeka; 
ûs, nûc — Kreguljišče; trîebax, mîex, kulîeno; nûs, uakû, kûst, kakûs, 
sqnû — Komen. 
Onstran omenjene črte pa se v smeri na Gorico govorijo kraški 
refleksi ïe/ïa < ê in по/йэ < б: mlîeko, mîesc, zvîezda, trîebux; nûas, 
muac, yospûat, kûost, rûax — Gojače; lîeto, dîelo, ynîezdo, vîetar; nûos, 
nûoc, kûost — Crniče; kolîeno, mlîeko, cîesta; nuas, rûax, kûasl, mesûa, 
nebûa — Osek; rîapa, svîaca, mîasto; kûast — Vitovlje; sîama, brîama, 
lîapo, mîasta; pûat, bûas, kûast — Ozeljan; besîada, cîasta, smrîaka; 
rûax, bûas, nûas — Šempae; snîay, yjiîazdo; masûa, bûas — Vogrsko; 
ynîazdua, mlîakua, mîastua; nuač, bûas — Renče; kolîanua, mîastua; 
bûas — Vrtojba; копепо, mîay, lias, brîaza; rûax, kûast — Trnovo; 
mlîeko, snîex, zvîezda; bûas, nûas, sanûa — Temnica na Krasu; brîex, 
zvîezda; pûat, bûas — Kostanjevica; strîexa, dielqt, lîeto, mîesc, tîedan, 
snîex, oîetar, sîema, brîema; nuas, na nûasi, kûalo, muas, dremûa — 
Opatja scia; mlîeko, mîesto, brîex, cîesta; nûos, rûox — Brestovica; 
sklîeda, snîex, u Sîelax; rûax, nûac — Sela itd. 
Obsegi posameznih dialektičnih pojavov in celotnih dialektov pa 
seveda niso slučajni, temveč so funkcija geoinorfologije, naselitvene, 
kolonizacijske in socialnopolitične zgodovine določenega ljudstva. Če 
stikam za razlogi za razmejitev med današnjo notranjščino in kraščino, 
jih ne najdeni niti v geomorfologiji niti v političnoupravni razdelitvi 
med Goriško in Kranjsko, temveč kvečjemu v neki mnogo starejši raz-
delitvi, ki sega v čase Velike Karantanije, ko je približno na tej črti 
potekala meja med furlansko in istrsko Marko (cf. Zgodovina narodov 
Jugoslavije 1, str. 154—155). Za razmejitev kraščine in notranjščine v 
Vipavski dolini pa moram vsekakor pomisliti na starodavno razdelitev 
4* 51 
Vipavske doline iz konca prvega tisočletja, ko je bila meja med dvema 
fevdalnima gospostvoma postavljena na Vrtovinski potok (cf. M. Kos, 
Srednjeveški urbarji za Slovenijo, zv. 2, str. 11—12). 
Toliko glede geografske razširjenosti kraščine in notranjščine. 
Pa tudi Ramovševa karakteristika kraščine in notranjščine sama 
v nekaterih pogledih ne drži. Tako n. pr. trdi Ramovš, da na Krasu 
govore п < ö, medtem ko je to v resnici dolenjsko-notranjski refleks, ki 
se govori še po delu kraškega ozemlja v okolici Dutovelj in Komna. 
Ker pa je Ramovš postavil mejo med kraščino in notranjščino na bivšo 
kranjsko-goriško deželno mejo, je iz п < ö, ki ga je našel onstran te črte 
na Krasu, sklepal, da je u < ö karakterističen tudi za kraško narečje, 
pri tem pa očitno ni poznal vsega Krasa, kajti sicer bi te trditve ne 
mogel zapisati. Kraščina namreč govori za Ö danes по/па, torej starejšo 
razvojno fazo, kot je izkazana v dolenjščini in notranjščini. Meja med 
по/йэ < ö in п < Ö sicer ni poveem identična z mejo med ê/b < ê in 
ïe/ïa < ê, v glavnem pa je vendarle ista (Vrtovin-Komen). Sicer pa je 
znano, da se obsega niti dveh dialektičnih pojavov nikjer popolnoma 
ne krijeta. Ramovševa zmota je potemtakem nastala zato, ker na eni 
strani ni poznal vseh kraških govorov, zlasti ne zahodnih, na drugi strani 
pa je značilnost enega ali več govorov na Krasu na meji Notranjske 
posplošil na ves Kras, misleč, da gre tu že za kraške govore, medtem 
ko se v resnici tu govori še notranjščina. 
Nekaj podobnega se je Ramovšu zgodilo, ko je obravnaval zastop-
stvo psi. Ö na Krasu. On namreč trdi, da se za ö po vsem Krasu govori u. 
V resnici pa se skoraj na vsem Krasu (tržaške okolice ne poznam!) kakor 
tudi po Vipavski dolini govori по/па/йо, ki je lasten tudi vsej notranj-
ščini in dolenjščini. Pojav ü < Ђ sem doslej ugotovil samo v 6 vaseh v 
okolici Dutovelj in Komna (Komen, Kobja glava, Kreguljišče, V. Dol, 
Kosovelje, Pliskovica): /л) o p, тйока, yalùop — Vrtovin-Kainnje-Črniče; 
rvakrüayu, püai, muaš, roabrüae — Osek; yalüap, pûat, zCiap — Ozeljan; 
ubrüac, zûap, уцШар, muaš — Seinpas; küat, гпар, mfiaš, mûaka — Zali 
hrib; ubrüaf, yüoba, müokn, yüobast — Opatja sela; kûat, muaš, гйар* 
püat, yalüap — Temenica-Kostanjevica-Brestovica; pûpak, müka, po 
püti, mûs, yüba, nütar, yolüp, küt, yüst, mûcnçk, rüp, züp — Konien-
Kobja glava-Pliskovica-V. Dol-Kreguljišče-Kosovelje. 
Ker se v teh krajih govori tudi п < f proti sicer navadnemu l > öu, 
sem mnenja, da gre v tem primeru za sledove uskoške kolonizacije Krasa 
po padcu Bosne (prim. M. Kos, Urbarji Slovenskega Primorja, str. 72, 
97—98). 
Ramovševa trditev, da je za Kras značilen pojav dolgi 1>п,је prav 
tako nevzdržna. Res je, da je v zgoraj omenjenih vaseh ta pojav regu-
laren, na drugi strani pa je prav tako res, da mnogo kraških in spodnje-
vipavskih vasi ne govori п < l, temveč ou < l. Zanimivo pa je, da se v 
nekaterih izoliranih besedah (phi > pûn) п < I pojavlja skoraj na vsem 
Krasu, tudi tam, kjer je sicer l > би. Menim, da je pojav l > п na Krasu 
prav tako kot o > п rezultat uskoške kolonizacije Krasa, čeprav je razvoj 
й < l lahko tudi slovenski, saj ga poznajo tudi taka slovenska narečja, 
kjer s hrvatsko-srbskim naselitvenim elementom ali vplivom ne moremo 
računati. Pri presoji izvora п < l moramo vedno vsekakor upoštevati 
geografsko lego in razširjenost tega pojava. In v našem primeru ta 
govori za neorganski, v govorih kraških vasi neutemeljen in težko raz-
umljiv pojav. Teže je pojasniti, zakaj v nekaterih izoliranih besedah 
vendarle skoraj po vsem Krasu govore п < l. Kake dokončne sodbe o 
tem pojavu si pa sedaj še ne upam izreči. 
Kot nadaljnjo karakteristiko kraščine smatra prof. Ramovš pojav 
п > y, ki je po njem skupen kraščini in notranjščini. Po mojem mnenju 
pa je to dolenjsko-notranjski pojav, ki ga na Krasu vsaj zahodno od črte 
Vrtovin-Komen nikjer nisem slišal in ga najbrž tudi nikoli govorili niso. 
Ne izključujem pa možnosti, da je bila lahko area у < п nekdaj širša, 
kot je danes, saj vemo, da ga n. pr. ne govore več v okolici Postojne niti 
ne v Vipavi ali Ajdovščini, medtem ko sega po hribovskih vaseh med 
Vipavsko dolino in Krasom še danes daleč na zahod. Tudi Sežana, kjer 
se govore osnovni notranjski refleksi, pojava й > y ne pozna več, pač 
pa ga govore bližnje vasi v smeri proti Komnu. Ostali del Krasa pa 
у < п po mojem mnenju sploh nikdar govoril ni. Vse torej kaže, da 
razvoj п > y ni kraška, temveč notranjska dialektična posebnost. 
Popolnoma pravilno pa je Ramovš ugotovil, da je briški pojav ç > ä 
zajel tudi skrajni zahodni rob kraškega narečja. Govori se v okolici Go-
rice in v nekaterih zahodnih kraških vaseh (Kostanjevica, Lipa, Temnica 
itd.), vendar se tu menjava s kraškim reflekeom le/ïa < q. V nekaterih 
besedah slišimo п < q, v drugih pa le/la. Pač pa Ramovš nikjer ne 
omenja izredno značilne variante 3, Л < q, ki jo slišimo zahodno od Vrto-
vina v smeri proti Solkanu, Prvačini, Grgarju in Trnovemu. Zelo značilno 
je tudi dejstvo, da pojava q > ä ne govore n. pr. v Opatjih selih, Lokvici, 
Novi vasi, lludem logu, čeprav ga na drugi strani menda poznajo celo 
vasi v okolici Nabrežine. To dejstvo bi eventualno lahko govorilo za to, 
da so bile kolonizirane s tistega področja Кгава, ki pojava q > a ne 
pozna. Vendar bi neka dokončna sodba o tem problemu sedaj bila še 
prezgodnja . 
Za kraško narečje j e v primeru z notranjščino zelo znači lno raz-
merje med refleksi za -o , -o, - ç , -e. Medtem k o v kraških govorih slišimo 
za te kratke vokale : -и, -о , -э , -e, pa so za notranjščino karakteristični 
ref leksi : - o > -ио/иэ; -o > -ö/u; -q > -e; -e > -ie. 
K o n č n o naj omenim, da j e sekundarna palatalizaci ja velarnih kon-
zonantov na Krasu prav tako neznana. Po svojem izvoru je to notranjska 
posebnost, ki ее je tu in tam morda res razširila tudi na Kras, saj sta 
Kras in Notranjska danes in že dolga stoletja socialno ozko' med seboj 
povezana. 
R é s u m é 
Dans son étude «Un problème intéressant du parler de Solkan» l'auteur 
arrive aux conclusions suivantes: 
1. A Solkan et dans ses environs, ä < si. prim, ä et ъ, ь dans les syllabes 
longues donne ä dans tous les cas où il suit ou précède une consonne nasale, 
donc a + m(n) > Ът(эп); m (n)-\- S > mè (пэ). 
2. On y trouve représenté aussi si. prim, ç ( ç > b ) . 
3. Le réflexe pour ç dans les syllabes longues étant le même que le réflexe 
pour ä dans le voisinage immédiat d'une consonne nasale, il est évident que 
ç > Э est une conséquence du fait qu'il a été prononcé à l'époque de ce passage 
encore comme q, l'élément nasal ayant provoque le passage ç > Ъ, bien entendu 
en passant par uii q intermédiaire. 
4. A base de ces conclusions, l'auteur a trouvé un point de départ pour 
l'explication des toponymes encore obscures: Bate, Baske et Banjšica. Ils recèlent 
la racine bqt- que Bezlaj rapproche du nom antique Veneti, Vend. 
Dans son article tSur l'évolution et sur quelques particularités du parler 
d'Avče*, l'auteur arrive aux conclusions suivantes: 
1. Le parler actuel d'Avče évolua dans les temps les plus éloignés de lu 
même manière que les dialectes voisins de la Vénétie slovène, tandis que dans 
un passé plus récent, ce fut le parler de Tolmin qui influença son évolution. 
2. L'auteur est arrivé à cette constatation par l'analyse et lu comparaison 
du vocalisme actuel d'Avée et de ses environs avec le vocalisme des dialectes 
voisins. 
3. Selon l'opinion de l'auteur, ces particularités de l'évolution du parler 
d'Avče sont une conséquence des changements d'administration et de communi-
cations survenus ù une époque déterminée, assez récente. 
4. En conclusion, l'auteur essaie d'expliquer la'terminaison -o au nom. acc. 
pl. de tous les noms, pronoms et participes en -l qui, jusqu'à présent, n'a pas 
encore été enregistrée duns la dialectologie slovène. 
5. Il illustre son article par deux textes du parler d'Avce en transcription 
dialectologique. 
Dans son étude «Remarques sur l'étendue et sur les traits caractéristiques 
des dialectes du Karst et de la Carniole Intérieure dans les Dialectes de Ramovš>, 
l'auteur arrive aux conclusions suivantes: 
1. Le dialecte de la Carniole Intérieure s'étend à l'Ouest au delà de l'an-
cienne frontière provinciale entre la Carniole et la Province de Gorica, appro-
ximativement jusqu'à la ligne reliant les localités Vrtovine dans la vallée de 
Vipava et Krajna vas près de Dutovlje au Karst. Certains phénomènes dialectaux 
de la Carniole Intérieure pourtant s'étendent jusqu'à Komen. 
2. о > и, п > y, ainsi que la palatalisation secondaire des consonnes vélaires 
n'appartiennent pas au dialecte du Karst, mais bien à celui de la Carniole 
Intérieure. 
3. Au Karst, ç et l vocalique donnent régulièrement по/пэ et öu, et non 
pas п ainsi que l'a supposé Ramovš-
4. Les phénomènes g > й, l vocalique > п dans quelques villages du Karst 
sont, de l'avis de l'auteur, un vestige de la colonisation du Karst par les 
Uscoques après la chute de la Bosnie.