Katollšk cerkven list. Danica iahaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr.. za ?etert leta 1 pld. 15kr. V tiskarnici aprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta d:«n praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani 14. mal. travna 1871. IAst 15. Naj podamo še izvirno papeževo pismo do katol. družbe, kterega prestavo je bila zadnjič prinesla Danica, da se tako imenitna reč ohrani za zgodovino. Pius P. P. IX. Dilecti Filii salutem et Apostolicam Benedictionem. Ne putetis fieri posse nt unquam obliviscamur fidem et pietatem amantissimorum filiorum, quales profecto Vos litteris Vestris ad Nos datis et adjectis subscriptionibus Vestris non exiguo volumine comprehensis. ubi expetita catholicorum votis definitio de infallibili Komanorum Pontiiicum Magisterio ab Oecumenico Va-ticano Concilio fuit edita, uberrime demonstrastis. Quamobrem, Dilecti Filii, licet serius quam vo-luissemus, praecipno tamen affectu gaudemus nune litteris Nostris testari Vobis consolationem, quam egregii sensus a Vobis expressi cordi Nostro attulerunt, cum probe conspiceremus piam exulta-tionera Vestram ob illam definitionem editam ac luculentum intimae fidei obsequium erga ipsam et testimonium, cum filiali prorsus erga Nos et liarc Petri Cathedram et sincero amore conjunctum. Vere insita fides animi ex oris confessione elucebat, et lides praeterea non nova sed avita ac do-mestica et patria demonstrabatur. Vos itaque, Dilecti Filii, clarius per Vos intelligere potestis, quam Nos verbis exprimere possimus, quam gratos eximios sensus Vestros habuerimus, nec ullo modo dubitandum Vobis est, quin paterna caritas Nostra sincerae devotioni et pietati Vestrae devinctisque huic Cathedrae animis omni ex parte respondet. Ardentia autem vota quae adjecistis pro Nobis et pro Ecclesia Dei gratissimo pro£equentes animo, arbitramur hoc certamen, quod sustinemus tam acerbo tempore, et amorem in Nos Vestrum Vos satis impellere, ut assidue ac fervide in tantis adversitatibus Deum adprecemini, quo exsurgat in auxilium Ecclesiae suae, fidem debiiium roboret, fortium virtutem adaugeat, zelum filiorum suorum in sua causa tuenda conlirmet ac provehat, et voluntates liominum ad justitiae veritatis et fidei amorem convertat, ex quo solum expectare fas est, ut humana Societas e tot gravibus malis eruatur. Nos interim Vobis ac familiis Vestris omnia supernarum gratiarum munera a domino Clementissimo exposcimus, et singularis Nostrae l>enevo-lentiae testem Apostolicam Benedictionem Vobis singulis et universis, Dilecti Filii, quorum subserip-tiones excepimus, peramanter impertimus. Datum Romae apud S. Petrum die 18. Martii Anno 1871. — Pontificatus Nostri Anno Vicesimoquinto. Piu« P. P. IX. Sedanje nevarnosti in dotinosti Katoličanov* (Konec.) 3. Zlasti je pri tolikih nevarnostih treba, da se bolj Čujejo in na vse strani svoje dolžnosti spolnujejo tisti, ki so po svojem stan« ali službi čez druge postavljeni, starši in gospodarji, učitelji in gosposke, in posebno duhovni pastirji. Vsi ti naj ojstro in skerbno pazijo, da se popačeni duh naše dobe v njih hiše in soseske ne vrine, in ako se je že vrinil, da ga z vso modrostjo zatira; zlasti naj tudi vsi skupaj skerbno čujejo, da se cerkveni časi in obredi spoštujejo, Gospodovi dnevi spodobno posvečujejo. Odgovor bodo dajali vsakoršni predniki, kako zvesto so spolnovali dolžnosti do sebi zročenih, in ko bi čuvaji spali, bi sovražnik prišel in ljuliko zasejal, prišel hudič in pobral dobro seme. Tudi pri tih prednikih je treba vzajemnega (nasprotno po-magljivega) delovanja, ker le tako bodo kos mnogim nevarnostim, ki protijo njihovim podložnim; in žalostno bi bilo, ko bi se od ene strani zidalo, od druge podiralo. Zastonj bi se trudil učitelj, ako ga starši z domačo dobro zrejo ne podpirajo; malo l»o opravil nar boljši duhov i pastir, ako mu gosposka nasprotuje. Le ako vsi, dom in šola, cerkev in gosposka delajo v enem duhu, v duhu prave keršanske omi-e, bo njihov trud vspeh imel in sadu prinesel. Živa potreba je, da bi sc vsi po svoji moči prizadevali, da naj se odpravi bres-verni značaj novih šolskih postav , ter naj se v katol. deželi skozi in skozi katoliške šole v principu in djanji ohranijo in pospešujejo. Sicer bi bile šole kuga, ne dobrota. Zlasti naj bo modrim duhovnom priporočeno, naj v pravi modrosti po vsi moči na to delajo, da bo njih sveti in imenitni posel podporo imel pri hišnih prednikih, po Boseskinem in šolskem odboru; ker le potem, ako je šola in cerkev, ter vsa soseska v tesni zvezi v delu za vsakoršni blagor mladosti in odrašenih, se bo prava keršanska vednost čedalje bolj vkoreninila, in dobra keršanska izreja bo močna bramba zoper različne nevarnosti naše dobe. Zato, vodniki keršanski, lotite se vzajemnosti, združene vzajemnosti, in vaš trud ne bo zastonj! 4. Zadnjič, ker so slabi časniki in spisi toliko škodljivi in nevarni, je treba, da se ta strup odstrani z dobro hrano, ki koristi umu in sercu, in zato je treba skerbeti za dobre časnike in bukve. Tacih pri nas med pri-prostim ljudstvom še pač močno manjka. Dostikrat še marsikter misli, da so bukve le za cerkveno pobožnost ali za take, ki druzega dela nimajo , dostikrat pa tudi ne morejo zavoljo revšine si omišljevati koristnih bukev in časnikov. Sicer se je veliko zgodilo tudi v ti reči v novi dobi po dobrih časnikih, po družbi sv. Mohorja se je veliko dobrih knjig razširilo; čitalnice, ktere si za-nikarnih časnikov in bukev ne tegnejo, nove šole, du-hovnije in drugi dobrotniki so si v tem oziru mnoge zasluge pridobili. Pa še veliko več je tu treba v obojnem oziru, kar zadene razširjanje in pisanje koristnih bukev. Razširjanje se zamore zavoljo revšine spet zlasti z združeno močjo pospešiti, da se namreč napravijo fa-ne ali soseskine bukvarnice, v kterih vsi udje dobivajo vsaj potrebnih časnikov in za njihov stan potrebnih knjig. Napravile naj bi se po manjših farah ali srenjah bukvarnice če tudi le majhne, iu ker prosti ljudje težko in neradi tudi male stroške uterpe, se bodo gotovo tu in tam pri duhovnih in druzih premožniših našli dobrotniki, ki bodo z večimi doneski ali z bukvami pripomogli k takim bukvarnicam, ki bi bile pod modrim vodstvom prave zakladnice sleherni fari ali šoli. Koliko časa se o praznikih nepotrebno potrati ali še v greh oberne, ko bi lahko bil sosebno mladim v pravo omiko in izobraževanje; koliko je praznega govorjenja v drušinah, v kterih bi mogel marsikteri tudi drugim naznaniti, kar je koristnega bral; koliko nevednosti se najde pri iz-reji otrok, pri gospodarstvu in rokodelstvu, pri poljo-delstvu in Zivinorejstvu, ktero bi le pridno čitanje primernih knjig in časnikov, kakor solnce škodljivo meglo, čedalje bolj pregnalo. — Ravno tako je pa treba vedno novih spisov in knjig, ki so primerne potrebam časa in ljudstva, ki bistrijo um in boljšajo seree, ki dajejo narodu potrebnih vednost za njihov stan in sedanje okolišine. Za izdavanje tacih spisov skerbe mnogotere društva in že omenjeni časniki, pa vsim tim je treba duhovne pomoči, da v resnici zamorejo vstreči potrebam in željam različnih čitateljev; treba je še zmiraj novih spisov o mnogoverstnih vedah in umetnijah, da saj polagoma narod napredova in dohaja druge narode; treba je za razvedrovanje in kratek čas mikavnih spisov. Treba je pa tudi, da vsi taki spisi so navdiho-vani čisto keršanskega duha, in se varujejo brezvernega, okuženega duha naše dobe in druzih narodov. Zato ste poklicani za take spise vi verli učitelji, kterim je mladost v izrejo in omiko zročena, in zlasti vi mladi duhovni, ki ste prejeli času potrebno omiko in poznate potrebe ljudstva, ki imate nalogo, na keršanski podlagi skerbeti za vsakorAno izobraževanje in blagostan ljudstva, da ne le z besedo in zgledom zadostujete svoji dolžnosti, ampak po zgledu svojih slavnih rojakov Ba- raga, Slomšeka in veliko druzih še živih duhovnih bratov svoj čas in svoje dušne moči in pridobljene vednosti širite po spisih med naš mili narod, ki od vas želi in upa vse potrebne dušne hrane, da mu dajete zdrave piče in čiste studenčnice, ter mu ne bo treba iskati škodljive dušne jedi in umazane luže pri nasprotnikih cerkve in naroda. Vas je Bog sam poklical v tako važni dobi v tako imenitno službo, da jo Njemu v čast in ljudstvu v blagor opravljate in imnogoterim njegovim potrebam zadostovati si prizadevate. Vi imate biti luč, ki se ne stavi pod mernik, ampak svečnik, da sveti vsim, ki so v hiši; vi ste sol, ki ima pravi kus dajati vsim vednostim; vi ste kvas, ki ima prešinovati ves narod. Glejte, da ne bote lenemu hlapcu enaki svojih lepih darov zakopavali, temuč tudi s koristnimi spisi rodovitne storili. Tako bote veliki dobrotniki za ves narod, zvesti Bogu in svojemu poklicu, ter bode sad našega truda ostal na veke med narodom, za kterega ste se trudili tudi v tem oziru. Tako se družimo o sedanjih nevarnostih svoje ljube matere ter jo branimo na vse strani z druženo močjo in delavnostjo in bodimo si svesti, da naš trud ne bo brez vspeha; kajti Gospod bo po svoji obljubi v sredi med nami, nas bo podpiral, razsvetljeval in blagoslavljal naše početja, in njegova nevesta bo po viharju oči-sena se še lepši in krasniši pokazala. Tudi veliko zmed nasprotnikov jih bo prišlo k boljšemu spoznanju, ko bodo po lastni skušnji kakor zgubljeni sin spoznali, da so po domišljevani prostosti prišli v sramotno sužnoat, in da je le v očetovi hiši za otroke pravi mir in blagor, in bodo spet iskali in zadobili poprejšnje pravice in zaklade v edino pravi cerkvi. — Zato po svoji dolžnosti serčno hitimo na pomoč sv. cerkvi v sedanjih nevarnostih ; združeni jo branimo in podpirajmo po svoji moči duhovni in neduhovni; ne utrudimo se in ne zgubimo serčnosti; vspeh bo obiln in zmaga gotova, ker Gospod sam je z nami in med nami ter bo poveličal svojo skrivnostno nevesto brez madeža in brez gerbe v novem življenju in veličastvu ! Po Z—k. Ogiefi po Slor**»š#wn in fioftifii* Iz Ljubljane. Prav prijetno veselico je bila katoliška družba svojim udom napravila veliki p »ue-deljek. Vse je bilo g'>sto napolnjeno s poslušava in z velikim veseliem so spremli^vali preč. g >sp. kanonika P. Urha, ki so prav kratkočasno, podučun, pa tudi «»so-ljeno pripovedovali, kaj je deputacija, zlasti slovenskih udov doživela, vidila in slišala na poputvanji v Kun, Neapelj itd. Veliko nedeljo popoldne pa je ravno ta čversti govornik v stuljni cerkvi razlagal b«»lj cerkveno stran tega popotvanja, izbajoč od „č a s t i 11 i i v o s ti groba Kristusovega" na „čast. grobov svetnikov Božjih," kar se jih zlasti po Italijanskem vidi — od groba sv. Petra v Rimu do groba sv. Marka že skoraj ob naši meji — v Benedkah. — Tudi naslednje sreč-kanje je družnike prav prijetno razveseljevalo, zlasti mladino. — Pokazalo se je zopet, da so s<>be v Viran-tovi hiši veliko pretesne za veselice in shode katoliške družbe, in treba bode za take prilike najeti kako veliko dvorano. — Treba bode tudi misliti, kako naj bi se petindvajsetletnica Pija IX obhajala; kdor ima kako dobro misel, naj bi kaj svetoval. Drugod se že precej gibljejo. Adresa do sv. Očeta in prošnja do ministerstva zoper oropanje sv. Očeta. (Dalje.) Košana 711—215; Kropa 120 - 120; Černuče 185 - 105; Brusnice 187 - 105; Dole 213—; Žiri 480-240; Stopiče 535—225; Lašiče 374_130; Vojsko 324-195. Dosedaj še 44 duhovnij ni poslalo podpisov. — Veliki teden se je obhajal prav spodbudno v Ljubljani, sveta resnoba pri občinstvu je razodevala, da naj veči del prebivavstva dobro vč in čuti pomen tega časa. Vedno so bile cerkve napolnovane tri poslednje dni, veliki petek pa je bilo, bi djal, vse mesto pri Božjih grobih. So pa tudi ljubljanske cerkve za veliki teden kaj^dobro oskerbovane, povsod so prav lepi Božji grobi. V Senklavži'. je čisto nov Božji grob, ki je bil prav všeč občinstvu. Vravnan je skoraj bolj v podobo kapele kakor pa groba; vender, če se prav prevdari, je dosti naravno in jeruzalemskemu nekako primerno vravndn. Opaženje zunaj kapele (žalostne Matere Božje), ki seže v višavi višej od kapele, kaže Kalvarijo, kakor je v Jeruzalemu cerkev Kalvarija višej nad drugo cerkvijo, malo na strani. V kapeli sami zna predstavljati pervi oddelek tako imenovano „angelsko kapelo" v Jeruzalemu, drugi pa pravi Božji grob, dasiravno je v podobi razloček, kar tudi drugač biti ne more, ako se hoče grob očiten storiti. Na mestu groba je tukaj taberna-kelj navadne podobe s svečami ob straneh, nad kterim je na zlatni podlagi prav živa slika, kako Zveličarja v grob devajo; ob tabernakeljnu pa so štirje evangelisti, menda kakor popisovavci Gospodovega terpljenja. Ob straneh kapele je nekoliko malo predstavljanj iz Kristusovega terpljenja in od stropa visč nektere svetilke. Lepo se poda kupelnati verh odznotraj. Umetnik Volf z Borovskim je v postu delal Božji grob in ravno že poslednje ure ga doveršil. Stane menda 600 gl. Veliko nedeljo popoldne je bilo darovanje za novi Božji grob. Obiskal sem več Božjih grobov, in kje je bilo zame to leto naj bolj ginljivo, pretresljivo? Ne včm, če bo kdo uganil ? ... Mene saj je naj bolj presunilo pri sv. Jurju na Gradu. Ob dvčh popoldne pride nas nekaj iz mesta v prav lepo, za ta čas primerno napravljeno cerkvico, če tudi nima Božjega groba prav za prav.*) Sv. Rešnje telo je bilo na altarji izpostavljeno, cerkvica ravno pravniško zagernjena ob oknih , da ni bilo vse preveč tema, na velikem altarji velik bel križ. Neko število jetnikov je na koru s tako prijetnimi glasi in umetno pelo lamentacije, improperia, Ecce, quomodo morit ur justus itd., da je vsako moglo le kolikaj malo občutljivo serce giniti. Spodej pa so se jetniki v sivih oblekah zmiraj bolj snovali v cerkvico ter je bila na zadnje skoraj čisto napolnjena. In kako postavno je bilo njih obnašanje, kako ginjeno so mnogi molili, zaporedoma kuševali križ na tleh pred altarjem, in sploh tako tiho in mirno se vedli, da bi človek, kteri bi ne vedil, prej mislil, da ima pred seboj množico pu-savnikov, kakor pa jetnikov. Sem ter tje se je zaslišal kak glasen zdihljej. Pač je gotovo mislil marsikteri na Božji grob in opravila v svoji lastni domači cerkvi, ktere ne mara še dolgo ne bo gledal! Ko sem vidil te ljudi, ki vsacega kaka huda pregreha teži, se mi je zdelo , da vesoljni svet s svojim človeštvom ni druzega kakor velika ječa. Koliko jih morebiti prosto in kakor poštenih po Ljubljani hodi pred Božje grobe ta dan, ki se jim je še hujši sodbe pred vsegavedočim Sodnikom bati, kakor pa temu ali unemu omenjenih revežev, sicer z velikim grehom, ki se pa spoznajo :n pokoro delajo! Vreme je bilo dosti prijetno, in zlasti včliko saboto se je vstajenje zamoglo povsod častitljivo obhajati, kar se je tudi sploh godilo. Nekteri neveren neobrisanec sem ter tje vender ne more skaliti celega lepoglasja, kakor tudi bi rad, ako n. pr. ne deleč od procesije pokrit stoji ali celo meni, kdo ve, kako moško se mu poda, če svoje berke in smodko žveči takrat, ko drugi molijo svojega Stvarnika in Odrešenika! Kdor verske *» Morebiti kdo dobro misel dobi, da bi jetnikom kak majhen in čeden Božji grob napravil? opravila iše gerditi, kaže, da ima še nekaj mokrega na podbradku in je potreben koga, ki bi ga malo obrisal; kdor se pa celo takrat po „tratzovsko<< vede, ko procesija z živim Bogom blizo njega gre, on je v oliki pervi za kozli in kravami. Zakaj, če mu Bog ni dosti velik, da bi se pred njim lepo ne vedel, kje pa se če čedno vesti?! Vidil sem mnogoterih ljudi pri derviškem plesu v Carigradu, kar je res kaj neumna šega ; ali če jih je kdo pričujočih tudi miloval zavolj njih nevednosti, neobtesano se nihče ni obnašal. Je mar treba še pri-stavka: kaka reva je napihnjeni meh, ki se hoče med olikane šteti, pa taka neumnost iz njega gleda, da Vse-gamogočnemu, ki mu vendar oditi ne more, dolžno čast odreka! * Pri sv. Jurji pod kunioni. — Hvala Bogu, tndi pri nas smo od 23. do 30. pr. m. obhajali sv. misijon! O dosti vgodnem vremenu sošlo se je vselej toliko ljudstva, da je enekrati 2—3C0 ljudi le zunaj cerkve (pri odpertem oknu) lepe pridige moralo poslušati. — Tehtni in prepričavni govori so delali, da se je uternila marsi-ktera solza ginjenja, in še bolj resnične pokore kakor smemo upati. Zadnji dan prišlo jc več veljavnih mož z županom vred zahvalit se čč. oo. misijonarjem za njih veliki trud in njih prelepe nauke. Neki pošteni posestnik se je zakasnil in ni bil med njimi; močno mu je bilo žal zarad tega. Pripovedoval je pozneje: Premišljeval sem danes zjutraj sem in tje, s kterimi dovolj dostojnimi besedami bi tudi jest svojo hvaležnost izrekel? Ravno tako bil bi govoril in nc drugači: ,.Hvala Bogu za dobroto sv. misijona; hvala našemu gosp. fajmoštru, ki so vas poklicali; posebno pa vam, častitljivi gg. misijonarji, preserčna hvala za ves vaš trud in veliko vaše terpijenje; Bog naj vam za vse to obilno poverne v sv. nebesih !" — Nebeški Oče, od kterega izhaja vsak dober dar, On naj zdaj nas vse milostno obrani do zadnje ure v stanovitnosti, to je, v storjenih dobrih sklepih, kar bo le nam v prid za čas in za večnosst! — Čast. Bogu, in nam sv. nebo! — Iz Goriee. Zadnje dni tihega tedna so imeli tukajšni mali semeniščani duhovne vaje. Imela sta o ti priložnosti govore do učencev v. č. g. vodja Marušič Jožef in v. č. o. Oton Bergmeister, višji tukajšnega kapuci-narskega samostana. Cvetno nedeljo je bila spoved, in v ponedeljek po tem so prevzv. knez in nadškot s sv, mašo dokončali vaje, in delili vsim učencem presv. obhajilo. Poglavitna reč pri duhovnih vajah je molčanje in premišljevanje, to pa je tudi mladini nar huje spol-novati, ki govori, kakor čebelice vedno šumljajo v čebelnjaku. Vendar so se vsi mladenči, mali in veči, prav moško obnašali in vse na tanko spolnili; kar jim je bilo zapovedano ali nasvetvano. Zamore se veseliti naša nadškofija tega semenišča in vse naprave v njem, in smč se nadjati, ker mali semeniščani nam dajejo lepi up krepkega dobro podučenega in gorečega duhovstva. Prašanja pri duhovski poskušnji v Terstu sveč. 1. in 2. sušca 1871. a) ex tlieologia dogmatica : 1. Exponatur et probetur catholica doctrina de nnica in Christo persona, et subjungatur, utrum hmmnnitns Christi adoranda sit cum Verbo, eodem vel diverso cultu latriae. 2. Quosnam elTectus producit justificatio in ho-mine peccatore? An sufficit lides sine operibus ad con-8equendam justificationis gratiam? An non S. 1'aulus opera excludit per verba ad Romanos Cap. III. v. 2*: „Arbitiamur justiticari hominem per tidem sine operibus legis V4' 3. Praemissa probatione existentiae p»r*/fi/rta del Popolo" pa je bila pobrana nekomu vsa obleka. Ni je noči brez vlomov, ropov in napadov, akoravno Kim še uikoli ni imel toliko policajev kakor zdaj. Pri „Ponte quattro Capi" počenja roparska derhal svoje gnjusobe, in sv. Jerneja otok je prava razbojniška jama (G. K.) — Take blagre prinesejo sovražniki vere, cerkve in duhovstva v deželo. Nedavno je stal kraljevič Ilumbert v meščanski obleki pred Kvirinalom in neka uboga žena ga prosi milošnje. Princ ji verže nektere solde in zareži proti nji: „Koliko zaslužite pri tem rokodelstvu V" ,,Ah »Si-gnore," je odgovorila, „quando c'era il nostro ben amato Papa mi fruttava molto, ma adesso che sono venuti questi brutti scommunicati, nessuno pensa ai poveri." (Oh, gospod! dokler so bili tukaj naš preljubljeni papež, mi je dobro neslo, ali zdaj ko so priili ti gerdi izobčenci, nihče ne misli na uboge." (O. C.) Anajoči se razdraženih Rimljanov so novi gospodarji opustili misel, v Kvirinalu komedijo igrati. Za veliko slovesnost Pije ve petindvajsetletni?« v mescu rožniku se delajo po svetu velike priprave, kakor se naznanja včlikemu odboru v Bolonjo. Katoliška mladina (Cujte!) v Bruselji je sostavila odbor, da osnuje glasovito skazovanje za tisti čas. Viksi škof v Malinu (Mehelnu) in škofje v Brugesu, Gand-u, v Na-mur-u, v Liegi in v Tournai-u so poterdili početje in obljubili naj obširniši pomoč. — Mladina sloveče akademije v Madridu se zdaj o veliki noči posvetuje, kako naj se vravna, da se bode po vsi Španiji z veliko ča-stitljivostjo prestavljala slovesnost pontitikata 251etnega Pija IX, ako Božja dobrota katoličanom podeli ta srečni god. Na čelu odbora so mladenči: Anton Marija Godro, Ramon Nocedal in Jose Campos. — Tako se sliši tudi iz Holandije. — Adam Bock, poslanec deržavn. zbora v Berlinu, piše znamenite besede: „Naša domovina bode napravila kaj posebnega." — K mesoierstvu v Pizi, odmenjeno na veliki petek, pristavlja ,,Unita": Prostoverci so jeli mahati po jezuitih in jenjujejo z mahanjem po Jezusu. Goljufi so 1. 1848 preslavljali papeža in poviševali pape-štvo ; hotli so ohraniti vse mmhe in vse nune; pripo-ročevali so se fajmoštrom; približavali se k Božji mizi (ostudni iškarjoti!!) priznavali so duhovske posestva: le samo jezuite so grajali kakor veri nevarne... Toda od jezuitov so prišli do druzih mnihov — z nekterimi izločki; potem so izločke zavergli in vsi redovi so bili zaterti. Od menihov so prestopili do kanonikov, in od teh do škofov, in od škofov na papeža; in zdaj, ko je Pij IX oropan in v ječi, je zbobnela vojska zoper samega Jezusa, zbobnela je zoper njega s peklensko jezo ravno v dan njegove prečešene daritve. Tisti strahoviti petek, ko je bilo solnce otamnelo in se je tresla zemlja, in ko so se Ilebreji križavci na persi tolkli, in je razbojnik spoznal svoje grehe in se skesal, — tisti dan bodo vitezi nove Italije bahaje skazovali svojo moč, ter bodo v Pisi piščeta obirali in prešiče goltali, in v Florencu bodo bruhali bogokletve, černili iu teptali Kri-žanega (se zbrali v nekak brezbožen posvet)... Pre-vdarite pa, da za velikim petkom je v cerkveni zgodovini prišla velika noč; in zgodovini bogomorstva je nasledvalo strahovito razdjanje Jeruzalema." V Bolonji, če tudi je gosposka prepovedala ozna-novati molitve za stiskano cerkev, se je v praznik sv. Jožefa v vsih o že obiskovali samostane na Parskem, Tirol- skem, Češkem, Poljskem, tako so zdaj dobili iz Rima častno nalogo obiskati tudi vsih 23 kloštrov av. Frančiška Asis. na Sedmograškem. Podali se bodo v to oddaljeno deželo v začetku mesca majnika. Ta posebna dežela ima med kakim poltretjim milijonom prebivavcev do 900.000 latinskih katoličanov in zedinjenih grekov. V nobeni avstrijanski deželi ni tolike zmešnjave raznih vč^stev in jezikov kakor na Sedmograškem. Razkol-niški greki, luterani, kalvini, arijani, judovski sabotovci in nazarejci so po deželi; — zraven tega pa po rodu mnogotere narečja slovenstva, pa nemški, madjarski, armenski, rumunski, greški in ciganski jezik. Dežela, po madjarsko Erdelj, to je, gojzdna dežela, je res go-rovska in s hribi obdana, ter 18 sotesk derži iz nje v sosednje dežele. Doline so prav rodovitne, gore bogate z zlatom, srebrom in drugimi rudninami, da ne kmali kje v Evropi tako. Soli se čez poldrugi milijon stotov na leto izvozi v druge dežele. Izmed drazih kamnov se nahajajo krizoliti, ametisti, granati, ahati, karneoli in kalcedoni. Zdravilnih in solnatih studencev je brez števila. Ljudstvo je še bolj na nizki stopnji olike, pa dobroserčno. Samostani, ki jih imajo naš prečastiti rojak obiskati, so deleč narazen, po vsi veliki deželi raztreseni. Po deželi je dosti ubožnih cerkev, ubožnih in zapušenih samostanov, žalostni nasledki mnogoverstva in dokaz, da luč katoliške omike ni mogla še prav predreti. Pritožbe se slišijo, kako sta dva človeka v ponedeljek na Šmarni gori pohujšanje delala, pripoveduje se o pridušanji okrog cerkve, o motenji ljudi v molitvi, o pretepanji 2 mirnih mladenčev. Eden rogoviležev je bil „feuerwehri8t" v uniformi. (Morebiti se nam od ondot kaj bolj natančnega poroči.) Kaj bomo vender se doživeli! — Za podamirala pl. Tegetthofa je „Slovenija" oskerbela na 18. aprila ob 10 mertvaško sv. mašo v stolni cerkvi. Duhov9He spremembe. V ljubljanski škofii. Prestavljeni so čč. gg.: Fet-tih Frankheim Anton, duh. pom. iz Borovnice v Logatec; Jan. Parapat iz Podbrezja v Borovnico; Fr. Jeršič, lok. na Senturški gori, je dobil lokalijo v Mekinah. Lokalija Planina (Stockendorf) je razpis 1. apr. — Umerla sta preč. gg.: Fr. Križaj, fajm. v Hreno-vicah, 8. aprila; Jan. Kerst. Novak, starašina ljublj. korarjev, bivši semen, vodja itd., 13. t. m. ob x\