Visoki namen poljodelstva. Poslovenil M. Verne *). Vsigamogočni Stvarnik nebes in zemlje bi nas lahko 8 čudeži oblačil, bi lahko suknje nase iz zemlje rasti dal, kakor hraste in gobe ; bi lahko meso žival tako napravil, da bi ga precej brez kuhe in priprave jesti mogli, kakor jemo sadje dreves, berž ko dozori; bi bil lahko telo naše tako terdno napravil, da bi mu vreme škodovati ne moglo. Al ko bi v naravi vse našli, česar potrebujemo, in že tako, kakor ravno potrebujemo, bi si lahko vsak svoj šotor v gojzdu napravil; pameti, delavnosti, nagiba k tovaršii bi treba ne bilo; človeški rod bi ne imel nobeniga opravila; kupčije in brodništva bi ne bilo treba; toliko lepih, koristnih, prijetnih umetnost bi se ne bilo znajdlo. Taka vstava ni bila modrimu Stvarniku všeč; tako lahko preživiti in ohraniti se, nam ni dodeliti hotel. Reči, ki jih k živežu, k zdravju, k obleki in k radosti svoji neogibljivo potrebujemo, je obilo. Narava živi in dela neprenehama k blaženosti svojih otrok ; ali mnogo reci nam da le sirovih in neobdelanih. Pri tem ne more druziga namena imeti, kakor da naj reči sami v roke vzamemo, in pridelki, ki nam jih daja, po svojih potrebah in po svojim slaju obdelujemo. Razdelila je svoje blago in svoje bogatije po deželah, ne da bi nektere obilnosti vživale , druge pomanjkanja terpcle. S tem hoče občno pobratenje vsih narodov napraviti, —hoče, da naj svoje blago zamenjujemo, rastijine in živali iz dru-zih delov sveta v svoje podnebje prestavljemo, in, po svojih potrebah spodbadani, vedno k blaženosti, k olep-šanju vesoljnosti, k obogatenju posamesnih krajev pri-pomagujemo. Kako lahko bi bilo Stvarniku storiti, da bi klas namest zernja že kruh rodil, da bi vino z neba deževalo; tode tega ni hotel storiti, — hotel je marveč, da se s poljodelom živimo, da z urenjem svojih moči žlahtno zdravje ohranimo, ki ga lenuh zgubi, da kruh jemo, ki so ga roke naše pridelale. Po vsi pravici pravi slavni Pope: Delo in pomanjkanje zasluži, da se med narveči Stvarnikove dobrote šteje. Pesniki starodavniga sveta so nam svoje zale sanje od nekakošniga z lat i ga veka zapustili, ko se njive niso obdelovale; ljudje so vedno pod drevjem ležali; vse je samo po sebi rastlo; narava je bila dobrotljiviši in darovitniši od zdaj; o tistim srečnim času se ni bilo nikomur truditi treba. — Tako poOvidovo govore le taki, ki sveta kar nič ne poznajo, ki niso misliti vajeni, ki se jim nič lepo ne zdi, kakor to kar razujzdana slad-nost množi in mehkužniga razujzdanca v njegovi slad-nosti podpira. Kaj taciga zamorejo le taki terditi, kteri nimajo ne nar manjšiga zapopadka od različnih krajev zemlje, od hitriga razširjanja plevela, od potrebniga pripravljanja zemlje, od reje rastljin, od zverženja semena, od požlahtnjenja žita, od slabe letine, od množtva in požrešnosti merčesov itd.? Malajčani stanujejo v deželi, ki je z vsimi darovi in lepotami narave okinčana; zrak diši prijetno po tisučernih krasnih cvetlicah, da ni izreči; zakladi vsiga stvarjenja so tam zbrani; popotniki vidši deželo sterme, prebivavci so pa vender narnesrečniši; poljodelo je zaničevano, delo *) Visoko častiti gospod prost so poslovenili prelepo nemško knjigo Sanderjevo pod nadpisom »dobrota in modrost Božja v naravi«, iz ktere bomo z dovoljenjem slavnega g. pisatelja nektere sostavke bravcem »Novic« za pokušnjo podali. Vred. je sramota, dežela ne rodi še toliko žita, da bi se ljudje preživiti mogli. Zemlja se vterdi ali oterpne, ako se ne prekoplje, ne preorje, ne obdela in nje notranji skladi ne spravijo na zrak in njegovo dobrotljivo moč, Nektere rastijine, ki se jim plevel pravi, jo napolnijo s koreninami, da dež, da snežnica va-njo ne more; da se nobena korenina vriniti, prirasti in poganjati ne more. Od take terde zemlje dež po verhu odteka; namest da bi se re-divni deli, ki se v vodi znajdejo, va-njo vrinili, ji odnaša voda še nar drobnejši dele, ki se ji odtergati dajo; tako postane zemlja čedalje bolj pusta. Vsak ve, da polje toliko več redivnih delov z zraka v-se potegje, kolikor večkrat se prekoplje in preorje. Njegovo poveršje se s tem pomnoži; spodnji sklad zemlje pride pri oranju na mesto zgornjiga in dobi pristojnih delov za nove rastijine, ki tam rasti imajo. Ojstro čer-talo in ojstri zobje brane raztergajo kepe. da notranji deli vterjenih kep spet na zrak in mok pridejo. Na goli skali ne raste nič, saj po šokih ne, ki bi po koreninicah iz skale prišli. Skala je zemlja kakor polje; dež jo moči, kakor naše kuhinske verte; ali okamnjena zemlja ničesar ne sprejme; skala se moči zraka ne vda; dež jo spira, jo splahnuje, porodoviti pa je ne more. In taka suha skala, take nerodovitne divje tla bi bila vsa zemlja, bi bile naše lepe okrajne, ako bi mi roke navskriž der-žali in drevo (plug) sožgali. To spričujejo žalostni kraji, polni peska in kamnja, kjer so vojska, kuga ali drugi uzroki nekdanje prebivavce pokončali ali pregnali. Ni mogoče, da bi nas narava v vsakim kraju sveta brez vsiga našiga truda hranila. (Dalje sledi.) — 19 — — 23 — Visoki namen po poljodelstva. Poslovenil M. Verne. (Dalje.) Vsaka rastljina. tadi pšenica, vinska terta in be-laš raste divja v nekterih krajih sveta; če jo pa imeti hočemo, kjer ni doma, si jo moramo izrediti, in zemljo zanjo pripraviti- Ako hočemo kakošnih rastljin tako obilo pridelovati, da so nam občji živež, moramo cele okrajne obdelati in vse overe odpraviti. Narava je tudi večimu dela rastljin tako čudovito rodovitnost dala, da bi jih celo malo zadosti bilo, da bi se čez vso zemljo razširile in vsim drug-im prostor vzele. Zatoraj se najdejo ^osti in skoraj neprehodljivi ^ojzdi v vsih deželah, kjer je se premalo naselnikov in obdelovavcov. Ko bi ne bil nihče začel polja napravljati, močir-jev sušiti, kamnja trebiti, semena sejati, zemljiš graditi, zverin in vse prerastejočiga plevela zatirovati: al bi ne bila cela zemlja v malo stoletjih, zuabiti v polsto-letju, zgol tamen gojzd postala ? Tudi zverine se tam, kjer v miru mlade ploditi zamorejo, lahko v kratkim strašno namnože; in gotovo bi bile velike gojzde, ki brez tega deželo vlažno, merzlo in nezdravo delajo, s straham in z nevarnostmi za vsaciga človeka napolnile* Siamsko kraljestvo je pozemeljski raj; narava mu je celo po verhu zemlje zlata, bakra in čistiga kositarja natrosila ; mnogotero nar žlahnejši sadje se povsod ponuja; reka Menam namoči vsako leto en del dežele in ne stori škode, obogati zemljo in namaka setve laškiga pšena (rajža); laško pšeno se seje samo po sebi; narava ponuja tam zastonj narlepši dari — pa kaj pomaga vse to ? Ljudje ne slušajo narave; kralji žive v sladnosti, podložui v lenobi; dežela je kar malo ualjudena; osem do! se potova, brez da bi se kakšna koča našla, in cela okrajna je polna risov in slonov, ki vse razdenejo, zato ker se prebivavci še svojih rok ne poslužijo. Ali je bil to Stvarnika namen?, Gotovo ne. Brez dvoma je imela vsa zemlja z ljudmi naseljena biti; kako bi pa to mogoče bilo, ako bi mi z rastljinami ravnati ne smeli, kakor se nam ljubi in kakor nam je treba? Tisti del zemlje, kjer je vedno poletje, kjer drevje vedno popje, cvetje in sadje rodi, kjer celo bčela , ki se ji zime bati ni, tako reči, svoje pridnosti pozabi, in medu ne nabira^ kjer ji cvetlic nikdar ne manjka — tinti del sveta ni naraven vsem stvarem. Kakor se je perva družina v več vej in odraselkov razdelila, in kakor je novim prehivav-cam zemlje zdaj lov večih žival, zdaj ptičji lov, zdaj verto- in poljedelstvo ali živinoreja bolj dopadla : se je vsak od svoje domovine, bodi si proti severjn ali proti jugu, čedalje bolj oddaljševal; si nov, še od nikogar poseden kraj poiskal, in tam svoje stanovanje napravlL Iz tacih veelistev eo se kmalo spet nove trume ljudi vzdignile in kje drugej posebne eelišča napravile, Najdli 80 drugo podnebje, spremenljivisi vreme, droge živali; nektere korenine so okus bolj mikale ko druge; nekteriga sadja so ee ljudje prej navadili; malo po malim 80 se naučili škodljive stvari od zdravih in za-nje dobrih ločiti. Kjer so se vseliti hotli, soune, kolikor je mogoče bilo, zaterali, te pa po primeri občnih potreb množili. Tako so se učili različnost zemljiš in razno rodovitnost mnogoverstnih zemelj poznati; na težave in overe zadevši so mislili, kako bi jih premagali; orodje so znajdli, in — delo si polajsati — so malo po malim živali , ki 80 80 jim priljudniši, pohlevniši , ubogljivisi, pristojnisi zdele kot druge — tovor nositi, voziti in polje obdelovati učili. Kolikšen dobiček, ko so se tega lotili? Oudne glave mora biti, kdor meni, da ta vgod-nost, to polajsanje, ta tisueera raba velicih, močnih, pogumnih stvari, ki zdaj slabiga otroka ubogajo, kakor da bi svoje moči ne poznale, — da vse to bi ne bil viksi namen ! (DaUe sledi.) — 24 — Visoki namen poljodelstva. (Dalje.) Kdor je o pervim času iz Bvoje domovine sel, da bi 86 vselil v kakosnim posebnim kraju zemlje, ki se je, kakor se po pravici verjeti sme, pri vednim vmikovanju morja o ravno tistim času, ko so se ljudje in živali množili, tudi na vsih straneh množila, širila in sušila, — kdor si je na vedno veči zemlji, kjerkoli si bodi, lastno prebivališče sezidati in vse svoje potrebe okro«: sebe imeti hotel: je brez dvoma njih snovo, semena, od kterih so njegovi starši in dedje živež dobivali, korenine, sadje, drevje, živali, orodje, znajdbe in še«^e svoje domovine seboj vzel, in po novi do takrat še neobdelani okrajni zemlje razširil. Kmalo 80 zapazili, da vreme ni povsod enakovredno, ne enako stanovitno. Kmalo so prišli v take kraje, kjer rastljioe le enkrat v letu cveto, kjer mnoge zelišča vsako leto umerjejo, kjer mnog-e komaj nekoliko let prežive. Kmalo so vidili velik razloček med poletjem in zimo; pomanjkanje pozimi je ljudi sililo, si zaklade nabirati; pazili 60 na mesce, o kterih narava svoje doneske sama ponuja; ptiči, skrički, bčele so jim zgled bile, in učili so se od njih, pametni, hranilni, previdni biti; prizadevali so si tedaj, take poljske pridelke, ki se v majhnim prostoru, brez veliciga truda, več let bolj dobro in stanovitno ohraniti dajo ko drugi, jako množiti. Ko je breber pred njih očmi hišico umetno napravljal; ko so inerčesi svoje tkanje pred-nje vesili , ko so školjke z razpetimi jadri pred njimi plavale; ko so bčele in mrav-linci poleg njih v občnosti živeli, in se samoblastno vladali — bi bil mar človek sam večno dremati mogel? Brodništvo, kupčija, umetnost, obdelovanje, pridobivanje izvira iz človeške narave. Ravno tako je bila obleka človeku potrebna. Človek potrebuje tudi v nartopiejših krajih odeje saj ponoči. V tacih krajih so noči toliko merzlejši, kolikor 80 dnevi toplejši. Človeške detica se ne rode z obleko kakor koze in zajci. Modrost in dobrota Stvarnika, ki je človeka namenila, da naj v društvu živi, je hotla po revnih, pomoči potrebnih okoljšinah, v kterih vsak otrok na svet pride, zveze društva, ljubezni, vzajemne pripomoči napraviti, in mladimu človeku v društvu z njegovimi starši dati izobraženost in omiko — narveči ded-šino, ki jo človek zadobiti more. Veči del mladih žival in ptičev v gojzdu zbeži kmalo svojim staršem. Kakor hitro se sami rediti zamorejo, jim postrežbe in pitanja več treba ni. Umetnosti, urnosti in pripravnosti so jim prirojene kakor starim. Poduka jim ni treba, starši ga ne morejo dati, in mlajši ne prejeti. Le slab človek potrebuje kakor slak in beršlen, krepke palice, da se ž njo povzdigne in na-njo opira. (Konecsledi). — 27 — 30 Visoki namen poljodelstva. Poslovenil M. Verne. (KonecO Kakor pa je očitno, da človek obleke potrebuje, naj živi v kakoršnim koli dela sveta, ravno tako oči-vidno je, da bi se ti potrebi zadostiti ne moglo, ako bi ne bilo poljodelstva in ž njim zvezane živinoreje. Predivo, konoplje, volna, svila, usnje, kože, kožuhi — pridelki so poljodelstva in živinoreje, ki pa se čisto sirovi ne dajo porabiti, in iznoviga se kaže tu modrost m dobrota Stvarnika , po kteri se nezbrojna množica ljudi z obdelovanjem, omikovanjem in prodajanjem taciga blaga živi, ki služi človeku za oblačilo. Al ni ovcoreja in volna za nar višjiga samooblastnika na svetu, kakor za nar 31 nižjiga človeka važna! — al ni volna, ki se ovci, da je ne teži in da se merčesi v nji ne zarede, večkrat od-striči mora — al ni, pravim, volna izvirek bogastva, prednosti marsikterih narodov, in, rekel bi, dostikrat celo izvirek veči veljavnosti marsiktere deržave? In vse to se veže s poljodelstvam! Lejte njega visoki tudi namen od te strani I Bratje moji! premišlujmo večkrat ta visoki namen! Detovoditelj naj mladosti, duhovni učenik kmetovavcem večkrat blage darove matere narave pred oči stavlja in jim dokazuje, kako se veže ena reč z drugo, da na mesto nevednosti, ki rada krivo sodi, stopi spoznanje, in iz spoznanja tudi veči ljubezin do vsih stvari na svetu. Poznal se bo po tem tudi visoki namen poljodelstva — spoznal se bo sploh veliki prid vsiga, kar nam milost Stvarnika v naravi deli, — spoznalo se bo, da človek je za delo vstvarjen. Cmu bi nam bila scer naša moč? Ako bi nam Bog sam dajal, kar nam je treba, bi bili k vedni lenobi obsojeni, in ne bila bi se razumnost nikdar obudila, znanosti, umetnosti, poljodelstva, rokodelstva bi ne bilo, -~ velko kolo človeškiga družben-stva bi stalo! Blagor pa posebno mladenču, ki ga narava za roko prime in ga že zgodaj po svojih cvetečih planjavah vodi! Vsaka stopnja mu bistri razum, žlahni serce, in krepča življenje! __________