Leto IX., štev. 5.
dr£*w;»# liceje kjtfiZUe#
Puitnina pUftua t gotovini.
V Ljubljani, v soboto. 31. jan. 1925.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljnbijan«, poštni predal šter. 168.
faslov itc telegrame: »Naprejc, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
Današnja številka Din 1-50.
Stane mesečno	.... Din 25-—
za inozemstvo	.... Din 35'—
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise trankirajte in podpisujte, sicer se a« priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
letnik VII., štev. 5. Četrtkova
»Ksprejeva" številka izhaja kot tednik:
Glasilo Kmctsko-detavske *ve*<
Hudi i/sl. boli na Go-
renjskem
Prve politične volilne shode smo imeli socialisti, na katerih smo brez posebnega presenečenja vzeli na znanje, da so korunovci odklonili resno ponudbo za skupni nastop. Ker pri nas ni dveh socialističnih organizacij, je povsem razumljivo, da v naših krajih samostojno kandidaturo naše soc. stranke vsi razumevajo.
Za nami pa sta otvoriia nadaljno volilno borbo ministra dr. Žerjav in min. na razp. dr. Korošec.
O shodu min. Žerjava omenimo samo to, da so mu delali preglavico v glavnem klerikalci po svoji stari metodi razbijanja, stvarno se pa niso upali priglasiti se k besedi. Pri tem naj omenimo, da so se klerikalci zgražali, zakaj s. Jerama ni bilo na Žerjavov shod, češ tu bi moral biti, bi ga tudi mi podprli. Sodr. Jeram je imel pa 18. I. popoldne nedeljsko službo in torej ni mogel na shod. Odkrito se pa klerikalnim backom za vselej zahvaljujemo za njihovo strahopetnost in tako nizkotno kompromisarsko naklonjenost. Sami bi bili Žerjavu povedali, če ste v čem kaj boljši! Demokrati in Orjuna je isto, vsak delavec to ve, zato jih tudi noben delavec ne bo volil.
Dne 21. januarja zvečer pa je imel shod dr. Korošec, katerega se je udeležilo ogromno ljudi, toda ne za to, da manifestirajo za SLS, temveč za to, da povedo g. ministru na razpoloženju, da kovinarsko in drugo delavstvo in ljudstvo jeseniške okolice ni več tako nespametno in zabito, da bi se pustilo vleči za nos od takih ministrov, ki poznajo in mislijo na naše ljudi in kraje le takrat, kadar gre za kroglice.
Ker je bil ta shod tudi sicer prava slika precejšnjega preolrreta in spoznanja naših ljudi, naj (menimo, da je nedemokratično postopanje klerikalcev na tem shodu njih in ž njimi tudi temelje SLS in g. Korošca na Jesenicah in okolici temeljito zrušilo. Čeprav je bila na shodu absolutna večina aniikierikalna, je vendar ta večina vztrajala na tem, da se shod ne razbije in dali smo g. Korošcu popolno možnost, da nas je zabaval in plavšol . Seveda smo pri tem računali, da bodo svobodo govora spoštovali tudi za druge. Motili smo se vsi, vendar je prav, da je bilo tako!
Ko je g. Korošec zrušen po stvarnih medklicih kakor na pr. na njegove kalkulacije, češ Ljubljana bo naša, če stojijo zvezde prav na nebu. (Medklic: Ampak letos ne stojijo prav!) Potem je dejal »Če drugega nismo do* segli — nas 21 tigrov — smo vsaj to, da smo idejo avtonomije popularizirali. (Medklic: Kje je avtonomija in za koga? Kje je ostala tigrovska koža?) in tatove smo hoteli pognali (Medklic: Pa ste si ž njimi pridno podajali roke!) Korošec razburjen: Vi Jeram, jaz no potrebujem vaše gofle, ki jo imate ves čas odprto. (Jeram: No, no jaz sem vas hotel le malo zamenjati!). Pojavi se kaplan Pivk z napadom na S. .Jerama, pa izžvižgan s klici: Korošec naj govori, ti kaplan zgini, <■ se je osmešen moral umakniti za kulise. Končno je g. Korošec zrušen
in onemogel zaključil svoj fiasko prav poetično in romantično z apelom na patriotizem in ljubezen do lepih gorenjskih planin in mile domovine. (Medklic: 0, kako je sedaj lepa domovina, ko gre za kroglice!)
Nato se je prijavil k besedi s- Jeram, a mu je niso dali preko tega, da je večina na shodu glasovala za svobodo govora. G. Korošec je zahteval od s. Jerama, da položi 100 Din za volilni sklad SIS. potem naj pa govori in ker je ta tudi na to reagiral, samo da pride do besede in so bili vsi navzoči (razen klerikalcev seveda) solidarni zložiti 100 Din, da jih dobi nenasitni minister. Ta pa in predsednik Krivec sta ponovno odklonila, da pride do besede Jeran. Seveda je nato spoznalo navzoče ljudstvo klerikalno strahopetnost in podlost, da se študiran doktor sv. pisma in minister na razpoloženju ni upal odgovarjati preprostemu delavcu.
Val ogorčenja je zadivjal po dvorani in zunaj dvorane proti SLS in dr. Korošcu, ki je bil nato izžvižgan in pognan s figarjem.
Zasluga discipliniranih antikleri-kalnih zborovalcev je bila, da ni prišle do rabuke, ki so jo ves čas klerikalni oslični zaman izzivali.
Spletenih vencev je g. Korošec lahko žalosten, dale so mu jih v okrasek na oder Marijine device, seveda bi on drugega vzeti ne mogel, dati bi mu pa tudi drugega Marijine device ne mogle.
Prav je tako, ljudstvo spoznava in ministri ne vlečejo več. G. Korošec, lahko noč, na Jesenicah se dani, že so vam in vam enaki štete ure. Ko bodo po teh zopet volitve, bo ljudstvo končna rešeno teme.
Božji mlini meljejo.
Proletariat in držaiml nameščenci.
Državni nameščenci v Jugoslaviji nismo prišli do spoznanja, da smo sinovi proletariata. Ker se tega sramujemo, zato tudi zastonj čakamo, da bomo kdaj dobili razliko, ki nam pripada za čas od 1. okt. 1923. do 1. aprila 1925. Kdo je kriv, da te razlike ne dobimo? Krivdo z vračamo na vlado, tega pa ne priznamo, da smo tudi sami krivi.
Zakaj pa smo sami krivi? Zato, ker smo nezavedni, ker se ne zavedamo, da smo hlapci kapitala in sinovi proletarcev. Da ne bo nihče ugovarjal, evo dokaza: spomni naj se vsak drž. nameščenec, od zadnjega cestarja do najvišjega svetnika, iz katerih vrst je izšel, kaj je bil njegov oče ali ded. Gotovo mu ne bo treba mnogo premišljevati, pa bo prišel do zaključka, da je bil njegov oče še delavec ali rokodelec, če oče ne več, ded pa prav gotovo.
Ker se tega ne zavedamo, se tudi ne zavedamo, kako bi prišli do tistega kor nam zakon priznava in dovoljuje. Kakor g. A. Kristan in njegovi trabanti v rdečem bloku nočejo priznati socialističnega programa in pravilnika, tako tudi gg. na vladi ne priznavajo zakona, kadar gre za naše interese. Da smo vsi, naše žene in otroci razcapani, bosi lačni in zadolženi, v zaduhlih luknjah doma in bolni,
smo tudi sami krivi, ker se ne zavedamo, da moramo vlado z močno javno organizacijo prisiliti, da bo spoštovala zakon, ker se pa ne zavedamo, zato molčimo in zvračamo krivdo samo na razne demagoge in vlade, ki jim sami pomagamo do stolčkov. Trdim, da če bi bila v parlamentu večina poslancev iz naših vrst, tudi ne bi storili mnoge ali pa nič za nas. Hodili bi vsakega zadnjega v mesecu v Beograd po diete, nam bi pa prinašali obljube kakor vsi — pomagali pa nam ne bi nič,' ker bi vedeli, da so jih poslali v Beograd nezavedneži, ki niso organizirani.
Ne smemo misliti, da za nas ne veljajo Markscve besede: Proletarci vseh'dežel, združite se! Tudi za nas je ta klic zelo važen, ker smo nezavedni in mislimo, da je greh priznati, da smo proletarci. Zato trpimo in bomo trpeli, ker se bahamo, da smo bolj izobraženi kc navadni delavci. Pravom pa, da smo vsi skupaj bedaki, dokler ne najdemo prave orientacije, Priznati moramo delavcem, da bolj hrepenijo in delajo za združitev in organizacijo kakor mi. Le prave zavednosti nimajo, da se ne bi oklepali razni generalov, ki znajo lepo govoriti. Prav tako je v še hujši meri med nami: verujemo le v demagoge, zato smo pri zadnjih volitvah drveli za njimi, ker so nam obetali med in mleko, dali pa palico. „
Socialisti so zastopniki zatiranih in ponižanih!'
Demagog!!
Korunovci so izdali letak -Izdajalec«, kjer se lažejo, da je sodr. V. Moderndorfer preprečil protestni shod v Mežici. Ko je sodr. Fr. Osojnik, tajnik podružnice Unije v Mežici spre jel poziv, da se naj skliče protestno zborovanje preti pravilniku bratovskih skladnic, je šel od odbornika dc odbornika, kakor tudi k predsedniku samemu ter je bilo tako sklenjeno, da popoldne ne more biti shod, kvečjemu kak sestanek, ki smo ga tudi čakali 4 sodrugi, da nam razloži pravilnik. Ker je pa bil sodr. Moderndorfer c tej zadevi napačno informiran, namreč, da je tukajšnji izredni občni zbor bratovske sklad-nice novi pravilnik sprejel, ker bi seveda potemtakem bil protest ničeven, jo sodr. Moderndorfer poročal to tudi črnskim sodrugom. Arh je pisal poziv za protestni shod, pa shoda ni bi-
lo,	ker je on s sodr. Čobalom vred skrahiral s svojo demagogijo in le žal potegnil s seboj v grob Unijo slov. rudarjev,< da jim bo ostalo 80.000 D.
Sodr. Arh vedno kriči, da Napre-jevci razbijamo podružnice, posebno sodr. Moderndorfer je baje razbil podružnico v Velenju, pa ga žal ni bilo celo lelo tam. Mi pa mislimo drugače.
V	Mežici smo držali Unijo do skrajnosti sami »Naprejevci , vsi korunovci so s svojo proletarsko razredno zavestjo ušli že davno stran in 'Naprejevci še držimo in še priporočamo Unijo, tistim, kateri imajo oči zavezane in ušesa zamašena, da bodo videli in se naučili, potem pa naj pridejo za nami. Ali veste, kaj je sodr. Moderndorfer govoril na Holmcu o tem protestu in Uniji? Sodr. Arh pa je
Stan« letno 60 Din — mesečno 5 EM«
nam trobaril, da je on šel razbijat in da bo tam vse razbil. Fr. Svetek je mlatil prazno slamo. Moderndorfer pa je povedal edino pot, kako moramo tak pravilnik odvzeti kapitalu. Delavci naj piačajo zavarovalnino sami, pa bodo sami gospodarji in bodo sami rezali svoj kruh. Vi pa samo vpijete, da kapitalist slab kos reže, kruh in nož pa pustite kapitalistu v rokah! Že pred leti je naša stranka in »Naprej« zahteval, da naj plača delavec sam tiste prispevke, pa bo sam gospodar. Ali kapitalist plača iz svojega? Tedaj so bili sodrugi, ki so to zahtevali, »norci«, danes ste vi, ki prirejate protestne shode! To ni nič novega, Če izdajate milijone letakov proli osebam in če tudi proti samemu so-drugu Moderndorferju, se pač držite reka sv. pisma: udaril bom pastirja
—	nositelja liste.
Franc Osojnik, Franc Blatnik, Karl Potočnik, Jožef Roblek, rudarji v Mežici.
Op. ur. Da se odpravijo krivice novega pravilnika za bratovske sklad-nice, je treba odpraviti PP režim, ne pa ga podpirati, kakor delajo korunovci. Ko bo PP režim in njegova or-jtinaška nasilnost odpravljena, bo treba odpraviti tudi korunovsko kliko v Delavski zbornici, ki vlada ne da bi bila izvoljena. Šele potem bo mogoče zavarovanje in zaščito rudarjev izvesti skupno z vsem drugim delavstvom. Korunovci bodo vekomaj delali papirnate proteste, od katerih delavstvo nič nima, v resnici bodo pa zavarovali le Kocmurja, Čobala, Kru-šiča in par drugih takih, ki znajo metati delavstvu pesek v oči. Čemu imamo Delavsko zbornico in njenega predsednika Čobala? Čemu Rudarsko zadrugo in njenega predsednika Kru-šiča? Zato, da dobivamo pravilnike, ki hodila ta dva proti njim protestirat? Res je, da zlorabljajo korunovci te proteste za volilno agitacijo! Reš je da se za to demagogijo zlorablja denar strokovnih organizacij in socialnih zavodov! Z delavsko zavednostjo bo pa rastel delavski odbor proti tem zlorabam in Arhi, Kopači, Uratniki, Svetki, Tokani, Mihevci itd. bodo našli vedno manj ušes za poslušanje njih demagogije. Draga agitacija vzbuja pri nezavednih mnenje, da je korunoveev veliko, kaj bo, ko se bo izkazalo, da razen govornikov ni nič? Takrat bo vsak vedel, zakaj so bili ti gospodje, proti objavljanju organizacij!
Razna.
r Ugled države. 21. t. m. je predaval v neki gostilni v Rožni dolini pri Ljubljani ravnatelj trg, akademije v Ljubljani, g. dr. Rohm o morju. Čeprav nekatera izvajanja g. ravnatelja čislamo, se vendar ne strinjamo s tem, da bo ves svet spoštoval našo državo, kadar se bodo pojavile na morju velike jugoslovenske bojne ladje z neprebitnimi oklopi in velikimi topovi. Po našem mnenju je čas že minil, ko so merili ugled države po kanonih. Živ dokaz je Nemčija. Praktične investicije, produktivno delo, pametno in koristno gospodarstvo države v korist širokih ljudskih mas, pa ne posameznikov, bi nam v Jugoslavi ji gotovo več
koristilo v ugledu na zunaj, kakor ga imamo danes, pa če nabavimo na račun ubogega delavnega ljudeh'« še toliko dragih kanonov.
r Naša inteligenca. Zadnjič smo poročali o nekem uradniku, ki je sicer našo kandidatno listo podpisal, potem pa prosil, da ga izbrišemo do ne-čitljivosti. Neki drugi uradnik pa je zajahal visokega konja in visokomi-selno izjavil, da ne smatra za potrebno podpisati se. Taka je torej naša inteligenca. Ali naj zamerimo neukemu delavcu? Ne moremo, če pomislimo, da je bil ta uradnik svojčas predsednik neke delavske organizacije. Seveda, delo med proletarci ni tako prijetno kakor analiziranje prostitucije v romanih. —?—
r Brezposelnost se je razširila po naši državi. Resno pomagati brezposelnim pa nihče ne mara, najmanj pa PP režim. Ta režim je n. pr. nastavil v žrebčami v Mostah pri Ljubljani naše »goste« Vranglovce, ki dobivajo po 500 Din mesečno, hrano in stanovanje. Koliko je naših fantov na deželi, ki ne dobe zaslužka, najmanj takega, ki ga dobe pri nas Vranglovei. Gostoljubnost jugoslovanskih proletarcev gotovo ni dolžna biti taka, da bi morala z navdušenjem sprejeti vsakega potepuha. Zato, trpini, obračunajte z režimom, kateremu so bolj pri srcu tuji reakcionarni krvosesi proletariata, kakor lastni ljudje. Pri volitvah je prilika za to. Volite prave socialiste, ki so za odpravo takih krivičnih razmer v Jugoslaviji.
r Kaj je advokat? Advokat je samostojen podjetnik, ki zasluži približno po 500 Din na dan, po trdno določeni tarifi, ki so jo določili najreakcionar-nejši buržuji in ki jo varuje posebna advokatska zbornica. — Česa iščejo advokati med delavstvom? Blaga in slave! Zato nastopajo kot kandidati na delavskih listah, čeprav nimajo ničesar skupnega z delavci. In če si nadene taka »delavska« lista tudi ime »socialistična«, ostane advokat vendar advokat, t .j. buržuj, kakor ostali njegovi stanovski kolegi. Zato delavci, pazite dobro, da pri volitvah ne boste izvolili kakega advokata, izberite rajši listo, na kateri so pošteni delavci in kmetje, ki razumejo vaše težnje. Tako listo je postavila edino Socialistična stranka Jugoslavije, ki ima na Kranjskem zadnjo, na Štajerskem 12. skrinjico!
r »Vsi, ki ste lačni, v borbo proti sitim!« Tako piše Kristanov »Socialist« in upa, da bodo zaradi te fraze vsi delavci verjeli,, da je Kristan lačen in da so lačni tudi njegovi 3 nosilci kand. list, advokata dr. Korun in dr. Perič ter preds. Delavske zbornice M. Čobal.
r »Konsumno društvo za Slovenijo« se ne mara nič vtikati v politiko, kadar članstvo kritizira zvezo tega dru-štta s korunovsko SP J. %e večkrat smo pokazali, da je ta nepolitičnost laž in delavci tudi sami vedo, da ko-ritarji pač morajo podpirati kapitalistično sorodstvo, drugače bi bilo korit konec. Zdaj pred volitvami so pa že tako korajžni, da Korunovega »Socialista« ne le prodajajo, ampak že tudi razobešajo. Na prodajalni v šiški je nalepljen na posebni deski! Samo čilateljev manjka in — kroglic bo tudi manjkalo.
r Strokovna komisija je svoje glasilo »Delavca« že zopet prikrajšala, zdaj izhaja že samo na 14 dni. Zato je pa »Socialist« začel izhajati dvakrat na teden. To dela vse »enotna fronta«.
r Internacionala je priznala baje kandidature dr. Koruna (Štajerska), dr. Periča (Ljubljana) in M. Čobala (Kranjska). Tako pravi »Socialist« zato, ker je te kandidate potrdil bel-grajski glavni odbor SPJ, torej dr. Topalovič. Bog ve, če misli, da je s tem potrdila Internacionala tudi nacionalistično deklamiranje Korunovega sinčka na militarističnih prireditvah, Pri Topalovičevi internacionali je vse mogoče, saj je Periča tudi potrdila, čeprav je drugače dovolj pisala proti enotnim frontami
r Ogledalo. Konsumar iz načelstva je pustil tiskati v klerikalni tiskarni v Prevaljah 500 letakov na rdečem
papirju z napisom > izdajalec:., kjer poziva s. Modemdorferja, da naj gre h kapitalistom, ker je Orjunaš in Sokol in dela za kapital.
Letak ne nosi firme tiskarne, da ne bi rdečkarji v Mežiški dolini spozna-
li,	da je to klerikalno-korunovsko delo, da bi premagali nas socialiste. Če je letak plačal konsum, ne vemo, če ga je morda plačala Unija slov. rudarjev v Zagorju, tudi ne vemo, pač pa letak konča z besedami:	Živela
Unija slov. rudarjev! Karte so čiste ko Črno morje.
r Kmetsko delavska zveza je bila zelo kislo grozdje. Korunovci so na Petejanov predlog na svojem »kongresu« sklenili, da je ne marajo, eni da hočejo pomagati le industrijskemu proletariatu. Zdaj pri volitvah jim pa to kislo grozdje tako diši, da imenujejo svojo zvezo s Kristanom »Kmetsko - delavski rdeči blok.« KDZ ni kisla, ampak organizirana je, zato je za vas previsoko! Ali ne, g. Čobal? Kako je bilo v Tacnu?
r PP režim obljublja, da bo še enkrat razgnal parlament, če volilci ne bodo hoieli voliti po njegovem. Popolnoma po Čobalovem receptu: Ko rudarji na kongres Unije niso hoteli poslati njegov backov in je spoznal, da je vecma proti njemu, je pobral vse v svojo torbico in odšel, češ, kongresa je že konec. Tiste ki s takim ravnanjem niso zadovoljni, je proglasil za protiunijske elemente, kakor proglaša Pribičevie za protidržavne vse, ki ne marajo voliti njega in njegovih orjunasev. Volilci bodo s časom oba »demokrata« naučili drugačne demokracije!
r PP režim dela volitve z denarjem državljanov, Korun in Čobal pa s prispevki delavcev. Oba režima sta za tajne fonde, torej morata biti tudi za načelo tajnosti, davni računi jima bodo prekrižali račune.
r »Socialist« nam očita, da smo izjavo s. Leskoška ponaredili. Isto je trdil tudi o sklepu našega kongresa glede enotnega nastopa. Izgleda, da je dr. Korun zelo neroden. Če hoče dokazati, da vse bolje ve, naj objavi sklep kongresa in Leskoškovo izjavo sam, pa bo! Dokler pa oboje skriva, mu ne bo nihče verjel.
r V zadnjem hipu bodo naši nasprotniki gotovo! razširili še mnogo laži o nas. V današnji številki smo mnogo dosedanjih laži razkrinkali in razpršili. Če bodo še kaj poskušali, pokažite jim »Naprej« in zahtevajte odgovor, nasprotniki na vse naše ugotovitve molče, s tem jih priznavajo!
r Česar nismo objavili v tej številki, bomo prihodnjič!
U album.
Voditeljem slavne SPJ v album, njegovim kimavcem pa v opomin.
V	prvem letošnjem >Socialistu« je bilo objavljeno, da je dal s. Umek za tiskovni sklad »Socialista« Din 5.50. Vsak se bo čudil, kako to. In bas takrat ko so Korun-Korenovci v Brežicah lovili kaline na svoje limanice, jim je to prav prišlo. Pa poglejmo si stvar bližje. Takoj, ko je s. Umek to citat, nam je pojasnil zadevo, ki je sledeča: V pravnih zadevah je bil s. Umek pri odvetniku dr. Korunu. Tam je zagledal pravilnik SPJ in ga je hotel kupiti — dr. Korun ni povedal koliko stane in je s. Umek položil tja nekaj drobiža. To vse je dr. Korun vzel in dal za tiskovni sklad »Socialista« pod naslovom s. Umeka.
Pa še tudi drugi dokaz imamo, da ko-runovcem ni nobeno sredstvo preuma-zano za dosego njih namena. Tako je n. pr. gospod kandidat Tanc pod pretvezo, da je »Naprejevec« dobil čuvarja skrinjice v nekem kraju pri Slov. gradcu. Slučajno sta se srečala sodrug iz tistega kraja in neki drug naš sodrug v Črni in je tako ta zadeva prišla na dan. Sodrug, ki so ga tako nafarbali jim bo pa zdaj že pokazal, kaj se pravi poštene delavce loviti z lažmi. Kakor ta sodrug, tako bodo polagoma tudi tisti delavci, ki še danes držijo bič za njih lastni hrbet v svojih rokah, spoznali, da v naši stranki ne odločujejo osebe, temveč strankin program in strankin pravilnik, ki ga bodo tudi oni spoštovali.
člani glavnega odbora SPJ kakor n. pr. minister no razpoloženju Vito-
mir Kora«, hišni posestnik v Bo-lgra-du in Šidu, uživa razne na račun delavstva pridobljene dobrine, pa nima toliko čuta dolžnosti, da bi plačeval naročnino proletarskemu tisku. Za »Naprej« dolguje nad 300 Din. Pa se na ponovne opomine in na lastne obljube našim sodrugom, da bo vse plačal, niti ne zmeni. Podoben mu je g. dr. Lenard Lotrič, ki sicer ni član glavnega odbora SPJ, inšpektor ministrstva financ, ki istotako dolguje nad 300 Din za »Naprej«.
Če se naše organizacije niso potegovale za tak glavni odbor, se res ne moremo čuditi. Pri socialistih velja načelo, da morajo biti voditelji v zgled članom, pri klerikalcih in korunovcib pa je dovolj, da nezavedna in brezbrižna masa voditelje posluša, saj delavstvo nič ne briga, kako ti voditelji tudi živijo. Kdor ima tako dober želodec in more to prenesti — dober tek! Mi se držimo reka: najprej izvrši sam, potem zahtevaj isto od drugih! Za volitve po socialističnih načelih bi morala biti vsaka posebna agitacija brezuspešna. Vsak volilec bi moral sam po svojem prepričanju dati kroglico tistemu kandidatu, ki zanj ve, da zastopa program, ki bo branil tudi njega. Pa tega ne bo prej, dokler ne bo močnih in zavednih organizacij, kjer bo imel vsak delavec priliko spoznati, kje je rešitev zanj. Mi stalno ugotavljamo ta dejstva. Nasprotniki, zlasti pa korunovci, ki hočejo zaupanje v organiz. na vsak način uničiti (kadar bodo organizacije močne, bo njih paševanja konec) pravijo, da mi blatimo in razdiramo. Nobeno sredstvo jim ni preumazano za dosego njih namena. Sami z denarjem iz raznih kupčij in sploh z na čuden način pridobljenim denarjem — 100.000 D iz Blasnikove tiskarne — likvidacija Nakupovalne zadruge — tajni fondi raznih zadrug — sredstva Delavske zbornice itd. itd. z vsakovrstnimi ugodnostmi, ki jih buržuazija tem so-cialpatriotom stalno naklanja, kakor n. pr. proste vozovnice, stalne uredniške karte, plačani dopusti v bolniški blagajni itd. itd. z vsemi takimi umazanimi sredstvi begajo ljudstvo in pomagajo kapitalistični reakciji zadrževati napredek tepenega in nevednega ljudstva. In to naj bodo socialisti? Sodrugi iz Maribora itd. bodo še tudi spoznali, da so ti farizeji skrunitelji Marksovega nauka. S. Bernota, ki se zdaj sploh ne udejstvuje, ker je bolan, so si postavili za cilj napadov. Z umazano demagogijo blatijo s. Modemdorferja. Revčki, kdo vam bo vse verjel? Ali mislite, da imajo delavci v Mežiški dolini in sploh naši člani, ki so potom svojih delegatov na strankinem zboru izrekli obema sodrugo-ma popolno zaupanje, tako »zašite« oči, kakor jih je imel vaš prvak France Svetek? Motite se! Pride čas, ko bo vaše demagogije in tudi vašega denarja konec. Tanki rdeči plašč, ki vam služi še za slepilo in ki skriva pod seboj golo reakcijo, bodo zavedni delavci strgali z vaših teles in duš in vas poslali tja, kamor spadate in ste že zdaj, samo, da to še danes mogočno tajite. Ta čas pride.
Eno si zapomnite: glasove, ki jih boste dobili, boste dobili z denarjem
—	kupljeni bodo. Nas bi bilo takih glasov sram, vas, klerikalce in razne vrste liberalcev pa ne. Zato ponovno dober tek!
Zavedni delavci, ročni in duševni, ki spoštujejo načelo enakosti in izvrševanja socialističnega programa in pravilnika bodo volili
na Štajerskem s. V. Moderndorfer-ja (12. skrinjica z živo-rdečo kandidatno listo),
na Kranjskem pa s. Jos. Pastorka, (9. skrinjica z živo-rdečo kandidatno 1 listo)
Na glasove za te kandidate bomo ponosni — a vas bo sram.
f t*S'Kj0BWIW9*l
L E K E
O.B
N A ROKE
MESTNI TRG 15 ERNATOVIČ.
s*
Lovro Klemenčič:
Politične metode lažikomu-nistov.
»»Delavsko - kmetski list«, katerega edina svrha je, kakor je videti, kompromitirati svetlo idejo mednarodnega ‘revolucionarnega razrednega boja, je v zadnjem času prepoln osebnih sumničenj, psovk, lazi in puhlih fraz. Pri lovu za glasovi med nezavednimi kmeti in delavci z istimi metodami, kakor najreakcionarnejši monarhisti, dokazuje vodstvo »Del.-kmetskega lista«, da ima v glavi ideologijo reakcionarnih monarhistov, ki smatrajo, da so osebe gibatelji zgo-dvoine, a ne razredni odnošaji. Z enakim pisanjem kakor pamfletni listič .-Slovenski republikanec«, konkurirata ta dva lista v lovu za glasovi in pehanju za mandatov z nestvarnim blatenjem in sumničenjem oseb, ne da bi s stvarnimi argumenti kritizirala politiko, ki jo ta ali ona oseba vodi.
Človeka, ki ima le malo pojma o politiki, mora spreleteti zona, ko vidi, da si upajo taka bulvama glasila nadeti nalogo propagande za tako vzvišeno idejo, kakor je ideja republikanske vlade delavcev in kmetov in mednarodnega revolucionarnega razrednega boja, ki naj prerodi človeštvo.
Da nasedejo njih uredniki raznim provokatorskim dopisnikom, to nič ne olajša odgovornosti glavnega urednika, ki bi moral biti pač dovolj duševno zrel za presojo, kaj spada v list in kaj ne.
Tako n. pr. očitajo v članku »Politično vlačugarstvo« Lovra Klemenčiča, da sem dobil pismeno podudbo od demokratov, da organiziram kmetsko organizacijo na Dolenjskem, da sem agent Žerjavov, Bemotov, Kristanov in Mefisto nosilca liste Kmečke republikanske stranke, g. Murna, oboževatelj angleških lordov itd.
Kako so nastali ti očitki, bo vsem poštenim takoj jasno, če pojasnim sledeče: Lansko poletje se je zglasil pri meni neki g. Mušič, brezposelni gozdarski uradnik v Novem mestu. Prosil me je, naj mu posodim kakšno socialistično knjigo, kar sem rad storil.
V	razgovorih, ki jih je začenjal g, Mušič z očitno provokatorsko, špijonsko tendenco, se je kazal g. Mušič večjega komunista kakor Lenin in Marks, da-si njegova ideologija odgovarja popolnoma orjunaški. To sem takoj uvidel in takoj nasvetoval g. Mušiču — pol v šali, pol resno — naj stopi v službo demokratov, ki iščejo ljudi in jih dobro plačajo za agitacijo meti dolenjskimi kmeti. G. Mušič je odgovoril, da si bo stvar premislil. Očitno je zgrešil svoj poklic, ali pa je dobil boljšo plačo (id »Delavsko-kmetskega lista«. Iz velikega pravoslavnega komunista je namreč g. Mušič postal čez noč vnet' agitator delavsko-kmetskega bloka ter skuša med nezavednimi delavci loviti glasove za volitve. Ta gospod Mušič je bil celo tako predrzen, da je v času, ko sem bil na potovanju, prišel v mojo sobo in mi odnesel neke knjige in spise, kar mi je povedal knjigovodja tvrdke, pri kateri sem uslužben.
Moje politično naziranje in delovanje je od nekdaj izviralo iz mojega filozofskega prepričanja. Biti agent revolucionarne politike delavskega razreda, ki stremi za izboljšanjem in napredkom človeštva — to si štejem v čast.
Res je, da odobravam poskus kmetov, vzeti politiko v svoje roke. Če se bodo kmetje postavili na lastne noge, bodo kmalu uvideli, da brez delavcev ne morejo nikamor.
G. Murnu pa sem povedal, kakor * vsakemu drugemu, da brez javne organizacije, ki jo vzdržujejo sami kmetje in delavci, noben kandidat nič ne pomaga. Da jaz ne inspiriram »Republikanskih Novic«, bo vsak, ki jih je prečital, takoj videl, ker so v vsem obsegu dobeseden prevod Radičevega programa in taktike HRSS. Murnov pokret inspirira torej Radičeva politika. G. Murn je organiziral svojo stranko že pred 2 letoma, ko ga jaz niti poznal nisem.
Samo provokatorji lahko pišejo o kmetsko republikans. gibanju, tako
sramotno in lažnjivo v istem času, ko sami predlagajo volilno koalicijo a njimi. G. Radie, kateremu so ponudili belgrajski lažikomunisti volilno koalicijo na platformi delavsko-kmet-skega republikanskega bloka, jim je odgovoril, da je ta platforma, to je delavsko - kmetski republikanski blok tako neresna, tako otročja in provo-kutorska, kakor da jo je diktiral sam Pribičevic. A »Raduičko Jedinstvo« piše o platformi delavsko - kmetskega bloka naslednje: kako je platforma delavsko - kmetskega republikanskega bloka konfuzna in brez smisla, se najbolj vidi po tem, da jo je zavrglo ne samo vodstvo HRSS, temveč tudi organizacije Neodvisne radničke partije Jugoslavije. Tako sodi o platformi >Radničko Jedinstvo;:, ki ga izdaja urednik »Radničkih Novinc, glavnega glasila Komunistične stranke Jugoslavije.
Če se bo pisec dotičnega članka v »Del.-kmetskem listu« podpisal, kar 'bi bila njegova moralna dolžnost, pu sem pripravljen pred sodiščem razgaliti to provokatorsko politiko, kar bi bilo v interesu delavskega razreda.
iz stranke.
s Sodr. Franc Kosee je izstopil u. načelstva SSJ in KDZ. Na njegovo me9to pride s. Anton Thaler, tov. delavec na Javorniku.
Izjavo. Na kongresu sem na vprašanje, ali sem že 3 leta organiziran, odgovoril z da, ker sem mislil, da je že ‘6 leta od takrat. Pozneje sem se prepričal, da je šele 2 leti, zato izjavljam, da izstopam iz načestva SSJ	in	KDZ. —
Franc Kosec m. p. Ljubljana	,dne 27.
januarja 1925.
VOLILNI SKLAD.
Od 1. nov. do 17. jan. 1925 Din 656.75 K. Kisovec Ljubljana	Din	5.—
Franjo Langof, Vrhnika,	zbirka	Din	30.—
O priliki otvoritve goetilne 18. I. v Sv. Lovrencu na Poh.: Josip Domanjko	Din	10.—
Anton Slatinek	Din	3.—
Leopold Vezjak	Din	10.—
Štefan Konec	Din	2.50
Val. Lušenc, ml.	Din	2.50
Rajko Artschnig	Din	2.50
Franc Maručnik	Din	9.50
Rezi Domanjkova	Din	5.—-
Josip Pastorek, Ljubljana	Din	9.—
Ker nimamo banke, in vendar hočemo čez planke, iz teme v svetlobo svobodo in bratstvo — nabrano na socialističnem volinem shodu 25. I. v Gorjah pri Bledu (imena objavimo po volitvah zaradi pomanjkanja prostora) Din 169.—
Skupaj Din 911.75
Dopisi.
Ljubljanska okolica. »Socialist dviga do neba svojega kandidata Škerlja, ker uživa baje velike simpatije. Pričakujemo zdaj, da bo Škerlj obrazložil v >Socialistuc, kako sovražno ga je nahrulil član njegove stranke in steber rdečega« bloka ter velik osebni prijatelj dr. Koruna g. ravnatelj Kocmur, ko je bil skupno z drugimi delavci pri njem, da razveljavi premestitev s. Telbana. Čudno je, da se »Socialistova« očetovska skrb na taka poročila ne razteza. To je: njihov »edino zveličavni socializem« pripušča najstrašnejšo reakcijo v njihovih lastnih vrstah. In take re-akcionarco naj bi mi volili?! To si bomo še premislili! — Več delavcev.
Zgornja šiška. Lažnjivi »Socialist« poroča o občnem zboru naše kraj. organizacije, kakor da je bil to sestanek, ki ga je sklical znani Pastorek! Način lakih poročil nam daje v zadostni meri spoznati »iskrenost in sa-mozatajevanje« in značaj lažnjivcev. Da bodo spoznali vsi sodrugi »Sociali-sta< »socializem« in metode Kristan-Korunove^ kamarile, zato se bomo s teni poročilom pobavili. — Ne s. Pastorek, ampak naša kraj. organizacija je sklicala svoj redni občni zbor. Udeležita je bila sicer slaba, vendar pa večja, kakor poroča »Socialistov« čečkač. V prvi sobi smo mi imeli občni zbor, v sosedni pa je prežal z nekaterimi svojimi pajdaši neznani Vrankar (v razliko od znanega Pastorka), ki je moral kmalu brez vsakega razdiraškega rezultata pobegniti. Ni imel niti prilike, da bi poslušal kakšno Pastorkovo *lamentiranje«
ker je »junak« odšel prej, nego je dobil b. Pastorek besedo. Seveda to lažnika ne moti, papir je potrpežljiv, zlasti tisti, ki ga plačuje s 100.000 Din podpore Kristan v svoji (Blasnikovi) tiskarni — »Socialistt. Potrti bodo slovenski proletarci šele, ko bodo zvedeli, odkod je tistih 100.000 Din in začudili se bodo, kaj vse delajo za denar našega proletariata. Obračun z demagogi seveda ne bo izostal, tudi ne s takimi, kakor je Vrankar, ki je bil po prevratu tako vnet proletarec, da je šel prostovoljno k vojakom na pomoč jugoslovanski buržuaziji. Zato mu je tudi Svetek poskrbel lakajsko službo in korito pri »Jugometalijk, ker je s svojim nastopom postal v tovarni nemogoč in je radi tega tudi iz Ljubljane pobegnil. Livar je sicer mož, a pri »Jugometalijk je potnik, bržkone ker ga rabi za različna pota g. dr. Korun, ki misli, da so člani »Ju-gometalije« ljudje, ki »se niso še ničesar naučili« in bodo molčali že radi tega, ker drži nad »Jugometalijo« roko g. Kristan, ki jo tudi financira. Pa bo konec Kristan-Korunove kamarile, kakor njene sestre Pašič- Pribičevi-čeve! — Gad.
MEŽICA.
Gospod Frauce Svetek je bil dno 25. januarja 1925 po referatu v »Svobodi« sprejet v avdijevci od gospoda stražmojstra v Mežici. Upamo, da ni izdal neiadovoljnežev, ki mu ni»o hoteli ploskati. Kajti Svobodaši se bojimo svobode bajonetov, tudi v rdečem okvirju.
Gotovo je Svetek za časa svojega bivanje v Mežiški dolini pridobil vse orožnike, da ne bodo Sli v >bratomorni boj« in bodo vrgli vsi svoje »volilne« kroglice v zaboj »Rdečega bloka« — in korunovci bodo dobili na Štajerskem gotovo dva mandata.
Zato. Franceljni, v boj za 8. skrinjico, ki je edino socialistična. — »Znorel Brno-tovec.«
PREVALJE—LEŠE—GUŠT ANJ.
Za volitve nas je osrečil s stalnim bivanjem gospod France Svetek, tajnik Kons. društva za Slovenijo. Pravijo, da inšpicira Topolovca in preiskuje, s kakšno kislino je se zastrupil nesrečni nastavljencc Gregar v Gustanju. Drugi — seveda samo delgi jeziki — pa trdijo, da dela propagando za Čopovo gostilno v Lešah. Pa to seveda ni res, kajti »neumorni delavski borec« samo i kensumskim denarjem izpodkolje tla Kristanu, ker je še od zadnjega občnega zbora njegov najhujši sovražnik. V Gušta-nju je poleg delavstva pridobil že celo ravnatelja jeklarne za enotno fronto v rdečem bloku. No in sedaj bo konec bratomornega boja! V Mežiški dolini pa že pobirajo 20% obresti od dolgov članov, ki jih imajo na živilih v konsumu. Sodrugi proletarci, vsi v konsum in za Kristana, kdor kaj zine je kapitalist! — Svetek, strašno si neroden, preveč očitno kažeš zvezo Žerjav (Slavenska banka) in Kristan (borza, Slovenska in Zn-družna banka in konsum)!
IZ TRŽIČA.
Ni dvoma, da se pojmuje na Slovenskem socializem še zelo preprosto. Le maloštevilni proletarci se zavedajo, da je socializem v bistvu borba za novega, močnejšega človeka, za novo boljšo urejeno družbo, kakor je današnja ter da je boj za izboljšanje delavčevega gospodarskega položaja le sredstvo za dosego tega cilja in posvečeno ravno radi tega končnega cilja.
Ogromna večina ostalih proletarcev pa komaj razumeva pod socializmom nekaj več kakor organizirano kruhoborstvo in pehanje iz dneva v dan. Zato se na Slovenskem le prepogosto zgodi, da proletarec v trenutku, ko se njegov gospodarski položaj nekoliko izboljša, ali ko ga podjetnik postavi za »mojstra« izgubi vso revolucionarnost in socialistična vera mu je samo še zanesenjaštvo, kateremu sc sam pri sebi ali v svoji drusbi posmehuje. V pohodu socialistične ideje ni hujše cokije, kakor je tak človek, če še ostane in »deluje« v proletarskih organizacijah.
Tip takega lažisocialista je korunovski kandidat za kranjski okraj, g. Snoj iz Tržiča. Kdor bi po njem meril socialistično moralo na Slovenskem, bi moral zares obupati. Z Nemcem Glasmannom, tovarnarjem v Tržiču. človekom izrazito kapitalistične, surovo hladne in preračunjene mentalitete, sta kar v dokaj prijateljskih odnošajih. (G. dr. Korun je pa pravni zastopnik tržiške predilnice! Op. ur.) »Snoj, meino rechte Hand!« Kako sijajno so to sliši! In mislite, sodrugi, da bi bil tak človek zmožen v slučaju kakega mezdnega gibanja, ki bi bilo v predilnici tako silno potrebno, zastopati proletarske interese? Celo demokrati, s katerimi so bili socialisti v obč. odboru v koaliciji, so mu v obč volilnem boju očitali, da je zastopal le Glanzmaunove interese. Kljub temu pa so tržiški socialistični odborniki pod vodstvom g Snoja (g. Lajovic je že vedel, zakaj se je volitve izognil) za ceno podžupanskega mesta za g Snoja, volili ponovno iu kompaktno orjunaša Lončarja za župana. Niti toliko ponosa niso imeli, da bi oddali prazne listke in tako moško očuvali svobodo odločevania pred orjunaši.	,
Podoben, četudi ne ravno tak »sodrug« je ravnatelj meščanske šolo v Tržiču, g. Albi vi Lajovic. Kaj je na njem socialističnega, človek tudi zastonj premišljuje. Je to tip današnjega jugoslovenskega kulturnega delavca: no miš. ne tič, gladek, upogljiv, brez trdoto v sobi. Ob priliki sprejetja vidovdanske ustave govori slavnostne govore, če je
treba, proslavlja s cukreaimi besed*iui prazmik dela, 1. maj, ali pa pore kakin« v iieto jngoslovenskem Šovinističnem žargonu. G Lajovic zna vse. Seveda bi bilo hud« ma-tolcevanje, če bi kdo mislil, da je on socialist ia prepričanja. 0 ne! On vrši vse višje misijo. Kakšno misijo, vprašujte? I no, kulturno, ra vraga!... On hoče ublažiti »surove nagone« delavcev. Spoštljivo se odkrij, proletarec! Socialisti, kaj zares ne čutimo, kako se norčujejo iz nos, kajne zares ne čutimo, da je tako kulturno delo le po-mehkuževanje, razkrajanje »ne borbenosti, s katero mora biti socialist več prožet. Bojnega duha potrebuje slovenski proletarec, ne pa take lažikulture, Cankarja potrebuje, ne pa rasnih Korunov, Uratnikov in drugih takih tipov Žerjavove sorte!
Ven s takimi ljudmi ii naših organizacij! Boljše je, da nas ostane samo 10 zdravih mož, kakor pa, da bi radi takih ljudi trpeli škodo tudi mi na svojem zdravju!
Is š $rskei in v MM hlini \t naSa
skrinjica 12. skrinjica
Koliki!
Nosilec liste MčSderndorfer. Na Kranjskem je naša
m zadnja mu
MIMOGREDE.
Kristanov »Zadružni koledar?: za leto 1925, s katerim se Kristan hoče zopet pokazati kot »dober« gospodar, ker se koledar dobi -zastonj«, prinaša neko sliko z velesejma z besedilom: »Zvonarski izdelki iz Strojnih tovarn in livarn, d. d. v Ljubljani.« Vsak, ki ni slep, vidi na sliki gospodarske stroje kot izdelek tujih tvrdk, ne pa zvonarske izdelke domače tvrdke Strojnih tovarn. »Zadružni koledar« izdaja torej nekaj za nekaj, kar ni, najbrže v prepričanju, da je za delavstvo v Sloveniji vse dobro. Pa ravno mi delavci v Sloveniji iz tega vidimo, da kakor ni v Kristanovem koledarju vse to, za kar se izdaja, da tudi Kristanov socializem ni socializem, in kjer ni socializma, tam tudi ni odrešenja proletariata, in kjer tega ni, tam tudi ni prostora za poštene delavce, temveč kvečjemu še za kakšne koristolovce in koritarje. In zato mi delavci Kristanu rih posestva mejijo na omenjeno pot, tudi ne verujemo.	Delavec.
V	nedeljo 8. februarja boste močni in bvojo usodo boste imeli v rokah. V trenutku pa, ko izpustite iz rok volilno kroglico, odpade od vas zopet vsa vaša moč in vaša usoda bo v rokah vaših izvoljencev, poslancev.
Po ustavi dobite to moč v roke samo enkrat v 4 letih. Letos ste jo dobili že po dveh letih — vlada je parlament predčasno razpustila, ker ni hotel tako delati, kakor je ona hotela. Iz tega izgleda, da ima vlada vas za bolj vladne nego je bil parlament.
PRISTAŠI P. P. REŽIMA NISTE!
Vi pa niste pristaši te vlade. Kako bi mogli biti, ko živite bedno življenje, dasi imate v lepi in prirodni bogati Jugoslaviji vse predpogoje blagostanja! Vi si želite drugačne vlade, ki bi res upoštevala ljudsko voljo, da pridemo že do davno zaželjenega miru in reda, pri katerem bi vsa jugoslovanska plemena in tudi narodne manjšine, sploh vsak, kdor dela, mogel mimo uživati plod svojega dela.
To vašo željo poznajo vsi. To vašo željo pa tudi vsi izkoriščajo! Zlasti jo izkorišča vlada, ki je razgnala parlament in razpisala te volitve z neresnično pretvezo, da hoče narod zediniti, da hoče vse Jugoslovane združiti v nacionalnem bloku, v katerem naj zavlada svoboda, enakost in bratstvo. Toda ljudstvo vidi, da je to le pretveza. Kakšna bo svoboda, če ne smeš niti govoriti niti pisati, če ne smeš niti svobodno misliti? In kakšna bo ta enakost, če smejo milijonarji prodajati med moko pesek brez kazni, delavni ljudje so pa preganjani, če se združijo za odpravo takih krivic? Kakšno bo to bratstvo, 6e se ljudje naše krvi o belem dnevu vpričo tisoč prič vjamejo in zvezani vlačijo po ulicah dolge ure in če je eden izmed njih potem kakor pes za plo-
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Zbirajte za volilni sklad! Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ,,Posredovalec" Sv. Pelra cesta 23.
Naročajte Naprej!
Ljutljar.a, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri salk, klota, belega in rujavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, spreha jalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prilooje vanje in za obrezovanje tri.
m malo
la veliko!
¥
mm
Hešibžil P
assa
m
„ popolni"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI
Redka priložnost
kapsule JLARUGIH
zdravijo najsigumejšc gnojno Kapavico (iripor) in bolezni mokril, Skati j a 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTKKA BLUM, SUBOTICA.
katero lahko izrabi vsak, kdor rabi različno manufakturno blago in sicer: fine kamgarne, različno sukno od Din 44'— naprej, različno plavo in belo kotenino, Sifone od Din 14'— naprej, vse prvovrstno blago tu in inozemskih tovarn. — Pridite in prepričajte sel Blago najboljše kakovosti, cene neverjetno nizke le pri
g Sv. Petra cesta št. 26 — v bližini Kolodvorske ulice	g
=	priporoča bogato zalogo sukna, cajga, klota, cvilha, oksforta	=?
S	cefirja, sifona,	bele, rjave in modre kotenine, belega in rja-	g
rg	vega platna za	rjuhe, volnene in svilene jumperje, navadne	S
S	in svilene rute	in šerpe, volno, pavolo in nogavice, kravate	§?
S	in	različno	drobnarijo.	J
~ Blago dobro I	Cene	niikel	š
illlllllllll!lllil!lllii!l!!llllllll!!!llllltltlllll!llillii!liil!lllll!!!llllli!l!ilill!lilllil!i!I!illl!lliliilii!llll!lll!!!lill!lilltn
priporočamo našo pravo domsčo
KOLINSKO
cikorijo, izvrsten pridatek za ksvo,
Je li osvoditev bolečin vredna ene poizkušnje?
Potem se ne toži! temveč poskušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFIlliD. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu ? Muči te revmatizem, glavobol ? Zobobol ? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdaineje in bolje delujoče ko francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavoj-nitio in poštnino vred stane:
1 paket	s	6	dvojnat.	ali	2	spec.	stek!.	62	Din
2 paket«	s	6	dvojnat.	ali	2	spec.	steki.	96	Din
3 paketi	z	12	dvojnat.	ali	2	spec.	steki.	130	Din
6	paketov	z	18	dvojnat.	in	6	spec.	steki.	240	Din
Naročila naj se natančno naslove na:
V. Felier, lekarnar
v Stu&iicl S>or»ji, Eisatr© 252	-	Hfvatska.
Za dopolnitev pakefa prtporočm: ELSA-KROGLHCE, miio odvajalno sredslvo /. dobrim uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slabe ofroke in odrasle.
e	S	S • ostanejo ve-
Trame vrednosti
bra, ker obdrže še po proieku mnogih let svojo prvotno vrednost, lire, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit kfjjfe. in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovost dobi se lobro in poceni pri tvrd ki Suttner Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati, samo ■	dinarja	na:
NASI IZDELKI
OdpošHjalnlco ur H. Suttner
Ljubljana štev. 990 (Slovenija.)
Ovojn rsladna ržena	KI K A
esesEssna
v rdečih zavitkih,
Dsrojnosladna jetmenoas ŽMA
'i modri li zavitkih,
Slojena ječmenova	ŽIKA
saassassacs
v zeienih z svitkih
Za udobnost odjemalcev se morejo za r.adopolnitev paketa prlmotati tudi oobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosme-lični preparati lekarnarja FeHerja.
Zahtevajte le Žiko
ključavničarje, strugarje, kotlarje, livarje, modelne mizarje, šamo prvovrstne moči, sprejme industrijsko podjetje v Sloveniji. Za neoženjene stanovanje. Ponudbe z navedbo prakse pod „PRAKSA“ na enončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
medicinsko, norveško sveže v zalogi .
Drogerija ANTON KANC, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1.
Razpošilja tudi po poštnem povzetju.
Steklenica po 9 in 12 Din.
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. Delavnica na razpolago
(blizu Prešerno* vegaspomenika) j
Josip Peteline, Ljubljana
NI Vam več pofr&brao
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobite vse vrsle blaga za obleke in perilo pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po »selo zmissarsi ceni
na pr. sukno po 60’—, 70'—, 90'—, 100'— Din itd., platno po Din. 11’—, 14'—, 16'—, 20'— itd., izgotovljene srajce Din. 44’—, 50'—, 56’— itd,, spodnje hlače po Din' 32—, 34’—, 40’— itd., Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke.
Elitni plesa
in drnge boljše plesne zabave predpisujejo smoking frak. Po najmodernejšem kroju iz finega angleškega sukna in po zelo nizkih cenah si ga more vsak nabavili pri tvrdki
Drago Schwab, Itfufcrijana.
Tiskovine	.
za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
JOT* STEREOTIPI)A	LITOGRAFIJA ^
Raširjajte
I ogrlatšesjfe u jedi-rtenu proletarskem listu v
„Mapre|u“!
Naša brivnica je na Rimski cesti št. 21. kjer se sprejemajo tudi abonenti po nizki ceni. Franc Loborec.
tom ustreljen — pa se nihče ne gane, da bi bili krivci po zasluženju kaznovani? Ne, take svobode, enakosti in bratstva ne maramo! Nismo je marali v Avstriji in je ne maramo v Jugoslavijo. Ali ni res, volilci?
GOLJUFIVI NARODNJAKI PRI NACIONALNEM BLOKU.
Zlasti ne maramo take svobode od bratov, ki imajo vedno polna usta narodnjaštva, obenem pa prodajajo ves narod tujcem in tujemu kapitalu. Čemu ima Pasic celo ulico hiš v Berlinu, doma pa narodu tako manjka stanovanj? In kakor Pašič, tako ima-
jo tudi drugi narodnjaki večino svojega kapitala v tujini, da jim ni treba od njega davka plačevati in da ga bolj skrijejo, tuj kapital pa kličejo v deželo in mu dajejo koncesije, da izkorišča naše ljudstvo. Od trboveljske premogokepne družbe do Stinnesove-ga koncerna, vse internacionalne kapitalistične organizacije se ’ sme ja jo, kake z lahkoto prestavljajo narode na šahovi deski pod zaščito nacionalnih blokov, ki so v raznih državah med vojno komandirali vojake, po vojni pa organizirajo fašiste, orjuna-še, hakenkrajclerje, legionarje itd.
Pravi narod pa se seli po svetu s trebuhom za kruhom.
Kdor to vidi — ali more verjeti, da nacionalni blok res dela za zedinjenje in pomirjenje, za konsolidiranje in izenačenje? Saj še niti pisave ni izenačil in kakor nekdaj v Avstriji, tako morajo preprosti ljudje v osvobojeni domovini zopet hoditi k učenim po razlago, drugače ne razumejo uradnega jezika. Se niti koledarja nimamo skupnega, ker na jugu nikakor nočejo popraviti zmote, ki je bila storjena pred 2.000 leti, njih datum je za 13 dni za našim!
8. februarja
vsi na plan!
Lastnik: >Sloga<, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur-: v Ljubljani. 31. I. 1025—2700.