'I
F
7)
peira
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA STE VILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO CELOLETNA NAROČNINA LIR 700,' POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCH1 6-11 — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Jutri je peta obletnica prvega atomskega bombardiranja Hirošime.
S podpisom stockholmske resolucije se boš najdostojneje oddolžil spominu 68.000 nedolžnih žrtev.
Obnovljena izdaja leto II. štev 85.
TRST SOBOTA, 5. AVGUSTA 1950.
Cena 15 lir
u m1' v.
pad”
a voj se !c ìa.
0
las^1
aietfla
.pi11
me10"
, 'IT»
doi»*'
e i»r nairi: larii*'
). »■ ditti • rod‘n
o n®4.
19.15 1. V»' Sai”1 22-45
,o
18.15
Mit””
ib»-,
l8.t”
a; J
ija”e'
iJO
itn»1'
n
m
,i m” U«”'
P””’
ru”e o«"' ; bil»
)K””‘
es "
naših krajih je eden naj/.ane-v*jših znakov, da moremo srna-3 Italijana ali italijansko pou-.n° skupino za demokratično, sta-3' ki ga zavzemata v vprašanju rj°tbe narodnih pravic Slovencev, ^bravicene smemo trditi, da se 3ian ali italijanska politična sku-5?** ki ne brani in ne podpira od-‘o slovenskih narodnih pravic, niore smatrati demokratičnim. J vseh teh letih smo mogli ugoto-5 da je bila italijanska politična /tona tem bolj protidemokratična, J?, bolj je bila protislovenska. 3* videli smo, da se je mržnja 3 Slovanom skoro vedno krila sovraštvom proti demokratom in .,Vcem. tudi Italijanom. Ko se je t strevaia protislovanska gonja, ,3 vedno pojavili na politični po iffbci v prvih vrstah stari in novi
l'* slučaj, da so si vodstvo Lege .donale osvojili neolašisti prav |3S. ko je od nje prostalo le Se 1 tisoč volivčev. Ko se hočejo ilV' fašisti polastiti tudi Delavske
Cice
jtl i pojavlja lašizem,
»i »roti
in se z vso nesramnostjo ne more I,, le gol slučaj, da nekdo, ki se je K°č smatral za demokrata, zahte-;|.°d VU, da tudi v slovenskih ob-^jjj1 uvede izključno italijanski
i*e doživete izkušnje bi morale |*auk za vse Italijane, ki hočejo jdemokracijo Italijanom samim toni, ki opuste obrambo narodih Mavic Slovencev, zapuste s C ‘udi obrambo najosnovnejših J®°kratičnih pravic Italijanov sa IV Postanejo protiitalijanski, proti-°dni, postanejo hlapci reakcije 1 ‘Ujcev.
Jtov one stranke, ki v Trstu naj« ščuvajo proti Slovanom, tudi
ti»»,*,
agrarne reforme in drugih ePov v korist delavstvu in ijud-Skupine, ki v Trstu zahtevajo
**a|ij najbolj ogorčeno ovirajo tv: tovitev republikanske ustave
Cb0
sPl v “ i <
it ' > to»1*' rut”1
r«de'
vs”1”
i»5"
5‘
)Kf”‘ St 1 :aK”( ;aK”( «d«-K”1
dei”'
ud'
n)»11
O*
iibe'
/
m»”‘
M'
lit
iJ' Slovencem uporabo fašističnih & °n°v, zahtevajo uporabo fašistični Policijskih zakonov tudi proti /•tonskim ljudskim množicam. Za-je potrebno, da se demokratičen '^ani in Slovenci združijo v ”Pno borbo proti skupnemu sodniku.
Se
»io
%
več. Znano je, da se često bi-ostri konkurenčni boji med po
Ameriški volivi stroj v Varnoitnem svetu zopet deluje
Predstavniki zahodnih držav
nočejo mirne rešitve spopada v Koreji
Tudi Titov delegat ni glasoval za poravnavo korejskega spora - Vprašanje kitajskega zastopnika se po želji ameriških imperialistov ne bo obravnavalo na tem zasedanju - Malikove obtožbe proti Singmanu Riju
. l®žnimi nacionalističnimi, več ali U'I fašističnimi skupinami (saj Nacionalisti končno zaidejo v fa-ijto). Vendar je gotovo, da De Gali rt! bolj sovraži Togliattija kot Tilt,' °e Gasperi in Tito najbolj črtita i3rcganjata komuniste. Reakcio-ij»1 i» imperialistični podrepniki 3 narodnosti so vedno pripra-/3* na vsakršno zavezništvo, pa L' žrtvovati neodvisnost lastne anglo-ameriškemu imperiali/« i ’ 'n to zaradi sovraštva do sil >kracije.
11,1.3° smo videli v Trstu, da so !, Ujanski nacionalisti skoro prisilili ijj-nske otroke v titovske počitni-tj k°lonije. Čeprav imajo posamez«
> tocionalisti med seboj hude spo-t^eraoste medsebojna nesoglasja 3' sovraštva proti silam miru utitiokracije.
H r'za v Legi Nazionale in Uelav-I, ^boritici sta znaka, da je itali-v lke intelektualce in srednje sloje lo<lk u bolj prepričal potek do-s^v samih, kot pa vse naše be-6:,;' Prav med temi jih je treba i, °biti čim več za aktivno obram-k demokracije za Italijane in s tem l, bomo pridobili tudi za obrara-KS|°venskih narodnih pravic. Hjdftokratični Italijani potrebujejo Izbore Slovencev za obrambo svo-^lhravic; kajti tudi demokratični 1, 'toni nimajo na razpolago sv o jeti Medališča nimajo dovolj domov lo kV°to kulturno delovanje, za svo-i°rbo za pridobitev gospodarskih ®0|itičnih pravic.
lot enci pa bodo na drugi strani l^nejši v obrambi svojih narod-C.fravic, če se bodo opirali .n It,,1 pomoč med demokratičnimi toni. Mnogo stvari morajo nam-braniti Slovenci: pravico do iy0, nJim potrebnih šol, uporabo i|q ® materinščine brez omejitev, l),|.ybramba teh pravic zanima tudi
lo/^ice enih in drugih pa je mo-v',braniti le v skupni in enotni
nilske stvari se dogajajo, kot na Ver aretacija dr. Sfiligoja v Go-lds’ katerega so zaprli, ker še ni kazni, na katero ga je ob-'ts to fašistično Posebno sodišče. V V'ci nezaslišano! Tudi tu imamo lil ;yka s protislovansko mržnjo Mii &,l|igoj je naš političen nasprot-V,to°rda še hujše. Toda v tem pri-"tov 8re za stvari, ki se zelo tičejo 1 vs ‘taiijanov, kateri se morajo 11*1,° silo upreti tej sramoti za 'l^tonsko republiko. Zaradi časti tonskega ljudstva Je potrebno, (i/ dr. Sfiligoju vrne svoboda. red -............. — -	-
V soboto popoldne se je začelo težko pričakovano zasedanje Varnostnega sveta, za katerega je zaradi navzočnosti sovjetskega delegata Malika vladalo največje zanimanje v političnih krogih in še posebno med časnikarji.
Delegat ZSSR Malik je že dan pred sejo predložil vsem zastopnikom v Varnostnem svetu sledeči dnevni red: 1. Vprašanje predstavnika Kitajske v OZN, 2. Mirna ureditev spopada v Koreji in 3. Razprava o dnevnem redu. Ameriški delegat je hotel že pred sejo onemogočiti razpravljanje o važnem vprašanju, kdo sme predstavljati kitajski narod, Maocetungova ljudska vlada ali pa ameriški podrepnik in pustolovec Cangkajšek in njegova klika. Zato je predložil drugi dnevni red, s katerim je hotel obrniti diskusijo na komunističen «napad» na Južno Korejo in na potrebo nujne pomoči ameriškemu hlapcu Singmanu Riju.
Anglo-ameriški imperialisti pa so skušali tudi na druge načine že v naprej sabotirati sovjetsko pobudo za mirno rešitev spora na Koreji ter za ponovno utrditev ugleda Varnostnega sveta in Organizacije združenih narodov, katerega so ameriški imperialisti s svojimi vsiljenimi predlogi glede intervencije na Koreji težko prizadeli. Tako je imel angleški ministrski predsednik At-tlee v nedeljo po radiu žolčen go vor proti Sovjetski zvezi in njenim predlogom v Varnostnem svetu. Istočasno pa je vse angleško reakcionarno časopisje dobilo nalog, naj čim bolj napada povratek ZSSR v OZN ter njene predloge za zasedanje Varnostnega sveta, kar so ti listi tudi do pike izvedli. Tudi ameriški časopisi, odvisni od vojnih hujskačev, niso zaostajali v srditih napadih proti Sovjetski zvezi in njenim miroljubnim predlogom.
Se jasneje pa se vidi Trumanova napadalna politika na Dalnjem Vzhodu iz obiska ki ga je Mac Arthur napravil Cangkajšku na For-mozi. Ta dva največja sovražnika miru na Dalnjem Vzhodu sta na predvečer zasedanja Varnostnega sveta skušala z novim manevrom onemogočiti mirno rešitev vseh vprašanj Vzhodne Azije zlasti še Koreje in Kitajske. Po svojem obisku pri Cangkajšku je Mac Arthur izjavil, da sta razpravljala o obram, bi Formoze pred morebitnim napadom. Dogovorila sta se o vseh potrebnih pripravah za obrambo poslednjega pribežališča kitajskih nacionalistov. Govora je bilo tudi o Cangkajškovi ponudbi, da pošlje nekaj svojih čet na Korejo; vendar sta končno spoznala, da bi bilo zelo
neprevidno pošiljati čete s Formoze ker bi moglo zelo škodovati v primeru nenadne akcije Maocetunga.
V otvoritvenem govoru je tov. Malik izjavil, da delegat Cangkajškove vlade ne predstavlja zakonito Kitajske v Varnostnem svetu ter zato ne more glasovati o predlogih. Ti sovražniki kitajskega ljudstva preprečujejo resničnim predstavnikom Kitajske sodelovanje v OZN. Tembolj je neupravičena njihova navzočnost, ker je nacionalistična vlada popolnoma odvisna od zunanjega ministrstva ZDA. Zato je predlagal, da mora Cangkajškov delegat Ciang prepustiti svoje mesto predstavniku LR Kitajske.
Temu mnenju so se uprli ameriški, francoski in angleški delegati ter zahtevali da Ciang ostane na svojem mestu. Tu se je pokazala zlasti dvoličnost angleške zunanje politike. Čeprav Velika Britanija priznava le vlado Maocetunga kot zakonito predstavnico Kitajske in je še v petek pred zasedanjem VS predstavnik angleškega zunanjega ministrstva izjavil, da jè Anglija naklonjena prihodu LR Kitajske v
OZN, je na zasedanju samem angleški delegat Sir G. Jebb podprl predstavnika Cangkajška. V sledečem glasovanju sta za Malikovo mnenje poleg SZ glasovala tudi indijski in jugoslovanski delegat, dočim jih je ostalih osem glasovalo proti.
Na drugi seji je tov. Malik napadel ameriški predlog glede dnevnega reda kot poskus s katerim hočejo ZDA nadaljevati in razširiti vojno na Daljnem Vzhodu. Niso Združeni narodi, ki vodijo vojno akcijo na Koreji temveč so le ameriški imperialisti, ki napadajo korejsko ljudstvo. Zato je mnenja, da je primerneje preje rešiti vprašanje kitajskega predstavnika v OZN. Tudi tu se je «izkazal» angleški delegat, ki je izjavil da vprašanje zastopnika Kitajske v OZN nima nič skupnega z vprašanjem vojne na Koreji in predlaga, da se vprašanje kitajskega zastopnika postavi na drugo mesto.
Na tretji seji je predstavnik ZSSR s fotografijami v Seulu najdenih dokumentov dokazal, kako je vlada Singmana Rija pripravila napad. Napadel je vlado ZDA, ki noče mirne
rešitve spora na Koreji, ter končno predlagal naj VS sprejme njegov dnevni red, da tako prepreči razširitev konflikta. V besnem govoru se je temu uprl delegat ZDA Austin.
Sledila so glasovanja. Za ameriški predlog, da pride v dnevni red točka «Protest proti napadu na Južni Koreji», je glasovalo 8 držav, proti ZSSR, Indija in Jugoslavija (!) sta se vzdržali. Za vpis točke «Priznanje predstavnika LR Kitajske v OZN» je glasovalo 5 za, 5 proti, l se vzdrži, s čemer je sovjetski predlog odbit. Prav tako je odbit predlog SZ za vpis na dnevni red točke «Mirna poravnava spora na Koreji». Zanj so glasovale ZSSR, indija in Egipt. Titofašist Bebler se je vzdržal in s tem razgalil svojo vlado kot sovražnika miru.
Ameriški
bodo kmalu
napadalci
vrženi v morje
Korejska ljudska vojska oddaljena le še 25 km od ameriške izkrcevalne luke Fusana Kumčon, Činju, Kočang in druga mesta osvobojena - Letalski napadi na odprta mesta
LONDON — Angleška vlada je določila 3400 milijonov funtov za oborožitev in vojsko v prihodnjih treh
letih.	______
ASMARA — V Abesiniji je izbruhnil hud upor kmetov, ki so zaradi pomanjkanja in gladu zgrabili za orožje.
^amchangjWr...'Ul!
Vonedone'injiHiiimii^
aegwa
••-•mi.«-«im IM.
vir
SaM91u'l > Ma"9ho
\LS:znyon9
V\	X' Vongchi
V^ChilgoK -
•	-Hayang
! Chongha
Tuksong^jAEGU*	jh
fcfcrsr ** ■	1 P'"~
°”9
'■^%Y
Yuchon	Pyongyang
P-on9 t	/V’
Tongsan	J/
Yangaan Jit:
lChin|u
"^P^ong
sem
FUSAN:
Za ameriške osvajalce je bil poslednji teden nad vse pogubonosen in verjetno tudi usoden za njihove osvajalno pustolovščino na Koreji. Malo mostišče, ki je po petih tednih
Druga za drugo se hlapčevske vlade vključujejo						v fronto netilcev vojne		
M V	RZLIf SREI	ÌNE VO. I0ZEML	INE F JU II	’RIPR N NA	AVE 1 BLIŽ	PAJI NJE	FAŠEV Z M VZHO	DA DU
Turčija prosi za vstop v Atlantski pakt - ZDA odobrile Franku 100 milijonov dolarjev posojila - Fa Q O slovo. Ti sle O provokacijo proti Iji irtcl/inn rlcimol-tr-cioijccn-i.								
Tudi ta teden Je prinesel mnogo do kazov, da so si ameriški vojni hujskači za Daljnim Vzhodom izbrali Sredozemlje in Blitnji Vzhod za novo vojno pozorišče. Hladna vojna, ki je v teh predelih zadobila posebno hude oblike, se more vsak trenutek spremeniti v vročo vojno, ki bi bila obenem signal za splošen napad proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam.
Turška vlada, katero so tlto/ašistl pred kratkim proglasili za «demokratično», je zaprosila za vstop u Atlantski vojni pakt. Spričo dejstva, da je popolnoma podrejena politiki ZDA tei da je dopustila prihod neštetih vojaških in političnih svetovalcev in strokovnjakov iz Amerike v svojo držav o, je tudi izven dvoma, da je prosila za vstop v pakt na «nasvet» ZDA.
Značilno dejstvo v tem pogledu je tudi sklep ameriškega senata, da se dovoli Frankovi Španiji posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, namenjenih za obnovo industrije, železnic, cest in podobnega.
Na predlog ameriškega imperiallsttč. nega agenta generala Kenedyja, kt se nahaja v Siriji kot zastopnik OZN, namerava sirijska vlada začeti graditi železnice in ceste strateškega pomena, ki bi bile na razpolago zahodnih držav za primer vojne.
Truman pa je v svoji poslanici kongresu ZDA predložil, da bi iz jondov PAMa dodelili 193 milijonov dolarjev Grčiji, Turčiji in Iranu za njihovo oborožitev.
Tudi jugoslovanski veleposlanik u ZDA Popovič je v imeriu svoje vlade
NOVA ATOMSKA OROŽJA
pripravljajo vojni zločinci v ZDA
Za 5. obletnico Hirošime 68.000 podpisov v naši coni - V Angliji pripravljenih 180 ameriških veletrdnjav za atomsko bombardiranje
nekaj tedni so Slovenci in ►- Ja°i ustanovili odbor za akcijo
, «m proti ukazu št. 183 VU, žaljiv način omejuje rabo Wnskega jezika. Toda ta akcija v najširše borbe za sposto-ri(3 demokratičnih pravic — in na-Pravice niso nič drugega kot Va ne demokratične pravice S > med obema narodoma, za [« nsko-itaiijansko bratstva, vse s‘«n» v m°ROčnem okviru borbe, Sjet naJm°80čn6jši branitelj Je 'I j^toka zveza, za rešitev miru, danes tako zelo ogražan.
Leopoldo gaspahini
«Pred dvema letoma — je dejal Churchill v svojem zadnjem govoru — je angleška vlada dovolila Amerikancem, da zgrade letalske baze v Veliki Britaniji, iz katerih bodo mogle vzleteti veletrdnjave za bombardiranje ruskih mest». V resnici je v Angliji že danes 10 tisoč ameriških letalcev ter 180 letal, enakih onima, ki sta vrgli prvi atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki.
Se strašnejše poročilo pa je podala v ZDA Komisija za atomsko energijo. «Znatno se je pomnožila - pravi poročilo — zaloga atomskih bomb v ZDA. V razvoju je načrt za vodikovo hiperbombo, ki bo še pospešen z novim kreditom 260 milijonov dolarjev. V preučevanju pa so še nova atomska razstreliva, pri katerih bi bila izkoriščana predvsem radioaktivna sila, ki bi jo povzročila eksplozija, v namen, da se zviša število žrtev». Najtežje odkritje tega poročila pa je, da Komisija pripravlja atomske strupe, ki bi jih sipali z letal na prebivalstvo. Ti strupi bi povrročili smrt vseh onih, ki bi vdihavali tako zastrupljen zrak. S tem je potrjena vest o smrtnem prahu, o katerem je pred kratkim govoril neki ameriški znanstvenik.
Vse to pripravljajo miroljubnim narodon poblazneli vojni zločinci, v primeri s katerimi so bili Hitlei, Mussolini in japonski krvoloki pravi nebogljene!.
Odveč je pripominjati, da bi s temi novimi nečloveškimi orožji mogli ti nestvori 20. stoletja v kratkem času iztrebiti tudi največje na rode, da vse človeštvo. Da se ne bi pomišljali tudi do napraviti, dokazujejo neštete izjave najodgovornejših ameriških in angleških politikov in generalov. In prav v zadnjem času izgleda, da je blaznež Forre stal zapustil v Ameriki, pa tudi v drugih zahodnih državah nebroj vrednih naslednikov.
Tem nujnejša in svetejša je zato
dolžnost vseh miroljubnih narodov, vsakega poštenega človeka, da se najodločneje upre tem blaznim ve-lekriminalnim načrtom, katerih žrtev bodo postali tudi vsi oni, ki se še danes strinjajo z njimi.
Lahko trdimo, da še Tržačani prav dobro zavedamo svoje odgovornosti pred zgodovino in svojimi potomci. Prav v teh dneh «Jobovih vesti» o novih atomskih orožjih za množično iztrebljanje se je podpi-sna akcija proti atomski bombi razvila še mnogo hitreje in uspešneje kot doslej.
Posebno miljska občina, ki je šele pred kratkim začela s podpisno akcijo, se odlikuje v tem tednu. V vasi Hrevatinih je že 99 odst. prebivalcev dalo svoj glas za mir, Sv. Barbara pa je dosegla celo 99,7 odstotkov. Odlikujejo se tudi vasi v
Bregu: Dolina 350, Boljunec 360, Mačkovlje 280 in Dom j o 320 podpisov za resolucijo miru. V mestu pa so se partizani miru izkazali na Greti s 1170, pri Sv. Vidu s 1600 in pri Sv. Jakobu z nad 6000 podpisi. Skedenjcev je podpisalo že več kot 4500 ali 55 odst. Najbolj ponosen uspeh pa so dosegli pri MM Zgornji, kjer so podpisali razen dveh vsi prebivalci.
Se pred peto obletnico prvega atomskega bombardiranja, ki je zahtevalo v Hirošimi 68.000 nedolžnih žrtev, je bilo v naši coni nabranih 68 tisoč podpisov proti novemu, še hujšem pokolju. S tem smo sc najdostojneje oddolžili žrtvam ameriškega barbarstva. Tržačani poklanjamo te naše podpise na največji skupni grob v zgodovini — na porušeno Hirošimo.
prosil ameriško vlado in Mednarodno banko za novo dolarsko posojilo. A-cheson je naklonjen tej prošnji, ker Tito nujno «potrebuje finančne pomoči, da ohrani svoj režim».
Ne dvomimo, da tltofašisti potrebu-lejo dolarjev za ohranitev svojega krvavega režima. Toda tudi ameriški vojni hujskači so na tej pomoči svojemu prvemu agentu zelo interesira-ni. Nedavno je bilo v brošuri »Danes v Zahodni Evropi» o tem podano sledeče mnenje: «Oprema devetih francoskih divizij stane Amerikance 1 milijardo dolarjev, dočim Je Tito nudil 20 divizij za samih 50 milijonov dolarjev». Nev York Times pa je pred kratkim napisal: «Kot nasprotnik komunizma more Tito nuditi Zahodu neprecenljive usluge», Washington Star pa: «S stališča hladne vojne Je Jugoslavija ena najvažnejših držav».
In dogodki to potrjujejo. Samo v mesecu juniju so titovet organizirali devet provokacij na albanski meji. Jugoslovanski vojaški pomočnik poslaništva V Sofiji se je pa podal kar o-sebno na mejo, kjer je špijoniral bolgarske vojaške tajnosti. Zena nekega Jugoslovanskega o/ictrja, ki Je prišla iz Banata, pa je povedala, da se na romunski meji zbirajo številne Jugoslovanske čete. Tudi njen mož je v eni izmed tam razmeščenih divizij.
Da bi čim bolj pripravil turško javno mnenje, da je vojna pred vrati, je generalni konzul ZDA v
stvom. Ne morejo mu namreč odpustiti, da je v zadnji vojni sodeloval s Hitlerjem, dočim se je stotisoče Belgijcev borilo proti nacistom.
Takoj ob njegovem prihodu je belgijsko delavstvo stopilo v stavko, ki se je iz dneva v dan stopnjevala. Teden dni po Leopoldovi vr nitvi je stavkalo že nad pol milijo na delavcev. V vseh valonskih pokrajinah je bila stavka stoodstotna, a tudi v Flandriji, kjer je imel doslej največ opore je nad polovica delavcev zapustila tovarne, rudnike in podjetja.
Klerikalna vlada Duviesarta, ki je po navodilih Vatikana organizirala kraljev povratek, je hotela z vsemi sredstvi preprečiti stavko in demonstracije proti kolaboracioni-stičnemu kralju. Po vseh mestih je mobilizirala vse policijske sile proti demonstrantom, posebno še v prestolnici Brislu, prepovedala vsa kršno zbiranje ter je poklicala na pomoč tudi vojaštvo. Se hujše je bilo stanje v največjem industrijskem mestu Liegeu, kjer je proglasila obsedno stanje.
Toda vse to ni moglo ustaviti ljudskega besa proti kralju-izdajalcu. Po vsej Belgiji so bile kljub vsemu terorju in besnenju policije in Žan-darmerije, ojačene s četami redne vojske, velikanske demonstracije, v katerih je sodelovalo na sto in stotisoče delovnega ljudstva, ki je zahtevalo takojšen odstop nacista Leo
še preostalo v rokah ameriških napadalcev, se je v nadaljnjih sedmih dneh ponovno znatno zožilo.
Ljudska vojska je pred tednom pričela novo silovito ofenzivo na južnem in osrednjem odseku fronte. Posebno silovita je bila bitka na severozahodnem predelu, kjer korejska vojska skuša priti z obkroževal n im manevrom do četrte prestolnice Singmana Rija - Taeguja. Sami Amerikanci priznavajo, da je ta bitjca za Taegu najstrašnejša od začetka vojne na Koreji in morda tudi odločilna. Kljub temu da so Amerikanci vrgli na ta odsek mnogo ojačeni in najboljšega orožja, so se vendar morali umikati korak za korakom pod silovitim pritiskom korejske osvobodilne armade, ki prekaša Amerikance ne le po številu, temveč tudi po taktičnih sposobnostih in zlasti še po morali.
Na. osredniem odseku so Korpici osvobodili mesta Anui, važno križišče Kočang ter mesto Hiopčon ter so prisilili preostale čete Singmana Rija, da so se umaknile preko reke Nagtong, ki se izliva v bližini Fusana v morje. Od Kočanga je prodirala nato ena kolona proti Kum-čonu, zelo važnemu križišču na poti proti Rijevi prestolnici. Druga kolona je prodirala proti Kumčonu iz severozahoda. S tem manevrom so Korejci obkolili Kumčon, ki je bil končno v sredo osvobojen. S tem je padla poslednja ovira za pohod na Taegu, na katerega pritiskajo čete tudi z vzhoda. Ljudske sile, ki so prodirale od Jongdoka proti Pohan gu na vzhodni obali so se namreč nenadoma obrnile proti Jongčonu, ki je 30 km severovzhodno od prestolnice. Na severni fronti ni bilo hudih bitk, vendar so čete Kirn Ir
Sena osvobodile mesti Ječon ter važno križišče Andong.
Najhujša bitka je v teku na južnem odseku fronte. Ljudska armada napada z vsemi silami ameriške jjo-stojanke, na katere prihajajo neprestano nova ojačenja. Večji del mornariških strelcev, ki so se izkrcali ta teden v Fusanu, je vrhovno poveljstvo ameriških invazijskih čel poslalo na ta sektor. Te čete so opremljene z najmodernejšim orožjem, ki je doslej veljalo za vojaško tajnost. Kljub številnim novim bataljonom in vsemu orožju pa so korejske čete razbile njihove obrambne položaje ter zavzele križišče Cinju. Predstraže ljudske vojske so dospele do pristanišča Masana, 25 km oddaljenega v zračni liniji od Fusana. Ameriško vrhovno poveljstvo priznava, da je položaj • Amerikancev skoro brezupen. Zato roti vojake, naj ne odstopajo niti za ped ter naj vztrajajo na položajih do smrti. Vse izgleda, da se je začelo poslednje dejanje Trumanove pustolovščine na Koreji in da ni daleč dan, ko bo vržen poslednji okupator v morje.
V onemoglem besu se pustolovec Mac Arthur maščuje s terorističnimi napadi na odprta mesta. Tako so bombardirali v valovih po 30 veletrdnjav neprestano sedem ur severno korejsko mesto Piogjang. Na vzhodni obali pa so vrgli na pristanišče Hungham 400 ton bomb. Bilo je mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom, razrušene so bolnice, šole in stanovanjska poslopja.
Zaradi silovitosti napada na južni fronti so se morale ameriške in Singmanrijeve čete umakniti preka reke Nagtong, za katero skušajo v vsej naglici zgraditi poslednjo o-brambno linijo, da obvarujejo pred padcem luko Fusan, kamor prihajajo neprestana ojačenja v četah in v orožju. Ameriške čete so imele na tem odseku zelo težke izgube v ljudeh, prav tako pa jim je ljudska vojska uničila mnogo težkih tankov, 45 tonskih Shermanov. Dve angle ški kontratorpedovki sta obstrelje vali korejsko luko Mokpo. Južno-
ku začele ofenzivo ter zavzele luko Jongdok, vendar imajo malo izgle-dov, da se bodo mogle vzdržati
Titovi pirati streljajo na begunce
PULJ — Začetom julija je neki Sottil Arcangelo skušal na motornem čolnu zbežati iz Pulja. Z njim so bili tudi njegova žena ter dva otroka od 6 odn. 8 let. To pa jim je preprečila luška policija, ki jih je ujeua že na odprtem morju, izven teritorialnih voda. Začela je nanje streljati s policijske vedete ter je ujela ubežnike. Vse štiri so težko ranjene prepeljali v Pulj, kjer so moža spravili v jetniško bolnico, dočim so ostali trije v civilni bolnici.
Carigradu poslal vsem ameriškim 1 polda. Posebno številne in silovite
dršavljanom okrožnico, v kateri jih poziva, naj se pripravijo za skorajšnji beg iz Turčije. S seboj smejo vzeti le 40 kg prtljage, pač pa kakršno koli orožje. Ce nimajo pištole, pa vsaj dober nož, da bi se mogli v primeru vojne braniti. In še pravijo, da delajo za mir.
Leopold odstopil pod pritiskom ljudstva
Izdajalski kralj Leopold je s svojim povratkom, za katerega se je odločil pod pritiskom Vatikana in ameriških imperialistov, povzročil
so bile demonstracije v nedeljo. V malem mestecu Grace Berleur v industrijskem revirju je policija stre ljala z mitrami v množico ter ubila tri osebe, na desetine jih pa ranila, Ta vest je še bolj razkačila demonstrante ki so se napotili proti prestolnici, da tam izsilijo kraljev odstop.
Pod odločnim pritiskom ljudske volje sta morala končno kloniti tudi izdajalski kralj in ameriškim imjDe-rialistom vdinjana vlada. V ponedeljek je prvi minister Duviesart na tiskovni konferenci javil, da prenaša kralj vso svojo oblast na sina Balduina ter se bo ob sinovi polno-
Nova fašistična provokacija Degasperijevih oblasti
ARETIRAN, DA BI ODSEDEL
1/ let ječe iz sodbe Posebnega sodišča
splošen odpor med belgijskim ljud- letnosti dokončno odrekel prestolu
GORICA — Klerolašistična vlada,
ki vedno bolj očitno kaže svoje namene, obnoviti režim fašističnega nasilja in narodnega zatiranja, se je «proslavila» z novim ogabnim dejanjem, V ponedeljek je bil namreč na ukaz Vrhovnega vojaškega sodišča v Rimu aretiran odvetnik dr. Avgust Sfiligoj, eden izmed voditeljev slovenskih nacionalistov na Goriškem in bivši odgovorni urednik «Demokracije».
Zaporno povelje proti dr. Sfiligoju je bilo izdano na podlagi sodbe Posebnega fašističnega sodišča v znanem velikem procesu, v katerem je bilo decembra 1941. v Trstu devet antifašistov obsojenih na smrt (pet ustreljenih), dočim je bilo ostalih 56 obsojenih na razne zaporne kazni. Med slednjimi je bil tudi dr. Sfiligoj obsojen na 30 let ječe, od katerih mu jih je bilo 10 odpuščenih.
Kot ié znano, je kongres Zveze E-notnih sindikatov STO, ki je bil 4. in 5. februarja t. t., soglasno zahteval Jugoslavije, za teror, ki ga proti njim od Svetovne sindikalne zveze, da izključi iz svojih vrst Djura Salaja in druge voditelje jugoslovanskih sindikatov, kateri so soodgovorni in naj-večji krivci za bedo delovnih množic izvaja Titov policijski režim, za vključitev jugoslovanske države v vojno hujskaško imperialistično fronto.
Naša sindikalna organizacija je bila menda prva, ki je glede Salaja in pajdašev stavila to važno zahtevo; to je razumljivo spričo dejstva, da ta tolpa izvaja svojo zločinsko oblast v sosednji coni B, kjer je teptala in tepta Se naprej vse, tudi najosnovnejše pravice slovenskega, italijanskega in hrvatske-ga delovnega ljudstva. Ne samo to. Spričo anglo - ameriške vojaške okupacije cone A in suženjske vdanosti Tita anglo - ameriškim imperialistom prodirajo zločini Titove klike že naravnost v naše hiše, polja, delavnice in urade.
Toda nismo samo ml postavili zahte-
OD IDUMANA DO OONIJA
ve po izključitvi. Isto so napravile številne druge sindikalne organizacije, bodisi iz ljudskih demokracij, bodisi iz držav, ki še vedno ječe pod kapitalističnim jarmom. Dejstvo je, da je SS Z, hoteč pomagati Jugoslovanskim delavcem u njihovi nad vse trdi borbi proti zatiralskemu in terorističnemu titovskemu režimu, letos v aprilu sklenila, da izključi iz svojih vrst jugoslovanske voditelje, izdajalce gibanja za osamosvojitev delavskega razreda.
Tedaj so začela prihajati na dan ze lo značilna dejstva, kt so v razvoju dogodkov samo še potrdila pravilnost in nujnost izključitve titovskih voditeljev iz SSZ. Razvoju Titove klike na-pram svetovni fronti miru in socializma od stališča neposredno po Resoluciji I. U. do odkritega Titovega prehoda v imperialistčen tabor, u katerem je zastavonoša nesramne protisov-
letske gonje, odgovarja izdajalska delavnost Salaja in njegovih pajdašev proti svetovnemu sindikalnemu pokre tu. Med tem ko so se v svoji nesramnosti upali udeležiti kongresa SSZ, ki je bil Julija 1949. v Milanu, so se že davno prej dogovarjali in barantali z voditelji «svobodnih» sindikatov in z angleškimi in ameriškimi stavkokazi, ki so na Trumanovo povelje zapustili SSZ in ustanovili zloglasno Mednarodno zvezo «svobodnih» sindikatov, c kateri so vpisane — kot je znano — vse one laži—sindikalne «svobodne» organizacije, kot tržaška Delavska zbornica in podobne.
Delavci naše cone, ki se zanimajo ne samo za krajevno sindikalno življenje, temveč tudi za sindikalne dogodke v svetovnem merilu, poznajo prav dobro to «Internacionalo svobodnih sindikatov». ki jo je ustvaril Truman za
razbijanje svetovne enotnosti delav-
Vključltev jugoslovanskega sindikalnega vodstva v Mednarodno zvezo svobodnih sindikatov — ki ni nič drugega kot sredstvo za uresničenje imperialističnih vojnih načrtov — je danes že dovršeno dejstvo, ki ga dopolnjujejo i razne «pomoči», kot je Marshallov na-
cev, uresničenje v SSZ. Končni njihov črt. Ta vključitev je samo dosledna in namen, kt bi ga po premostitvi silovite neizogibna posledica vstopa Titove kli-ovtre ,katero predstavlja enotnost de- j ke v protisovjetsko fronto.
lavcev vseh dežel, skušali doseči, je uresničenje napadalnih načrtov ameriškega imperializma.
Salaj in njegovi pajdaši so igrali dolgo časa dvojno igro, ko so bili z eno nogo v SSZ, z drugo pa v Trumanovi sindikalni internacionali. Toda po izključitvi so odvrgli krinko in so se odkrito približali Deakinu, Broumu In podobnim tolovajem. Delegacije angleških sindikalnih prvakov so šle odkrito k njim na obisk v Beograd. Velike ameriške sindikalne «živine», ki na Trumanov ukaz delujejo po Evropi, pa brez sramu izjavljalo, da imajo namen pomagati jugoslovanskim sindikatom — to je teroristični Salajevi tolpi — proti SSZ.
Ce imamo pred očmi te mednarodne odnose Jugoslovanskih sindikalnih voditeljev ter tesno povezanost in odvisnost od Salaja in pajdašev, v kateri se nahajajo lažni sindikati v coni B in papirnati «razredni sindikati» Bortola Petronija, je prav lahko pojas niti mnoge stvari, ki se dogajajo pri nas. Ni se potrebno več ustavljati prt žalostnih dogodkih v coni B, ki jih danes pač vsi že dobro poznajo. A nihče se v Trstu in coni A tudi ne sme več čuditi zaradi odkritega sodelovanja Petrontjevih tn Babičevih «razrednih sindikatov», z ZVU, z delodajalci, s takozvantm «svobodnim» sindikalnim gibanjem in z vsemi tukajšnjimi reakcionarnimi silami. RASTO.
Zaradi propada fašističnega režima je imenovani prišel že po treh letih iz zapora in mu je bila, kot tisočem drugih, prihranjena ostala kazen 17 let. A prav za teh 17 let je Vrhovno sodišče izdalo zaporno povelje, češ da jih mora še prestati, ker je bil obsojen s «pravomočno» sodbo.
To dejanje Vrhovnega vojaškega sodišča ni mogoče tolmačiti drugače kot najpredrznejšo fašistično provokacijo, ker je pač vsakomur znano, da so bile z italijansko ustavo in s posebnimi zakoni odpuščene vse kazni, ki so jih iz političnih razlogov izrekla fašistična sodišča. Tudi po mirovni pogodbi (16. člen) ne sme italijanska vlada preganjati svojih državljanov za dejanja storjena po 16. 6. 1940. v prid zavezniškim silam.
Čeprav smo prepričani, da bo to zaporno jiovelje v smislu zakonitih predpisov v kratkem preklicano, je očividno, da gre za ponoven poskus vladajočih strank, da s takimi ukrepi pripravijo pot obnovi fašizma. Ce bi jim uspelo vzdržati v veljavi vse sodbe fašističnih sodišč, bi se italijanske ječe zopet najpolnile z antifašisti in pripadniki narodnih manjšin, zlasti še s Slovenci. S tem bi bila uglajena pot za povratek fašizma; ogromna večina fašističnih zločincev je že itak na svobodi, med njimi celo sam predsednik Posebnega sodišča, zloglasni Cristini. Obenem pa je to tudi poskus, še bolj podžgati narodnostno mržnjo na Goriškem, kar more služiti le zločinskim namenom vojnih hujskačev.
PRAGA — Zveza češkoslovaških književnikov je povabila na okrevanje in zdravljenje na Češko slavnega turškega naprednega pesnika Nazima Hikmeta, ki je pred kratkim prišel po 12 letih iz zapora. Veliki borec za mir ta svobodo delovnega ljudstva je vabilo sprejel. Odvisno je le še od turških oblasti, če mu bodo izdale dovoljenje za pot.

NE POZABIMO NA HIROŠIMO IN NAGASAKI!
Prva atomska bomba bi pomenila
začetek splošnega pokolja človeštva
Oton Župančič [) E T E ČEBLJA
Imperialistični kriminalci, ki z mrzlično naglico pripravljajo človeštvu nove potoke krvi in solz, nove ruševine in razdejanja, si zaman domišljajo da bodo z raznimi lažnimi gesli ustavili ali zajezili mogočni val ogorčenja vseh narodov sveta, ki so že obsodili njihove zločinske priprave. Mogočnega pokreta partizanov miru ne bo več ustavilo nikako lažno geslo. Plemenite akcije za prepoved atomske bombe, zločinskega orožja za množični pokolj prebivalstva ne bodo ustavili nikaki policijski ali drugi ustrahovalni ukrepi. Stockholmska resolucija si vedno bolj utira pot v najširše sloie vsega prebivalstva. Milijoni partizanov mi ru približujejo dnevno vedno nove ljudi ki se začenjajo zavedati važno sti stockholmskega poziva.
Nihče ne more danes več oporekati dejstva da se silna fronta miroljubnih sil iz dneva v dan širi in utrjuje. Prav to je eden izmed razlogov da so začeli voditi vojnohujs kaški krogi proti pokretu partizanov miru besnejšo gonjo, poslužujoč se svojega policijskega aparata in v še večji meri divje propagande na podlagi gesel, ki so jih potegnili iz starega in obrabljenega Mussolinijevega in Goebelsovega arhiva.
Se danes naletimo na ljudi, ki so pod vplivom te propagande in vam bodo — čim jih vprašate za podpis stockholmskega poziva — zavrnili z «utemeljitvami», češ da je akcija proti atomski bombi komunistična pobuda in propaganda, ki skriva vse drugačne in skrite cilje. Nekaj sličnega trdijo prav titofašistični voditelji in njihovi prikriti zavezniki, voditelji belčkov. Eni in drugi, kot zvesti hlapci vojnih kriminalcev skušajo odvrniti predvsem Slovence od zavesti bližajoče se vojne nevarnosti in jih uspavati z lažnimi gesli, da ne obstoja nevarnost nove vojne ter da je za to stanje pač edino kriva prav Sovjetska zveza, itd.
Dejstvo je, da akcija za prepoved atomske bombe ni nikaka pobuda komunistov. To trdijo le tisti krogi ki imajo ves interes, da bi se v resnici sprožila atomska vojna. Taka gesla širijo preko radia, tiska in ustmene propagande. Protikomunizem — to je njihovo osnovno geslo s katerim bi hoteli zatreti napore človeštva, ki iskreno stremi za mi rom In hoče vsekakor rešiti lastno življenje pred atomskim uničenjem
Pri akciji za prepoved atomske bombe nimata komunizem in proti komunizem nikake vloge. Stock holmski poziv so sestavili in ga dali v svet ljudje vseh narodnosti, znanstveniki, pisatelji, delavci, it-metnikl, ki pripadajo najrazličnej Šim strankam. V svetovnem odboru partizanov miru najdemo n. pr. ime na ljudi, za katere ne more pač nih če trditi, da so komunisti. Naj navedemo le nekaj imen: menih Jean
nega prava na katoliškem zavodu v
Ali je tudi to
"informbirojevska
laž?
Franciji, Mario Mc-ntesi, voditelj i me, češ, da je Japonska kapitulirala krščanskega pokreta za mir v It’1- prav zaradi atomskega bombardiranji. slikar Rockwell Kent iz ZDA, J nja. To je največja laž. Vsi dobro
Joh nnes Steel, žurnaiist in pnd-p. e lse Inik progresivne stranke v New Yorku, Laurente Casanova, po slanec in bivši minister v Franciji, Lajos Veto, škof luteranske cerkve na Madžarskem in nešteto drugih.
Kdor podpiše poziv za prepoved atomske bombe nikakor ne podpiše
verno, da je Japonska kapitulirala prav zaradi odločilnega vojaškega nastopa Sovjetske zveze. Ameriški imperialisti niso vrgli atomske bombe, da bi s lem prisilili Japonsko na kapitulacijo, ker so prav dobro vedeli, da je bila kapitulacija le vprašanje časa. Japonska bi kapitu-
ne za komuniste, kakor tudi ne proti i lirala tudi brez atomskega bombar-komunistom. Tu gre za obsodbo ti j diranja. Atomsko bombardiranje Hi-ste vlade ki bi kot prva uporabila I iošime in Nagasakija je bilo iz-atornsko bombo proti človeštvu j vedeno le v ustrahovalne svrhe. A-Stockholmski poziv ne dela pri tem ] meriški imperialisti so seveda upa-nikake razlike med vladami in stran- li, da bodo s tem kriminalnim de-kami. Toda že d nes je lahko vsa- janiem vplivali predvsem na Sovjet-k emu razsodnemu človeku jasno ka sko zvezo, ki so ji hoteli že takrat tera je tista vlada, ki bi ne pomiš- pokazati svojo domnevno premoč, ijala za izvedbo tega peklenskega Jasno ie torej, da atomska bom načrta. Javne izjave, ki so jih dali I ba nikaknr ne bo rešila vojaškega razni ameriški m ròstri in sam pred , izida katerega koli vo'nega s popa-serlnik Truman p'č ne dopuščajo ».da. Primer Japonske, ki ga navajajo nekateri vojni blazneži pa ni-
lem pogledu več nikakega dvoma.
Vojni zločinci š.rijo še drugo, tem bolj ostudno in kriminalno geslo, s katerim hočejo nekaka že v naprej
kakor ne drži. Japonska ni imel-i atomske bombe. Tudi zaradi tega so se ameriški imperialisti takrai
opravičiti bodočo uporabo atomske poslužili atomskega bombardiranja bombe. Atomska bomba je v resnici i Kaj bi se zgodilo, če bi bila Japon strašno orožje, toda čeprav po po-j sk j v posesti atomske bombe? K<, vzročlla veliko število človeških žr- ' si zastavimo to, povsem logično lev bo Da istočasno pospešila hiter ' vpr šan:e pridemo do zaključka, da zaključek bodoče vojne. Na ta na-' bi bilo človeštvo izpostavljeno groz. čin bo prihranila veliko število žr-1 nemu in nepopisnemu un'čenju. To lev na bojiščih Te izjave, ki jih I velia brez dvoma tudi za bodočnost priobčujejo razni ameriški in ev- Prav zaradi tega je stotine milijo-ropski reakcionarni časojjisi pred-1 nov ljudi dvignilo svoj glas in izstavljajo višek nesramnega iti brez- j -eklo svojo odločno obsodbo proti čutnega -cinizma To zločinsk sta- j tisti vladi, ki bi prva uporabila j lišče skušajo podpreti s pr mentina atomsko orožje, ker bi prva atom- : atomskega bombardiranja dveh ja- ska bomba pomenila začetek atom-ponskih mest Nagasakija in riiroši- [ skega pokolja vsega človeštva
Mamica zdaj pa zares grem za očetom tja čez! — Dete, zgrešila se bota, sneg je zapadel vsa pota, sneg je zametel ves svet, burja zabrisala sled. —
Mamica sneg nam skopni, solnce nam rože zbudi, koder so najbolj rudeče. koder so najbolj duhteče, tam Je stezica za njim. .. veš li, kako naredim?
Nisem metuljček, če čem ? Svetle reroti razpnem, a jaz ne letam za medom, le za očetovim sledom, gledam, zagledam, ves bel sedem na puškino cev.
Bog daj! pa smuk mu v uho, in mu zapojem drobno:
Jaz pa vem novo uganko: nitko udenem v šivanko, sinka očetu v uho... pa mi razloži, kako!
Zakon o upravi podjetij
delavskih
O, ta je težka, vem sam! Čakaj, pa lažjo ti dam: Kje pa je pošta in pismo, ki ga dobili nič nismo? Kje pa Je leni pisar, ki mu peresa ni mar?!
Lej ga, me res ne poznaš? Veš, kaj doma še imaš?
Očka ti grdi, da mamo z mano ostavil si samo!
Zdaj pa le hitro nazaj . .. Mamica. . jočeš? . . . zakaj?.
Pred ustrelitvijo (Stojan Donkov)
Hočeš, da grem kar takoj, pa ga privedem s seboj?
— Dete... zgrešila se bota... dete... zasnežena pota... dete... moliva: Bog daj vsem nam nebeški raj! —
Da spoznamo pomen zakona o u-pravi podjetij po delavskih svetih in cilje, ki jih titofašizem z njim zasleduje, moramo razčleniti njegove določbe v luči dosedanjih gospodarskih, socialnih in političnih reform v Jugoslaviji, od katerih jih je mnogo neposrednih in posrednih pridobitev osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in zato revolucionarnih in naprednih
Na gospodarskem polju je bila u-vedba načrtnega gospodarstva in nacionalizacija zasebnih industrij skih, trgovskih, rudarskih, promet-| nih in drugih podjetij nedvomno po-; sledica zmagovite revolucije delov-j nega ljudstva Jugoslavije. Poleg tega je bilo za časa borbe in po vojni mnogo drugih naprednih ukrepov,
I ki so usmerjali jugoslovansko go spodarstvo iz kapitalizma v socia , ližem. Z načrtno sabotažo od zgoraj j« Titova klika že davno ovirala, j marsikdaj celo onemogočala pravil-i no izvedbo vseh resnično revolucio-I narnih ukrepov. Naj omenimo le nacionalizacijo malih trgovskih, obrtnih in drugih obratov iz leta 1948. ki jo 'je Titova klika spričo pisem VKP-b izvedla brez potrebne pri-| prave za prevzem v državne roke I in z velikimi pomankljivostmi. Za radi tega nepripravljenega ukrepa je država utrpela-ne le ogromno denarno škodo, temveč je bilo težko gospodarskim
pripravljen, da bi jih prevzel je roke. >	, u,
Ta padec proizvodnje je bil P* vsem usoden za petletni gospoda1^ načrt, ki je potreboval ne le tedanjo, temveč še mnogo višjo * spodarsko zmogljivost. Zaradi ^
velikega padca pa je petletni
Ostal kar naenkrat brez cele vr proizvodov in polproizvodov P trebnih za svojo izvedbo, mnogo več pa je seveda val petletnemu načrtu odkrit Prf s Sovjetsko zvezo in ljudskim1
mokracijami ter gospodarska
nas16-
UUI oIV« - f
nitev Jugoslavije na kapital^1
drŽaVe-	Ti|0VI'
Ameriški monopolisti so 11 izdajstvo porabili za zasužnjeni8^
spr"
goslovanskega gospodarstva, -, )t no izrabljajoč zadrego, v kateb,,.
je po prelomu z Vzhodom
zhaš1’
jugoslovanska vlada. Ameriški
pat
nopollsti, ki so posodili denar, niso imeli prav nobenega ha«1 ustvarjati, čeprav tudi samo n dežno, razne Titove «socialistlC“s|
načrte. Ameriški kapital je zah18^
za svoja posojila stvarna ib ^
tična jamstva. Jugoslavija ie
materialno protidajatev morala
sur°,vi-
diti Ameriki potrebne predvsem strateške, kot baker. nec, krom, živo srebro in dr„ za ...
česar je velik del pii nirane
strije padel v vodo. Skratka, rt političnim Pr
prizadeto celotno narodno gospodar. s*com Amerike so petletni na^r*',otr
cionalizacija in drugi taki Š°,L.
stvo. Na tisoče malih industrijskih in obrtnih obratov je prenehalo delovati in proizvajati dobrine, ker državni gospodarski aparat ni bil
MANJ BIROKRACIJE IN VEC POMOČI
Kmetijski delovni zadrugi Središč» je v sredi Žetvenih del zmanjkalo najti za traktor. Da bi lahko z delom na daljevali, so zadružniki takoj poslali voznike a 34 km oddaljeni Ptuj. V Skladišču OZKZ pa vozniku, na/te niso dodelili, ker so Imeli inventuro. S tem odgovorom se je voznik zadovoljil iti se vrnil. Torej — 70 km vožnje s konji zastonj zaradi neživljenjskega reševanja trenutno lahko rešljivih nalog!
V magazinu OZKZ leže večje količine raznih kmetijskih strojev: brane grozdni mlini, plugi itd, Nekateri stro Ji so že od leta 1947 namenjeni KDZ Mnenja smo, da bi odgovorni ljudje na kmetijskem poverjeništvu te stva ri že lahko poslali tja, kamor spada Jo. Ce KDZ mogoče nimajo Interesa za nabavo teh strojev, bt jih državna posestva, zadružne ekonomije in pri vatni kmetje brez dvoma kupili.
Tudi razni kmečki izdelki leže že več časa v magazinih OZKZ. Tako so pred nedavnim dobili 1 vagon sum barlda, ki se uporablja v sadjarstvu !n vinogradništvu. Del lega so že razdelili, vendar kmetijsko poverjeništvo ni poslalo navodil za uporabo. Kmetje vprašujejo, za kaj in kako naj sum-barfd uporabijo. 600 kg ogljikovega žvepleca leži že dve leti v skladišču
(Iz «Ljudske pravice» 18. julija 1950.)
Tito - Syngman Rhee
Po seji vlade načelnik odseka ranje Symington:
ZDA je izjavil plani-
la
«Razpravljali smo, kako bi pospešili kar najbolj proizvodnjo za tretjo svetovno vojno.»
Psi čuvaji kapitalističnih magnatov
•••
General Roberts, vodja ameriške vojne misije na Koreji je izjavil, da so ameriški inštruktorji pripravili na Koreji 100.000 dobro oboroženih vojakov.
Višji ameriški oficir iz vojaške misije v Beogradu je izjavil, da ima Tito pripravljenih 30 najbolje opremljenih divizij. Ameriški inštruktorji se nahajajo prav tako v jugoslovanski vojski in Jugoslavija prejema ameriški vojni material.
Truman ščuva k napadu
s • e
Trumanov svetovalec Dulles je zagotovil Syngman Rheeju pred napadom na Severno Korejo, «da bodo poslane v Korejo silne količine orožja» in dodal : «Oči sveta so obrnjene na vas.»
V poslednjem času je ameriška propaganda obrnila «oči sveta» na Jugoslavijo in Truman je izjavil, da bi Amerika v primeru «napada» takoj intervenirala.
Ameriški hlapec Tito pripravlja na Balkanu vojno provokacijo po vzorcu Koreje. Kdaj bodo imperialisti spustili z verige
svojega drugega psa čuvaja?
Mladina v borbi za mir
Z geslom «Zedinjeni proti atomski bombi za mir», se bo na pobudo demokratičnih organizacij Italije In Francije vršilo od 14. do 20. avgusta v mestu Nici (Francija) veliko mia-dinsko zborovanje. Važnost tega zborovanja je predvsem v tem, da se vzpostavi večja povezava med naprednimi francoskimi in italijanskimi mladinci.
Med ostalim programom bo najprej slavnostna otvoritev v eni izmed kinodvoran, razne prireditve, plesi, kresni ognji, ob kuncu pa bo ob priliki prihoda Štafete miru iz vseh krajev francoske republike sledila velika prireditev.
Mladinci in mladinke, ki želijo imeti podrobnejša pojasnila za to zborovanje naj se zglasijo pri tajništvu ZKM, trg Ponterosso 6-11.
Velik napredek sovjetskih športnikov
Od leta 1939 dalje, se v Sovjetski zvezi praznuje 18. julij kot «Dan športa». Letos pa je dal sovjetski tisk ob tej priliki naslednja poročila:
V	času petletnega plana, je bilo zgrajeno v Sovjetski zvezi nad 600 stadionov, 10.000 smučarskih postaj, 500 bazenov, 50.000 igrišč za košarko in odbojko.
V	Sovjetski zvezi sta telesna vzgoja in šport na najvišnji stopnji. Za telesno vzgojo je bilo v SZ zgrajenih veliko število šol. V te šole je vštetih tudi 15 zavodov za telesno vzgojo in nad 40 šol za bodoče vaditelje.
V	SZ obstojajo posebne založbe za objavljanje knjig, časopisov in revij, ki se nanašajo na šport in telesno vzgojo. Zelo visoka je izdaja športnih publikacij, ki iz leta v leto vedno bolj narašča. Tako je v letu 1948 n. pr. založništvo «Fizkultura in šport» izdalo 102 knjigi z 3,039.000 natisnjenih izvodov. Ob koncu tega leta pa bo doseglo število knjig in revij o fizkulturi in športu nad 6 milijonov izvodov.
Nad 20 milijonov sovjetske mia dine je dobilo športne diplome, ki odražajo osnovna načela sovjetske ga načina fizkulturne vzgoje. 20.000 novih športnih organizacij se je ustanovilo v zadnjem času, kakor tudi število športnikov se je zvišalo V zadnjem tromesečju tega leta s» je zvišalo število športnikov za
43 odst. Število mladincev, ki se redno udeležujejo športa je dvakrat večje kot pa leta 1940.
Fizkultura in šport so se posebne razvili na podeželju. V ukrajinski pokrajini Vinica je nad 500.000 kol hozrvh športnikov. Lansko leto .je bilo po kolhozih SZ ustanovljeno nad 100 novih fizkulturnih športnih klubov, medtem ko se je število po deželskih športnikov letos podvojilo
Predvsem so priče napredujočega športa razni prvaki SZ, ki so leta 1949 pridobili 420 rekordov, od ka terih je 32 svetovnih. Ce Sovjetsko zveza leta 1941 ni pridebila nobenega rekorda, danes lahko rečemo da jih ima 58 na 205. Naj navedemo le nekaj primerov sovjetskih prventev iz Mednarodnih iger visokošolcev, ki so bile lansko leto v Budimpešti Kot prvi so se odlikovali v odbojki
koSarki, telovadbi, atletiki, boksu
in rokoborbi. Od 151 kolajn so prejeli 115.
Solidarnost z demokratično mladino Koreje
Vsa demokratična mladina v svetu zahteva, da se takoj preneha z imperialističnim napadom na Korejo.
V Milanu je na stotine mladincev in mladink protestiralo pred ameriškim konzulatom proti napadu na Korejo ter vzklikalo korejskemu narodu in partizanom miru.
Na Kitajskem, v mestu Ghengtu je nad 40 tisoč delavcev in visokošolcev manifestiralo proti napadu ZDA na Daljni Vzhod. Visokošolci in profesorji vseučiliščč v Pekingu so poslali pozdravno pismo korejskemu narodu.
Ravno tako se med tržaško mladino razvija vedno večja solidarnost s herojsko mladino Koreje, ki se odločno bori za enotnost in neod visnost svoje države. Mladina iz Sv. Križa je v znak solidarnosti poslala mladini Koreje pismo v katerem se obvezuje za čim večje število podpisov proti atomski bombi, zavedajoč se, da bodo s tem dali največji delež k utrditvi Svetovnega pokreta partizanov miru ter k zmagi hrabrega korejskega naroda. Pismo je podpisalo nad 70 mladincev in mladink. Podobna pisma je že pripravila mladina s Proseka, Ricmanj, Cerovelj, krožkov Tomažiča, iRnaldija itd.
darski ukrepi, izgubili vso reV”'s»
cionarno in napredno vsebino I3
postali, kolikor je še sploh od
preostalo, le še orodje za koD3'^.
no izkoriščanje jugoslovanske^ 1
lovnega ljudstva.
Spričo vseh teh dejstev ie
letni načrt doživel popoln PČ„i-
nacionalizacija pa je postala
večja ovira za nadaljnjo P°nl'
-____.u,.................j.InD
merike, ki je zahtevala odstop t važnejših rudnikov ter industr» _
t
jamstvo in odplačilo za svojo moč.	tij.
Ko je bila končno Titova faS ’ na tolpa še do kraja razkrinkan3^ političnem polju, tudi ni imel° ,, smisla, nadaljevati s «sociali511 ,f. burko na gospodarskem jpoljo, ,f sti še ker je potrebovala ogr° ih drug upravni aparat.
Tako se je titofašizem končn0
T
li,l
tje
ierti
ga ’ »at.
Krc Hej gos kje: Pos lu j Hit Gr;
V «II ga ran top kaj »v n «Sl
'Op
var
»ec
Pol
»lai
tel,
«n
Ev
»er
OS
ločil, da dokončno likvidira ys8
f.
W
spodarske reforme ter obnóyi -
talizem, da ugodi nenasitnem11 gj» hlepu ameriških imperialistov- ^ veda ni mogoče čez noč teg3 ^
praviti brez velike škode za
darstvo in brez nevarnosti, za darski polom, ki bi brez dv £[ povzročil tudi revolucijo in P m fašističnega režima. Tako je ? tjJ-
do vmesne stopnje med kapi*3'1*
no in socialistično gospodarsko "(t
Wi
,ha<
vo podjetij po delavskih svet.'^,
je ta stopnja primerna za Pre'. ir kapitalističnega v socialistična pravljanje, je prav tako pr'111 poza prehod v obratno smer za.pih stopno likvidacijo revolucij3 tl|. gospodarskih reform. To potrjujLy di okolnost, da se je Titova ^1 odločila za ta usoden korak 0[j petletke, ki bo prav gotovo °. po-občutila njegove posledice, 531 meni njeno likvidacijo.	<0v-
Ze iz zgoraj navedenih ra je jasno, da ima zakon o ",jl»
podjetij po delavskih svetih lzral-
tt>°°:
protirevolucionaren značaj. Se %-go jasneje pa potrjujejo to določbe navedenega zakona sfČi V ki ne le, da ne dajejo podjetji-upravo delavcem, temveč pdPri eg> jo še poslednje pravice delaV5 razreda.
S tem zakonom je naprav^3 J tova fašistična klika poskus, VJd
fašistični korporativni gosp°Č([
ustroj, katerega skuša obog3' >i-
novimi izkušnjami fašistov,
stov, anarhosindikalistov ter ,(<( kaj ne — ameriških veleindustrij,
v borbi proti delavskemu ra^fs<' Poleg gospodarskega, to je P° teS> ka v kapitalizem, je dosegel * ^ zakonom titofašizem . tudi P° cilj: oropati delavski razred ,je pravic in sredstev borbe za n vanje in dovršitev proletarske 3 ^ lucije, ki jo je začel v narodri0 hodilni borbi.
STAJČO VZDIHOV
( Nadaljevanje
Arthurjeva „razstava" v Koreji
Izvleček iz članka Gabjorja Petra, člana Delavske partije Madžarske
Zaradi teroristične dejavnosti UDtSe se jugoslovanski zapori polni. Ustanovljeni so bili novi zapori. Tako so bila tzpremenjena v Karadjordjevu tri trinadstropna poslopja v zapore. Približno 60.000 jetnikov se nahaja v raznih zaporih na dalmatinskih otokih. Novi zapori so bili ustanovljeni v Zemunu, Mitroviči in Kosovem. Številni komunisti in domoljubi so zaprti v beograjskem zaporu Glavnjačt.
Eden največjih zaporov Jugoslavije se nahaja v Sremski Mitroviči. Ta zapor lahko sprejme preko 5000 jetnikov. Pred mesecem junijem 1946. so bili v tem zaporu vojni zločinci in /aSistl. Po resoluciji In/ormacijskega2 urada se Je sestav Jetnikov v nekaj mesecih iz-premlnil. FaSisti so bili izpuščeni in na njihovo mesto so prišli komunisti, ki so bili predani lastnemu narodu In Sovjetski zvezi. V poletju 1946. je bilo vrženih v ta zapor 1200 do 1500 tovarišev, ki Jih po večini ni sodilo nikako sodišče, nego jih Je pobrala UDBa.
Ti!o-Rankovičev Gesfapo
S širjenjem demokra tičnega lisko, ki je nafte najmočnejše orožje, bomo kos nalogam v boju za obrambo resničnega in trajnega miru v svetu.
V zaporu Sremska Mitroviča sta tudi zaprta tovariša Hebrang in Zu-jevlč, tam je tudi Zigmund Kek, urednik časopisa «Mogiar», LajoS Nagi, poslanec iz Novega Sada, Elmar Trom-bac, eden izmed voditeljev KPJ v Subotici m mnogi drugi voditelji partije. Med jetniki s enahaja tudi 500 sovjetskih državljanov, katerim Je uprava zapora že večkrat predlagala, da naj sprejmejo jugoslovansgo državljanstvo. vo.
Z jetntkl postopajo v Jugoslaviji na barbarski način. Da bi izsilili izjave, ki jih zahteva UDBa, jih mučijo z električno strujo ter Jim. trgajo nohte. Jetnike vodijo Cesto v kleti, kjer ostanejo po vet dni na nogah in do pasu v vodi.
Treman, vodja zaporov je izjavil v tem pogledu: «Komunisti bodo pristali na to, da služijo Titu, ali pa bodo ostali tukaj».
Cesto se dogajajo umori političnih letnikov. Nato vržejo truplo skozi okno viSjih nadstropij, da bi dali videz samomora ali poskusnega bega. Velika večina političnih jetnikov je Invalidov zaradi pretepanj.
Eden izmed načinov, kako iztrebljajo jetnike je ta, da jih uporabljajo pri
3.
izsuševanju močvirij, kjer pomirajo na stotine zaradi nečloveških življenjskih prilik, ali pa zaradi bolezni. Tako so pomrli mnogi jetniki na področju Lanskega polja zaradi silnih naporov.
Tudi družine jetnikov doživljajo vseh vrst zapostavljanj in terorja, mečejo jih iz stanovanj in domov, zaplenijo Jim imetje, odvzamejo živilske nakaznice In nemogoče Jim je najti delo kjerkoli. Stariše in otroke aretiranih komunistov čaka smrt zaradi lakote. Vsi, ki bi jim hoteli pomagati se izpostavljajo nevarnosti, da jih vržejo v zapor.
Pokrajinski organi UDBe plenijo delovne kmete in se obnašajo kot pravi tirani. Oni ustvarjajo mrežo obveščevalcev s tem, da se poslužujejo kulakov, ki so glavna opora UDBe na podeželju.
Samo s brezmejnim terorjem duši UDBa naraščajoče nezadovoljstvo kmetov.
Jeseni 1949. leta so kmečki delavci v okolici Z ente protestirali v številu približno 600 oseb proti lakoti in kli-
cali: «Dajte ljudstvu kruha! Boljša je smrt nego glad!» Agenti in obveščevalci UDBe, ki so se skrili med množico so aretirati enega izmed govornikov: Andras Matztonkaja in 32 njegovih tovarišev ter so razgnati zborovanje s tem, da so začeli streljati.
por. Tako je v Zagrebu uradntea prt sindikatih, Anka Berič bi la poslana v družbi nekega oficirja, k članu partije Bori Visklču, kt ga je sprovocirala, da Je stopil v obrambo Informacijskega urada, kar je privedlo do aretacije.
Udba je ustvarila v tovarnah široko mrežo obveščevalcev, ki so po večini bivši fašisti in nadzorniki v tovarnah. Cesto se poslužujejo v te svrhe tudi fašističnih elementov, kt so zbežali iz dežel ljudske demokracije.
Jeseni 1949. leta je bilo aretiranih 150 oseb v vasi Balmok. To se je zgodilo v času žetve, ko je bilo treba izročiti žito državi.
V množicah izvaja UDBa nočne aretacije tistih, ki niso Izročili žita. V zaporu jih pretepajo ter jih zadržujejo dva ali tri mesece in silijo na težka dela. Tako se je Josip Malstrovitl, 60-letni kmet iz vasi Baimok, ki so mu zaplenili vse imetje, obesil.
Fašistični stroj Rankovičeve Gesta-pa t se je vrgel posebno divje proti Albancem, Makedoncem, Bolgarom in Madžarom, ki žive v Jugoslaviji.
Ciani Titove Gestapo so se zatekli najbolj nesramnim provokacijam. Oni provocirajo sistematično «sumljive» In «nezaželjene» državljane, to je, komuniste, kt so ostali zvesti lastnemu narodu in Sovjetski zvezi. Te provokacije spravijo Cesto poštene osebe v za-
Odlok o amnestiji Je dovolil, da se osvobodi velika večina fašistov, kt Jih sedaj uporabljajo kot špljone. Oni dobivajo ukaz, da se vrinejo v tajni protltitovski pokret ter da podvzamejo provokacije med revolucionarnimi eie. menti.
Preko svojih obveščevalcev daje UDBa «nezaželjenim» osebam, ki zavzemajo vodilna mesta, protizakonite ukaze in jih nato zaradi teh kaznuje. One, ki so Izvedli protizakonita dejanja, nato terorizirajo in prisilijo, da preidejo v službo UDBe. One, kt odbijejo, izročijo sodišču, ki jih nato obsodi. Cesto s poslužujejo provokatorske metode, da vržejo ponoči protttovske letake v hiše «sumljivih» oseb. Ce te osebe ne prthlte In ne obvestijo UDBe jih aretirajo. V avgustu 1946. je bilo na ta način v eni sami mestni četrti Beograda aretiranih preko 100 oseb.
KONEC
Japonsko ..pomagočai" ,,Ta je po v resnici pravi mojster, ki je z daleka prekosil celo našega
vetih
Agenti Gestapa in QSS so tesno sodelovali v vseh provokacijah proti Vzhodni Evropi
lllNurnberški procesi
in ameriške komisije za denacifikacijo
jtevilni funkcionarji ameriške komisije za denacifikacijo so zbežali v dežele wdske demokracije, ker niso hoteti zlorabljati svojega poslanstva - Hoovard feterson zbira funkcionarje za isto komisijo med prijatelji nacizma
1 pr='
id#**1 le d»’ Sjo P ji te8;l i nač,t
>	vd'e
" t
■o, ;
jjcod‘1'
prt"""
mi
na«1*'
|jstii»f
Titov'1
njei“'
spr*'
ieri >e zč»51’
ki K ar, »a aM'
, nav stiff’
i p0"; je *"• ,13"“' rovi»*' ■r, £ žara1*1
ifld”:
a r pril''
rt. »" aotf' •evol»-li»t d Iti' 'io-;:
-uà«* e <
po't
a »'. ioi ^
Stf
jot"
r;
lo v dii»'
M Zi»’
io»*”
se f. k»»1 rt P
>
i3 »y
edsr
jVOl»'
pri!”
H
<
5*
P» g,
<
,ar»,h
V
sr*
fr
%
rdi'6
eti) *
-skc<'
ji-
jž
zr<
, te”1
dali'
os^
Vlil'
./»udi tu ga «išče» francoska polici-;a' ki pa prav dobro ve, kje stanuje, (Je se hrani in kaj dela. Toda kljub aitlu ga ne aretira. Maja 1950. Skor-!(®y zopet izgine iz Pariza. Opazijo *a v Italiji, pojavi se v Avstriji in »sto v Nemčiji. Sedaj pa se je izlilo da se Skorzeny, ki je kakor I ólle-Skrolski in Mossel stopil v •nžbo ameriške OSS, nahaja v Ju-sosiaviji, ali točneje v Beogradu, Jer vodi po nalogu Titove vlade I eben urad. Morda bo imel kma-» isto nalogo, kot mu jo je poveril ?lt*er v pogledu Mussolinija na Vr»n Sassu.
^ neki knjigi, ki je izšla v Franti izpod peresa znanega neodvisne ” novinarja Jacquesa Blocha Mo-an8ea pod naslovom «Fabrikanti »Pov», je na najjasnejši način dodano, kako je aparat Gestapa s v°jimi agenti zap'eten v vse sme-Jiške provokacije proti vzhodni Ev °Pi. Z izčrpnim in načrtnim naštejem dejstev in imen dokaže pi-*c ria nepobiten način, da je OSS ubrala v svojo službo vso naj-»bšo nacistično smetano. Avtor gre *}° še dalje in trdi, da sloni vsa Jb^riška organizacija proti vzhodni Vr°Pi na neki tajni «mednarodni Q^ški organizaciji», ki je v službi
,^se to je prav verjetno, če pomilo. kako si ameriška vlada pri-a°eva in skrbi za naciste v Nem-J' 'n kako so okupacijske oblasti j,.°li njim prizanesljive, v kolikor » že naravnost ne ščitijo ali celo btanizirajo neofašističnih pokretov, Pano je namreč, da je imel vele-jlanilč ZDA v Rimu James Dunn r*d kratkim razgovor z voditeljem ]■"■!• De Marsanichem in da je jbsl jje Marsanich malo za tem v s,,mu sestanek z vodjo angleških fa-u»tov Oswaldom Mosleyem. Agen-,la Telepress je ob tej priliki poro-a, da sta imenovana sklenila, giovati mednarodni fašistični poji!;1' v katerega bi povabila faši-H . ne yoditelje drugih dežel, med j bli Krausa in Golloba za Avstri-Hellwege-a in EWersa za Nem-tt'Lter Michelsa za belgijsko faši-‘«to strbhko. Ista agencija je poro iai b>i potrebna sredstva priha-Ja iz ameriških virov preko slam-. Uh mož, ki imajo svoje tekoče ra-Ue v Svici. To ni praV nič čudne-S6e pomislimo, dai je sahio v Fran-L.l* danes najmanj 10.000 nacistov, :! Pod blagohotno zaščito amerika-ž*rane'francoske vlade razvijajo 6Verjetno živahno deloyanje.
oglejmo si v grobih obrisih še ,.ni nurmberški proces proti glav-'*n hitlerjanskim vojnim zločincem: (.r°Ce9, na katerem so prišle na številne nesramne umazanije ter sne povezave med gospodarskimi j, Vaki nacizma in velikimi ameri-l|hi kapitalisti.
^.T'redvsem je treba omeniti dej-v'!°, da ameriške oblasti od konca „ J?e dalje neprestano izpreminjajo ^ delovanja na polju denacifi ^ulje. Številni ameriški oficirji in . adniki, ki so bili po koncu volne ^'beljeni denacifikacijski komisiji, *beiaii v dežele Vzhodne Evrope, r“i na Poljsko in Češkoslovaško, j so storili zato, ker niso mogli 'ovati radi neprestane sabotaže urejenih oblasti v Washington!!. IjOogt funkcionarji denacifikacijske blisije pa so bili prisiljeni podati lj,.avke na svoja mesta iz ravno l^h razlogov. Ce bi tu naštevali
80 zavlekli.
Ijj^užno je omeniti, da trenutno iz Cj.® luncionarje komisije za donati Racijo neposredno sam Howard
^ posameznikov, bi se prena-
f
^eterson, namestnik vojnega m -
le -a ZDA, ki je obenem tudi član Kp^'hoga urada newyorske družbe '^»'vath, Gersdorff, Swaine and |V| °od», ki je svojčas legalno zasto-t(,a v ZDA interese znane družbe ik&rbenindustrie». Ni dvoma o tem, kr).? T'eterson izbral ljudi, ki raj bi (v1*1 Kruppu, Flicku, Schachtu, 8</Ssenu *n drugim, ki so bili nje-1^^' zaupniki. V bistvu je Peter-'ori Shiral med svojimi zaupniki
Hike
za svoje druge zaupnike.
gospodarski prvaki nacističnega hj|.ci}a aristokracija Nemčije) so
aatijla ^oz- vsa industrijska in fi
iVefte Hitlerja, ki so izzvali drugo veti°.Vn° v°ino- Vendar pa "
obdolženi, da so podpirali vojne
Id"-
‘Oiki
so od-so branili
tki-. . oz hranilci, ki so orami li ,a*ìa nemških topov» Kruppa trdi tli V.vztrajali na svojih trditvah, da ^rtipp kriv smrti niti ene same
muhe. Tako je prišlo do zaključka, da je sodišče dovolilo Gustavu Kruppu živeti v miru v neki svoji vili, t. j. tistemu industrijskemu veljaku, ki je bil svojčas predsednik nemške industrije. (Mimo grede naj omenimo, da je Gustava Kruppa imenoval sam Hitler za predsednika nemške industrije zato ker je podaril 12 milijonov mark nacistični stranki).
Glavni obtoženec skupine desetih gospodarskih nacističnih vojnih zločincev Alfred Krupp von Bohlen und Halbach, je sorodnik Georgeja
Čitajtc
širite
podpirajte
«D ELO»
Bohlen-a, črne duše ameriške zunanje politike. No in da bo serija bolj pestra naj omen mo, da je bil na procesu branilec vseh teh, zloglasni odvetnik Kranzbuehler, bivši predsednik nekega nacističnega vojaškega sodišča.
Alfred Krupp je zahteval, naj bi ga zagovarjal na procesu neki ameriški odvetnik. Ker pa zavezniško sodišče ni tega privolilo, so začeli številni ameriški odvetniki voditi nesramno propagando, češ, da je nemogoče soditi poglavarje nemškega gospodarstva, ker bi ta sodba bila protipravna. . . Ni se jim po-
srečilo, da bi preprečili izvedbo pro. cesa, vendar pa ni bil nihče izmed obtožencev obsojen —- in niti sojen zaradi pripravljanja hitlerjanske vojne. Vsi so bili obsojeni na smešno nizke kazni in danes so že skoraj vsi na svobodi.
Isto se je zgodilo s Flikom, ki je bil sovrstnik Goeringa v «Verei-nigte Stahlwerke» in član udruže-nja nemške kovinarske industrije, ki se je za kopičenje svojih kapita-lov in za uganjanje svojih pustolovščin posluževal nesrečnih vojnih ujetnikov in političnih kaznjencev. Ti nesrečneži so morali delati v njegovih obratih pod nečloveškimi pogoji. V njegovih taboriščih za delo je našlo grozno smrt na tisoče Židov, kakor tudi ujetnikov bodisi političnih, rasnih ali vojnih. In ven dar je bil ta kruti Flick obsojen od sodišča v Nuerembergu le na sedem let zapora, medtem, ko je bila večina njegovih sodelavcev popolnoma oproščena.
Se nesramnejša pa je bila obsodba nacističnega finančnega mogotca Hjalmarja Schachta, enega izmed glavnih hitlerjanskih kriminalcev. Ta mož je bil popolnoma o-proščen vsake kazni od dveh nemških sodišč za denacifikacijo in od enega ameriškega vojaškega sodišča.
Odgovor na vprašanje, zakaj je bil oproščen je kaj enostaven in sicer: Schacht je te.-no povezan s Hermanom Absom t. j. z najmočnejšim mogotcem nemške industrije in nemškega kapitala sploh. Prijateljstvo Američanov in Absa pa je že popolnoma rehabilitiralo tudi Schachta.
(Konec sledi)
(Zgoraj): Združene god k e ined pohodom po vasi.
(Levo): l)va ntehra:|81Melni Ivan Furlan in sedanji dirigent Snlčir Hermcnegild.
(Spodaj):	Ivan Furlan je na
proslavi dirigiral svoje kompozicije.

Na prvo mesto v tem pogledu moramo postaviti — kakor smo te spočetka omenili — pravilno vzgojo rastlin, kajti temelj vsemu našemu kmetijstvu je toliko glede dobrega in obilnega pridelka, kolikor glede čim manjše izgube zaradi bolezni in zajedalcev le krepka rastlina, vzklila iz zdravega, izbranega semena, tiveča na dobrih tleh in pravilno vzgojena. Poleg tega je velike važnosti tudi naša načrtna borba, temelječa na izkušnjah in znanstvenih izsledkih. V tem pogledu bomo predvsem omenili takoimenovano
(biološko uničevanje
pri katerem pritegnemo k sodelovanju one Hvali, ki se hranijo z raznimi škodljivci in jih torej uničujejo. Kot prve in najpomembnejše moramo imenovati
PTICE PEVKE.
Njihova živahnost in visoka telesna temperatura (40- 45 stopinj C.) jih silijo k stalnemu iskanju hrane, zaradi jčesar potro letno neverjetne množine najrazličnejšega mrčesa. Sinička je pač drobna stearica, a vendar pospravi siničji parček z mladiči letno od 75 kg (reci in piši: petinsedemdeset kg!) žuželk. Le zvagaj ličinko oljčne mušice kolike množine teh živalic uniči siničji ali celo listno uš. pa ti bo takoj jasno, rod. Mar se nam, torej ne izplača poskrbeti, da še bo mogel siničji zarod brezskrbno razvijati in prezimovati! Predvsem — «mačke z vrta!» Pozimi pa poskrbi živalicarn potrebne hrane! Postavi jim «krmilnice», ki jih posebno ob hudem mrazu, snegu in poledici zalagaj z mastnim semenjem konoplje, sončnic, maka, kumar, bučnic (— cukete) in raznega plevela. Vse to si nabereš mimogrede poleti in te torej ne stane prav nič. Tudi krmilnica ti ne bo delala preglavice: na kol pritrdi vodoravno deščico z robovi, na ka tero boš vsipal hrano; Iz dveh poševno
GLEDALIŠČE IN LJUDSKA IZOBRAZBA
Gledališki oder je tisti važen či-nitelj, ki lahko razgiba čustva i-rokih ljudskih množic ter obenem širi njihovo umsko obzorje. Ta veličastna naloga v borbi za napredek pripada v veliki meri prav našim igralskim družinam. Prizadevati si moramo zato, da te naše igralske družine čimbolje igrajo, da izbirajo dela, ki so po svoji vsebini optimi stična, vedra in polna vere v življenje ter s tem pozitivno vplivajo na življenjsko radost in vero v naše lepšo in srečnejšo bodočnost.
K dobremu igranju so predvsem botrebni: znanje, dobra volja in resnost. Igralske družine naj poleg tega ne streme toliko za količino, marveč bolj za kakovostjo iger. Pri tem pa nas ne sme plašiti nobena žrtev ali napor, ker brez teh tudi ni večjih uspehov in tudi ne večje ga zadoščenja.
Težkoče, ki se stavijo na pot našim na novo ustanovljenim igralskim družinam, našim igralcem začet nikom, je v prvi vrsti pomanjkanje tehničnega znanja, ki je nujno potrebno za dostojno, čeprav še tako skromno uprizoritev. Temu bodi
t « iweiui
predvsem posvečeno teh nekaj vrstic, teh nekaj praktičnih nasvetov.
Skupina voljnih tovarišev in tovarišic se zbere k igranju, recitiranju, da s tem prispeva k družbenemu kulturnemu življenju. Iz svoje srede si izbere najsposobnejšega, ki naj vodi in režira. Vsa skupina pa mu v vsem pomaga ter ga pri delu podpira. Skupina naj tvori skupen to-
FTP		O O	
l\0		0 0	
0 \		JL.	ini
• \dtZ«s*.a kijlvte.
variški kolektiv, združen v največjem tovarištvu, ki je najnujnejši pogoj za uspešno skupno delo. Da bo delo res čim uspešnejše, naj bodo naloge porazdeljene tako, da ta skrbi za inscenacijo (opremo odra), drugi za sufliranje pri vajah (dobro bi bilo, da le pri vajah, ker na predstavah naj bi igralci igrali brei suflerja ali šepetalca), tretji spel skrbi za administrativne posle, peti za slikanje kulis in plakatov, šesti inspicira, drugi spet postavljaj» kulise itd. Vsak se torej ukvarja
treba takoj od začetka pazno čitati, si s svinčnikom podčrtati besedo ali zlog, ki ga moramo poudariti. Do-gaja se, da igralci tudi že starejši, Izpuščajo oz. neslišno izgovarjajo zadnji soglasnik ali celo zlog. Tako se večkrat sliši Trs namesto Trst, krs namesto krst, via namesto vlak, v ra namesto vrag, kru namesto kruh ito.
Logičen in izrazit poudarek obstoja tudi v tem, ali poudariš eno besedo ali drugo n. pr: danes bomo čitali šolske naloge. Ce poudariš danes pomeni ne jutri: če poudariš
praktični reflektorji:	dva spredaj
spodaj in vsaj eden zgoraj, ki se lahko pregrinja tudi z barvastim celofanom (rdečim, modrim, zelenim itd.).
Ko je igra skorajda vsestransko pripravljena, dva tri dni pred predstavo določimo predgeneralno in generalno vejo. Tedaj morajo biti pripravljeni že vsi predmeti, tako imenovani rekviziti: kostumi, obleke, čevlji, palice, motike, pahljače itd. ki jih igralci in igralke rabijo. Biti morajo postavljene kulise, določena luč oz. razsvetljava, določeni
Nekaj praktičnih nasvetov našim dramskim družinam
poleg igre in režije še s tem, za kar se čuti najbolj sposobnega.
Prva težkoča, ki jo mora novoustanovljena dramska družina premagati, je izbira igre. Kot že rečeno igre naj bodo po vsebini optimistične, vedre polne vere in življenja
Ko smo že igro izbrali je režise rjeva dolžnost, da igro kolikor mogoče dobro razloži ter objasni svoje namere glede uprizoritve. Ni to lah ka stvar. Večkrat se je že slišalo, da občinstvo neke igre ni razumelo. Kaj je bil temu vzrok? Vzrok je bil ta. da tudi režiser ni razumel in igralci tudi ne, ali pa vsaj režiser ni znal igre igralcem dovolj pravilno obra zložiti. Režiser naj si vpiše ob stra tleh v režijsko knjigo vsako pripombo, ki prihaja v poštev za čimjas-nejšo obrazložitev igre.
Pri razdeljevanju vlog je najbolj naravno to, da mladi igrajo mlade, starejši pa starejše vloge. Ce bi se pa drugače izkazala potreba, igrajo pa lažje mladi starejše, kakor pa narobe.
Vsi sodelujoči igralci morajo dodobra poznati vsebino vse igre, le tako bodo lažje izdelali svoj odrski lik ali osebo, katero na odru pred stavljajo.
Glede igranja je važno povdaritt to, naj se vsak igralec predno se uči igranja vloge, nauči prej dobra čitatnja. Treba je dobro, pravilno in jasno izgovarjati besede, vsak zlog, vsak soglasnik (konsonant) in vsak samoglasnik (vokal), potem šele preiti na študiranje na pamet. Treba je za to mnogo vaj v glasnem čita nju. Za pravilno odrsko govorjenje je treba znati 10 cm. pred goreča svečo glasno govoriti ne da bi jo s tem ugasnili. ,
K pravilnemu čitanju je potrebno tudi pravilno razumevanje. Zato j»
bomo, pomeni ne da ne bomo, če poudariš čitali, pomeni, da je ne bomo pisali; če poudariš šolsko, pomeni, da ne domačo; če poudariš na logo, ne bo berilo itd.
Zato je treba vedno že pri bralnih vajah podčrtati tudi poudareir besede s svinčnikom, tako da se pozneje ne izgublja s tem več časa. Zelo dobra vaja za logično in izrazito poudarjanje je čitanje v zboru, posebno za vaje v recitiranju, seveda s predhodno ugotovitvijo pravilne izgovorjave posameznika.
Vaje delimo v bralne vaje in vaje na odru.
Pri bralnih vajah bodi besedilo pravilno določeno, na kar se preide k vajam na odru.
Prva vaja na odru se imenuje aranžirka. Tu pokaže režiser nastope, odhode, premike itd. Nakaže sceno, to je pokaže kje je okno, kje so vrata kje stol kje miza, kje drevo itd. Vse prehode, nastope ali odhode naj si vpišejo režiser, kakor tudi igralci v knjigo.
Pri vajah mora vladati stroga disciplina, kakor v šoli, ker le na ta način lahko pridemo čimprej do zaželenega uspeha. Predvsem je treba paziti da se v prostorih kjer se vadi ne kadi, ker to škoduje glasilkam, ki so igralčev najdražji organ.
Pravilno vlogo igrati, se pravi na odru živeti. Pri tem sta važni poleg jasne ta pravilne izgovorjave ki omogoča občinstvu, da sliši vsako najtiše izgovorjeno besedo, pravilna drža in hoja. Igralec mora znati po odru hoditi tako, da v ravni drži lahko nosi na glavi knjigo, ne da bi mu pri tem padla.
Kot praktično kulisarijo priporočam nabavo zaveš, najboljše so svetlo modre.
Za razsvetljavo so pa najbolj
zakulisni efekti: grom, dež, veter, sneg, ogenj itd.
Grom povzročamo s tresenjem pločevinaste plošče, dež z drgnjenjem pločevinastih trakov, veter z nalašč zato sestavljenima dvema kolesoma zvezanima z ozkimi deščicami, preko katerih je obešeno platno; sneg s spuščanjem drobnih, papirnatih lističev, ogenj z gorečo žarnico zavito v celofan papir.
Vse to mora določiti režiser, preizkusiti ter kontrolirati na generalni vaji, ki naj poteka že kot predstava.
Za potek predstave pa že odgova. rja inspicient ali režiserjev pomočnik, ki vodi vse nadaljnje predsta ve: on skrbi da odrski delavci pravilno postavijo sceno, da so vsi igralci na svojih mestih, da znak za zvonce, ki naznanjajo pričetek.
da znak tik pred pričetkom z gongom, to je udarec ob dvigu zastorja, ter skrbi za brezhiben potek igre.
Ako je vse to z razumevanjem, ljubeznijo ter čutom odgovornosti pripravljeno, bomo imeli lepo, do stojno predstavo, ki je bodo sode lujoči kakor tudi občinstvo nadvse veseli.
Priporočil bi še na tem mestu našim igralskim družinam posebno dve igralski strokovni knjigi in sicer: M. Rupla «Pravorečje», ki je doslej naša najboljša slovenska knjiga glede izgovorjave, in knjigo z navodili za igranje na odru: «Sistem» od ruskega igralca in režiserja Stanislavskega, po katerega navodilih se ravnajo vsa ruska gledališča, ki so danes na svetu najboljša.
Ta bežna navodila naj ne strašijo naših igralcev diletantov, temveč naj jih opogumijo k še intenzivnejšemu stremljenju po čim prirodnej-šem in občutenem dobrem igranju.
Osnovno igralsko znanje jim bo omogočilo vživeti se v čustva, ki posredno po igralcu umetniku bodo prevzela tudi gledalca, ustvarila vzdušje povezanosti med igralcem in gledalcem ter zablestela v prelestni in čudoviti nepojmljivosti, ki ji pra vimo — odrska umetnost.
JUSTO KOŠUTA
zbitih deščic pa ji postavi streho, da ne pride do piče dež ali sneg. Dreja bo pa napravil še drugače, ker ga poznam kot naprednega in mislečega človeka. Vzel bo 2 dela laja in 3 dele raznega semenja (na pr. 1/2 kg loja in 3/4 kg semenja!). Loj bo pretopil in vanj vsul semenje, vse skupaj premešal, ohladil in v večjih ali manjših kosih polagal v krmilnico. Poleg teg» si bo napravil iz malih konzervnih škatljic nekaj «krmilnih zvoncev», jih napolnil z zmesjo loja in semenja, in jih povesil po drevesju. Dreja ve prav dobro, da bo na ta način najsigurneje privabil in zadržal čim največ siničk, ki mu bodo poleti izkazale tottKo hvaležnost, da nikoli tega.
Zavratne škodljivce pod lubjem dre-
Kovku
Krmilni zvon za sinice
vesnih debel in vej, kakor tudi vellleg množice žuželk, ki prezimujejo pod ljubem, uničujejo duplarji, t. J. žolna in detel. S temi živalmi se sprijatelji-mo, če jim postavimo v gozdu in np vrtu «valilnice», ki nam jim ne bo pretežko napraviti. Kosu obesi na drevesa kot valilnice male enostavno zbite «hišict». Ko pritruješ valilnico alt hišico na drevo, ne pozabi mačk’ Vhod v valilnico ali hišico pa mora bili obrnjen proti vzhodu!
Ub večernem mraku plaši babjever-neže «nepotir», ki se kakor senca zaletava po zraku. Človek, ki pozna netopirjev tek do raznih škodljivcev, predvsem metuljev, bo «večernega stra hu» kar vesel!
Veš, Dreja, svoji Marički pa le kar povej, naj «žab», niti Se tako grdih «krastač», nikar ne meče s studom Iz vrta! Povej ji, da pameni vrtnarji te živali celo kupujejo, da jim v vrtovih, pa tudi v kleteh, kjer imajo zelenjavo, uničujejo polže, gosenice, mravlje in slično golazen. Tudi «kuščaric» naj Marička ne gleda po strani, če noče, imeti na svojem vrtu prevelikega opravka s polži, kobilicami, kapusovim belinom in podobnimi «lepimi» živalcami.
Da se «Jež» rad masti z miškami, je
Najezdnik leže jajčeca v hubo
Nekaj zanimivosti iz življenja narave
Praktičen električni upor (reostat) za male odre za počasno spreminjanje dnevne luči v noč in narobe
SR-stalni reofar (iz svinca ali druge kovine), GR-gibljivi reofor (iz iste kovine), VK-voda s kislino, Roč-Ro-čaj, Z-žarnica.
ŽVIŽGAJOČA AKACIJA
V Afriki raste neke posebne vrste drevo iz družine akacij, ki žvižga. Tamkajšnji prebivalci imenujejo to drevo «saffar», kar bi pomenilo po naše «akacija-flavta». Da bi morda kdo izmed bralcev ne mislil, da se nam sanja v teh vročih pasjih dneh mu bomo povedali tudi zakaj žvižge omenjena afriška akacija «saffar».
Na vejah namreč visijo številni orehi, ki pa so vsi preluknjani od žuželk. Piš vetra, ki prodira v številne luknjice povzroča glasen žvižg, ki je čestokrat podoben zvokom flavte.
No, pa v Trstu imamo celo burjo, ki čestokrat žvižga . . .
TEKOČINA ZA ZAŠČITO PRED VODO
?.e v preteklih vojnah so uporabljali tako imenovana amfibijska vozila. Marsikdo se je čudil in nikdar ni mogel razumeti, kako more obra-
0-^°tem, 17. septembra 1939, pa se je življenje obrnilo k sreči. lj0 Ca je odpotovala, kakor v zemljo se je vdrl gospod. Gosposko zem-0 dobili tisti, ki so jo obdelovali. Oče je postal predsednik vaškega Wu!8'	so šolo. Iz radijskega zvočnika je zadonela nad zeleno
*° vasico glasba iz vseh kotičkov sveta. Učitelj je prinesel iz a Sosli in položil lok med drhteče Iljušine prste. Strune so zazve-(jjj ' Deček je prebledel. Potem je postal zvok močnejši. Struna je To še ni bila glasba, pač pa njena jasna slutnjna. Učitelj je po . °dšel k oknu. In tedaj se je rodila melodija. Polna je tekla lilij9k- li'ti potok, zajezen z blatom ta mahom. Kar je postala gibčna Učitelj se je obrnil od okna.
*i w~ Kaj takega še nisem doživel, — je dejal. — Ali veš, fant? Ti j.že v zibelki glasbenik.
<6 o^^ek je igral na posluh vse, kar je kdaj slišal. Sklenjeno je bilo, 8»sii 1X1 končani ljudski šoli na konservatorij. Sola mu je podarila X-,To so bili meseci nepopisne sreče, toda kmalu so jih zastrli črni Potemneli so in se povesili liki veje obžgane breze. Vas so 'tirt 11,0c* dveh strani. S kopic na polju, z gumna, s podov so sejali '"Vi^Haljezi. Nemci, Nemci! Oče je visel obešen na vratih vaškega Nv„:, Kraj njega je visel učitelj. Na dvorišču so kričale pod biči
©©sni
'S	matere in sestre. Ujuša je pritisnil luterai z gosli na prst
^ nil na vrt. Mislil je, da bo zblaznel. Sesedel se je v seno. «dvomil se je šele ko je bila že napočila jutranja zarja. Dvignil je i' bij Nikogar ni bilo na vasi: ne ljudi ne živine. Sicer pa tudi vasi Vv°- ^amo s pogorišč se je valil dim. Obžgana trupla sester in »č», j 30 ležala kraj ruševih razbite peči. Vrata so bila zgorela -Teri^'^lj st l^ala na tleh, oči so jima bile iztekle.
V««} je zbežal Ujuša na polje. V daljnem borovem gozdu je živel v few,- ovar'S bradati gozdar. Ujuša je zdaj tekel, zdaj se je skrival lci- Kako da ni umrl tam na polju? Kako je ohranil svojo dušo
živo? Proti večeru je pritekel do gozda. Gozdarjeve koče ni bilo. Požgali so jo bili. Bradati gozdar je visel na kavlju iztegnjenih, bosih nog. Ujuša je kriknil in padel vznak.
Ponoči se je dotaknila njegove rame previdna roka: našli so ga partizani.
Ujuša se je maščeval sovražniku kruto in drzno. Ko so pijani Nemci povesili glave na mize, je odšel na mračni, ozki hodnik. Tam. kraj stranišča, je bila shramba, polna navlake. Ujuša je previdno vstopil in skril gosli v navlako. Potem je stopil s praznim futeralom k vratom. «Heil Hitler!» — je zaklical stražarju. — Dobro, dobro, smrkavec, — je odgovoril stražar.
Zjutraj je bil Ujuša zopet pri vratih. — «Heil Hitler!» — je zaklical stražarju. Stražar je bil nov, toda po sorodstvu s fašističnimi dušami je odgovoril kakor njegov prednik: — «Dobro, dobro, smrkavec, le pojdi». Ujuša je šel pogledat v shrambo. Tu je potegnil iz futerala razstrelivo in ga položil k steni, potem je pa položil v luterai gosli in odšel v dvorano. Debeluhasta krčmarica si je popravljala na napudranih nedrjih ukradene čipke. Oficirji so že popivali po mizah. Ze se je vil ]?od strop dušljivi dim njihovih cigar, že se je lesketalo v bokalih vino, nakradeno v vseh kleteh Evrope Nazdravljali so fuererju, dvigali bokale za to, da bi vrag vzel Rusijo, da bi Bog rešil Nemčijo, da bi razpadla zveza svobodnih narodov, da bi kazenski odredi podavili partizane.
Dečkovi prsti so drseli po goslih. Ujuša že davno ni igral Chopina. Plešasti godec ga je bil naučil igrati nekaj omlednih nemških popevk, nastrojenih na krokodilovo solzo. Cim bolj se je bližal konec obeda, tembolj so bili oficirji pijani. Podli morilci, zdaj mislijo na svoje žene. drhteče od strahu v vlažnih zakloniščih. Deček je igral tisti dan tako vneto, da je debeluhasta krčmarica —• očitajoč si razsipnost, odrezala ne trideset, temveč petdeset gramov kruha.
O tem dečku je treba napisati povest: o tem, kako so požari sežgali v njegovi duši detinstvo, o tem, kako je dozorelo v tej, t>o požarih sežgani duši maščevanje. Med odmorom je odšel Ujuša na hodnik. V temi je otipal vrata shrambe, vstopil je in počenil. Zažarela je vžigalica. Plamenček se je dotaknil vžigalne vrvice; zasmrdelo je po dimu.
Ujuša je odšel na dvorišče. Pri vratih mu je zagrozil stražar, ljubitelj ur in sam po poklicu urar: — Ali ti bom še zabičeval, smrkavec? Prinesi jutri uro, ukradi jo dedu. Ce jo ne prineseš — ti izpulim ušesa.
«Heil Hitler! Prinesem jo!» — je odgovoril Ujuša in odšel počasi po ulici.
Sel je vedno naravnost, naravnost, potem je pa zavil v prečno ulico ta začel teči. Kar so zagrmeli za njegovim hrbtom vzbuhi. Za hip je objela zemljo tako močna svetloba, da se je videla na nji senca trave. Sadni vrtovi, ograje, polje. . . Po vsem mestu so že odmevali streli. V gramozni jami je čakal voz. Partizan z bičevnikom v zobeh je držal na vajeti konje.
Komandir je prijel Ujušo pod pazduho in ga postavil na voz. Voz je oddrdral.
— Dovolite raportiram vam, — je dejal Ujuša med drdranjem koles, držeč gosli v visoko dvignjenih rokah.
— Ne dovolim, — je odgovoril komandir. — Je že raportirano!
Zamahnil je z roko proti mestu, nad katerim se je dvigal odsev požara.
tovati motor čolna, ki plava po vodi ta ki se čestokrat pogrezne vanjo.
To so omogočili z uporabo neke vrste rumene tekočine, ki je zelo podobna lanenemu olju. Z omenjeno tekočino namazan motor se sicer v nekaj urah posuši, vendar pa o-hrani vso svojo učinkovitost za dalje časa ta tako omogoča amfibijam nemoteno obratovanje. S tako tekočino so pred nekaj leti prepleskali motor neke ladje, ki so jo radi preizkusa nato potopili. Motor še danes nemoteno deluje v vodi.
ANTIBIOTIKI V RASTLINAH
Znano je, da vsebuje česen znatne količine antibiotika, ki se imenuje alicin " ki je jjosebno učinkovito zdravilo proti povzročiteljem tifusa, paratifusa, griže itd. Strokovnjaki trdijo, da je enota alicina enakovredna 15 enotam penicilina.
Tudi čeoula vsebuje gotove količina antibiotika fitoncida. Iz paradižnika pa so pred nekaj leti stro kovnjaki izolirali zelo dober antibiotik tomatin, ki je posebno učinkovito sredstvo proti nekaterim kožnim boleznim. Tudi v krompirju so učenjaki našli gotove količine antibiotika, ki pa ni tako učinkovit, kot oni, v že omenjenih rastlinah.
Tako vidimo, da ne pridelujejo modernih zdravil, kot n. pr. penicilina, streptomicina, neomicina itd, le iz plesni in bakterij, temveč tudi iz rastlin, ki jih skoraj vsak dan uporabljamo v našem gospodinjstvu
SLADKOR BREZ SLADKOBE
Gotovo boste rekli da je nemogoče, da bi na svetu obstajal slad kor brez sladkobe. In vendar temu ni tako. V Indiji namreč raste neke vrste drevo, ki se imenuje «sisifus» Listi tega drevesa vsebujejo dolo čene količine sladkorja, vendar pa če jih prežvečimo v ustih in nato izpljunemo ter pokusimo pravi slad kor, se nam zdi, da je imel prejšnj» sladkorni list enak okus, kot kreda, oz. da je brez okusa. To pa zato ker listi «sisifusa» vsebujejo poleg sladkorja tudi neke druge snovi, ki tak.) močno vplivajo na organ o kusa, da sploh ne občuti sladkobe.
znano in ga zato često vzamemo tudI v hišo. Na vrtu pa se jež oblizne tudi Se ob kaki kobillici, bramorju In ogrcih.
Pole, «krta» imamo še enega podzemskega policaja, ki je bolj malo znan, ki pa vsekakor zasluži vse naše priznanje za svojo vestno službo v zemlji. To Je «rovka», miški podobna žtvalica z dolgim, kljunu podobnim gobčkom, z dolgimi nožicami in malimi očki. Običajna hrana rovke je sicer razna mrčes, vendar se ne brani tudi malih mišk; ne gredo ji pa preveč o slast deževniki in tudi ne spodriva rastlin, kakor krti.
Se imamo mnogo drugih zaveznikov v naši vojni proti škodljivcem, s katerimi bi se morali seznaniti, da bi jih mogli pravilno oceniti, ne pa morda celo uničevati. «Pikapolonice» so prava smrt listnim ušem. Urni «kreštčl» so strah in trepet polžem. Z leglom oborožene samice «najezdnikov» Izležejo svoja jajčeca v gosenice in celo v ličinke, skrite v lesu; Iz jajčec se tz-vale ličinke najezdntkove, ki se hranijo iz živega telesa svojih nesrečnih gostiljev, dokler jih popolnoma ne ižre-}o in tako uničijo. Sc krutejše so nekatere «peskovne ose»; te izgrebejo v zemljo rove in polože vanje svoja jajčeca; nato gredo na lov na gosenice, ki jih kar žive privlečejo o gnezdo. Da pa ostane gosenica živa, a ne more kljub temu bežati, jo osa ohromi; tako ohromljena gosenica Je primorana čakati, da se izležejo osine ličinke, ki se zartjejo v gosenično telo in Jo živo žro.
Se premnogo zanimivega in koristnega bi mogli in morali povedati o biološki vojni naprednega kmeta proti škodljivcem. Zal visi nad nami — štiri članke in nič več! Pripomnimo le še.
Krešiči uničujejo uinogo mrčesa
da velja naša biološka borba predvsem proti živalskim škodljivcem, ne pa tud i proti glivam, ki se Jih lotevamo na druge načine. S tem prehajamo na
neposredno zatiranje
ki ga opravljamo bodisi z obiranjem in uničevanjem škodljivcev (gosenic, ličink itd) ali pa kemičnim potom.
Z obiranjem škodljivcev se ne bomo dolgo mudili, saj je ta način dobro znan: počeniti je pač treba k napadeni rastlini (zelju itd) in pobrati z nje gosenice ter jih uničiti. Enako je tud i pregledati rastline zaradi še ne Izleženih jajčec raznega mrčesa, ki jih najdemo na spodnji strani Itstov. Letos je zlata minica («mandrlol») napravila velike škode po vrtovih in sadovnjakih. Ce si zjutraj zgodaj potresel drevo, so ti lepe živallce kar deževale na zemljo in si jih mogel z lahkoto poma-stlti. Lahko bi razprostrl pod drevo kako rjuho ali kaj podobnega, nabrane živali pa stresel v vrelo vodo in Jth tako uničil hkratt velike množine. Enako postopamo tudi z nevarnim rjavim hroščem, ki nam vsako tretje, četrto leto izleže toliko Jajčec, da se njegovih ličink «ogrcev» kar ne moremo zlepa rešiti.
Kemična sredstva, ki Jih uporabljamo za zatiranje in uničevanje mrčesa, so zelo različna. Kazna «škropiva» (bakrena, apnena, žveplena itd) spravimo po rastlinah potom razpršilnikov vseh mogočih oblik in velikosti. Za «prašila» na pr. žveplo) so nam dobrodošli razni mehi ali puhalnice.
Tudi proti živalskim škodljivcem uporabljamo razna kemična sredstva, razne strupe, ki jih dobimo v trgovini bodisi kot škropiva, bodisi kot prašila; upo rabljamo pa tudi razne pline, ki nam morejo koristiti seveda le v zaprtih prostorih. Danes imamo že toliko raznih vrst kemičnih preparatov, ki nam Jih ponuja trgovina, da bi bilo odveč spuščati se v podrobnosti tega vprašanja.
Velike važnosti, a manj znano Je traz-
Nevarne strune,Mičinke^pokalie, so priljubljena j ‘hrana rovki
kuževanje prst t». Običajno uporabljamo le živo apno, ki ga pa potrosimo okoli gred, da Jih obranimo polžev. Toda živo apno uničuje tudi razne bolezni in zajedavce v zemlji. Enako dobro nam služijo tudi formalin, oglikov žveplec, vroča voda Itd. Da gnojenje zemlje, predvsem z umetnimi gnojili močno razkužuje prst, smo že omenili. Namembno razkuževanje prsti se pa navadno uporablja le v rastlinjakih, bolj redko tudi na vrtu alt na njivi, čeprav moramo poseči t udi po tem dragem in trudapolnem sredstvu, da ohranimo pridelke zdrave in obilne.

ISTOČASNA AKCIJA — Pretekli teden so se kar nenadoma pojavili v našem mesta raznobarvni lepaki, ki so Jih nalepili takozvani «comi-tati civici», izvor demokristjanov. Tl lepaki predstavljajo neke vrste začetek demokristjunske ofenzive proti partizanom miru v našem mestu. To Di bil torej zadetek L)e Gasparijeve «kampanje za zrnato resnice».
ZnaCilno pa je dejstvo, da je isti dan objavil titojašisticni «Primorski» Članek o Koreji, ki ga je prviC podpisal sam crtaški jlreiček Branko Babic. Mirne vesti laliko trdimo, da je Branko Babic članek pac samo podpisal, poslal mu ga je verjetno sam ljubljanski Grazioli — Krajtjher Boris. Babičevi možgani so namreč te tako skisani, da niso vec v stanju sestaviti niti takega «umotvora».
Bistvo lepakov demokrlstjanskih «comitati civici» in Babičevega članka je pač vedno eno in isto. Eni in drugi hočejo «dokazovati», da so čete neverne Koreje — napadalec, vsega pa je seveda kriva . . . Sovjetska zveza in partizani miru.
Tako sta v Trstu na prvi tv it g strica Sama besno zalajala kar dva pobesnela psa — titojašistični in kle-ro/ašističnt.
TESSERA DEL PANE — Precej dolgo časa so tito/ašisti kokodakali in napovedovali «rojstvo» novega «razrednega sindikata». Kon/ident fašistične UVRE Bortolo Petronio se je na vse pretege napihoval in krulil o «revolucionarnosti», «izdajstvu ko-min/ormistov» ter hotel s tem dokazovati, da so Enotni sindikati te osamljeni, vse delavstvo pa se kar poriva pred njegovimi vrati in ga na kolenih prosi za «izkaznico». Vsaj tako je izgledalo po pisarijah titojaši-stičnega časopisja.
Toda pisariti o «sindikalnih rojstvih» je vsekakor lahka stvar. Drugače pa je ko gre za udejstvitev. Tlto-fašisti imajo v tem še posebna izkustva. Tovarna Uva je dovolj zgovoren primer, po katerem jih še dane glava boli.
Tako so tito/ašisti preizkusili, da trtaške tovarne in trtaški delavci niso ugoden teren za njihove «sindikalne operacije». Vsak njihov «porod razrednega sindikata» se je betetno končal s... spiavom. Toda trtaZki ti-to/aSisti imajo pa kljub brcam, ki jih pi ejejemajo od tržaških delavcev še vedno svojo «sindikalno rezervo».
Taka «rezerva» jih je zopet rešita iz vidne zadrege, ko je bilo pač treba nekaj «ustvariti». Pri kovinarjih je bila polomija in zaradi tega je bila treba izbrati latji teren. Pa se je špijonu Bartolu zabliskalo pod plešo in že je imel na dlani lešitno bilko. Čakaj spaka — si je mislil /oničar Bortolo Petronio — zakaj pa imamo dve tiskarni in toliko tiskarskih delavcev. Ni vrag, da ne spra-vimo skupaj vsaj en «razredni sindikat»! Rečeno storjeno. Sklicali so tiskarje iz ul. Sv. Frančiška in ul. Monteccht, Udba je seveda marljivo pomagala in stvar je bila gotova. Volitve novopečenih «sindikalistov» so bile seveda kar najbolj «demokratične» in naj nihče ne trdi, da niso bile «svobodne»!!! Se bolj «svobodno» pa je bilo vpisovanje v Petronijev «sindikat». Vsakemu je pač «demokratično» na izbiro: ali se «prostovoljno» vpiše ali pa... pot je odprta, vrata pa na stežaj.
Pod jašizmom je moral imeti vsakdo, ki je bil v javnih službah zloglasno «tešero» s snopičem in glavo umskega «bika», kdor je ni imel je bii seveda ob kruh. Uvraš Bortolo * en vino je ostat aosteaeu itusteurith. svojega aucejv trt je kot tak uveuel via povsem «demokratičen» način izkaznico «razrednega «mancata», ki sicer Se nima snop ča m bulice, tve" uvomirno pa, a a vodo tno.asisli tudi io pomanjkljivost čimprej spopointit.
V TRSTU JE ZE IZVEDENO — Pomislite, tur o odo prešle v Jugoslaviji vse tovarne in podjetja v roke «delavcev». Tako je oaiocil j itler m... mit na Bosna! To bodo «delavci» zadovoljni kajne? Vprašanje je seveda kakšni so ti delavci, ali tisu, ki morajo garati tudi preko delovnega umika ah pa «delavci višje sorte», to je tisti, ki imajo v zadnjem kotičku hlačnega žepa dobro skrito izkaznico «mujke» UDBe.
Kaj pa v Ttstu, kjer imajo litoja-s.su tudi precej takozvanih «gospo-•sdiskih* usiaaou, od pokojnega Ulil viva, Centralspeda, In/orita in d rugai/ L,e brez skrbi. V Trstu so tito-jdsisii «ultrasocialistični». Tu so že. popolnoma «socializirali» vsa njihova podjetja. Kdor bi hotel trditi obratno je velik lažnivec. Prosim vas, ali nista «delavca» Franc Stoka in Branko Babič lastn.ka večine titojašisttč-nlh tržaških ustanov. Ali ni to «socializem,» alt se ne pravi temu — podjetja v roke delavcem. In še kako dobre «delavske» roke! Kaj zato če se taki «delavci» vozijo v razkošnih avtomobilih in če so morda mimogrede «odščipnili» kak milijonček. To je pač pokojnina za stara leta, oziroma za dobo «sedmih slabih let».
Titler je torej lahko povsem upravičeno ponosen na svoje tržaške «ul-ti asocialiste», ki so ga v tem pogledu že davno prekosili.
ZAKAJ SE PA «TIŠČIJO» V TRSTU — Z velikim hrupom in truščem so tržaški tito/ašisti razglasili na vse vetrove, da je bila tudi v našem mestu ustanovljena neka mladinska delovna brigada, ki je odšla na «udarniško» delo v Jugoslavijo. Ce je že vse to kar so pisali «čistokrvna» resnica, kako naj si pa razlagamo dejstvo, da so v Trstu «obtičali» vsi tirerčki titlerjugenda. Se~ veda, kopanje na «digt» ali v kopališču Sv. Nikolaja je vsekakor bolj prijetno kot pa samokolnica in kramp ih lopata. Besedičenje in čečkanje po papirjih je za titovske firerčke že Itak «prenaporno» delo, kaj še, da bi resno mislili na «udarniško» delo. Vsekakor pa bo ostala ta tržaška mladinska brigada nerešena uganka.
r E D E N S K I SINDIKALNI PREGLED
SPREJETE SO BILE ZAHTEVE delavcev tovarne Gaslini
V torek je bil rešen spor med delavci in ravnateljstvom Gaslini - Delavci so že napovedali stavko - Ravnateljstvo Združenih ladjedelnic skuša opravičevali krizo v Sv. Koku
Po daljši agitaciji delavcev tovarne Gasimi je on v torek končno ugodno rešen spor g-eue zooljšanja nekaterih delovmn pogojev, svoje-casno so namreč postavni ravnateljstvu nekatere povsem upravičene zahteve glede uoklaa za delo, ki se vrši v posebno težkih delovnih pogojih, nadalje dodelitev delavskih oblek m zboljšanje tovarniške menze ter izplačilo proizvodnih nagrad. Ravnateljstvo podjetja pa ni hoteio o teh zahtevah niti razpravljati, tako da so delavci ze napovedali protestno stavko, ki se je imela vršiti v ponedeljek.
Delavska odločnost in enotnost pa je pripravila ravnateljstvo do resnega pomisleka in je na posredovanje Urada za dem končno pristalo na skupni sestanek, ki je bil v torek na omenjenem uradu.
Na tem sestanku je končno prišlo do sporazuma, ker je moralo ravnateljstvo popustiti. Sprejetih je bilo vseh devet točk, ki so jih predlagali delavci. Ze isti dan so delavcem razdelili delavske obleke. Vpra sanje menze pa bo rešeno z intervencijo pooblaščenca glavnega ravnateljstva, ki bo prišel te dni v Trst.
postavili bodisi sindikati kakor tudi tovarniški odbor in miljski župan tov. Pacco. Vse ostale argumentacije so le prazni izgovori s katerimi skušajo delodajalci prikriti svoje dejanske načrte za likvidacijo ladjedelnice Sv. Roka.
ROKA ROKO UMIJE
«Roka roko umije», pravi slovenski pregovor, ki drži ne le v zasebnem življenju, temveč tudi v politiki. Ta nam dokazuje pismo, ki ga je takoz-vana Jocova športna zveza poslala . . ULN-u za Istro, to je oni organizaciji ezulov, ki Jo tito/ašisti nazivajo jaši-stično. Da pa je resnični odnos — po pravilu «svoji k svojim» — med obema /ašizmoma mnogo boljši, kot ga javno upata priznati, dokazuje besedilo pisma:
Trst, 18. julija 1950.
C.L.N.-u za Istro, Trst Vljudno vas prosimo, da nam izdate vizum za potne liste v seznamu navedenih dirkačev, ki bodo šli v nedeljo
23. t. m. v Gorico na kolesarsko dirko, Se Vam zahvaljuje
za tajništvo Z.D.T.V.
Sossi Alessandro
čeprav vsakdo ve, da Je za vizume pristojna le italijanska delegacija v Trstu, se titovci rajši obračajo na ezule, kar si moremo razlagati le s tajnim prijateljstvom med obema /ašisttc nima organizacijama. Prepričani smo, da je bil tudi odgovor ezulov prav tako ali še bolj vljuden, ker se pač zave, dajo: danes meni jutri tebi.
Jutri, 6. t. m. od 16. ure dalje, bo na vrtu gostilne Pin, Strada di Fiume št. 1, velika vrtna veselica s plesom in raznimi šaljivimi točka mi. Cisti dobiček je namenjen gradnji Doma ljudske prosvete pri Magdaleni. Vabljeni vsi.
Jutri, 6. t. m. od 18. ure dalje priredita PD «Pisoni» in PD «Kraljič» praznik miru, ki se bo vršil v krožku Pisoni - Sp. Kolonja.
LJUDSKI ODER - TRST
Danes 20.30 uri prostem
5.
bo
avgusta 1950
v BAZOVICI
Cvrček
ob ognjišču
Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA
Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III.
CENE VSTOPNICAM :
Odrasli.............lir 100
Otroci..............lir 50
Izleti P. D. "Kraljič,.
P. D. «Kraljič» organizira za nedeljo 13. t. m. izlet v Doberdob. Potovanje v opremljenem kamionu. Zbirališče pred Domom pristaniških delavcev <Casa del Lavoratore Portuale). Ud hod ob 14. uri.
Za 15. t. m. pa organizira turistični izlet z avtopulmanom v Ampezzo Car-nico - Passo Pura - Diga dl Lumlei Odhod ob 4.30 zjutraj izpred Doma pristaniških delavcev. Vpisovanje pn tajništvu društva do 12. t. m.
Križani so lahko ponosni
na 70. obletnico vaške godbe
V nedeljo 30. julija so proslavili Križani 701etnico obstoja svoje godbe. Ob tej priliki je bila sijajno uspela kulturna prireditev, na kateri sta poleg domače godbe, orkestra in pevskega zbora iz prijaznosti sodelovali še nabrežinska in proseška godba. Ganljiv je bil pogled na sprevod po vasi, ko so korakali ob spremljevanju koračnic vseh treh godb vsi sedanji in bivši godci, nekateri že v starosti nad 70 let. med njimi tudi sam 881etni bivši kapelnik Ivan Furlan. L j ud stvo je navdušeno pozdravljalo in marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na povorko.
Ob prihodu na veselični prosto) je bila najprej slovesna proslava iOletnice. Predsednik godbe Cotič je pozdravil navzoče ter podal be sedo tov. Gombaču, ki je pozdravil v imenu SHPZ in izročil šopke rdečih nageljev dirigentu Furlanu, Sulčiču in godcem. Nato je o po menu kriške godbe govoril pred sednik Justo Košuta, ki je podal zgodovino ter poudarjal nesebično delo godbenikov in dirigentov, ki so v nemajhni meri vplivali na razvoj izobrazbe in omike ter s tem pripomogli k splošni vaški kulturi, Ali se zavedajo vsi tisti imovitejši ljudje, ki niso še nikoli niti z me zincem mignili k aktivnemu ali pod pornemu sodelovanju, ali se zave
dajo — je dejal govornik, — da sc prav ti skromni naši delavci in kmetje, godci, pevci in igralci tisti, ki skupno s svojimi dirigenti, Furlanom, Sulčičem, Rogatcem in Zer jaibm nosijo na svojih plečih ljud sko izobrazbo ter s tem našo slovensko kulturo? Kriška godba je o-stala sebi in svojemu ljudstvu zve sta za časa fašizma in ostala je zvesta tudi sedaj kljub nekim tito fašističnim in anjeletovskim plačanim razbijačem ki zaman skušajo razbiti enotnost naše napredne prosvetne skupnosti.
Miljski župan tov. Pacco je prejel te dni pismeni odgovor od conskega predsednika in ravnateljstva Združenih ladjedelnic v zvezi z njegovimi osebnimi intervencijami za rešitev težke krize ladjedelnice Sv. Roka.
V odgovoru ni ravnateljstvo po vedalo v bistvu nič novega, marveč obravnava že poznane teze. Tu di ravnateljstvo kut tako ne prikriva težke krize, zagotavlja pa, da jo bo vsekakor skušalo ublažiti in to z delom na parniku «Dea Mazzela», kakor tudi s premestitvijo večine delavcev v ladjedelnico Sv. Marke. Obljubljeno je tudi delo za razstavljanje parnikov «Sabaudia» in «Cavour». Ravnateljstvo je nadalje mnenja, da je kriza v ladjedelnici Sv. Roka obstojala v v sen povojnih letih.
Prepoved lepaka Zveze partizanov STO
Conski predsednik
noce zamere gospodarjev
V Prečniku je treba rešiti problem nove šolske stavbe
je na
vedlo
Argumentacije, ki jih ravnateljstvo Združenih ladjedelnic pa nimajo nikake opravičljive podlage. Dejstvo je, da bi moralo rav nateljstvo poskrbeti za sorazmerno porazdelitev novih naročil med vse manjše ladjedelnice, kar se pa ne izvaja. Ladjedelnica Sv. Roka je prišla namreč vedno v poštev le za manjša popravila, dočim se večja dela dodeljujejo le večjim ladjedel-niškim kompleksom.
Zaradi tega je nujno potrebno, da sprejme ravnateljstvo Združenih ladjedelnic tehtne predloge, ki so jih j
Zadnje dni julija je Zveza partizanov STO pripravila poseben lepak, ki ga je nameravala nalepiti v mestu in na podeželju. Ker je pa potrebno preti hodno dovoljenje conskega predsednika je bil lepak predložen conskemu predsedstvu v odobritev. Dne 2. t. m. pa je prejela ZP STO obvestilo, da je conski predsednik dr. Gino Palutan odbil dovo-I Ijenje za lepljenje navedenega lepaka. S tem je bil lepak dejansko prepovedan.
V lepaku su partizani razkrinkali ameriški napad na Korejo, kjer umira po krivdi ameriških imperialistov na tisoče Korejcev. Slična nevarnost grozi našemu mestu, ki je bilo proti volji ljudstva vključeno v zapadn) vojaški pakt. Nadalje zahtevajo partizani STO, da se prepove atomska bomba, da se ameriški napadalci u-maknejo iz Koreje ter odhod vseh okupacijskih čet iz Svobodnega tr žaškega ozemlja. V zaključku pa zahtevajo takojšnjo uveljavitev mirovne pogodbe.
S prepovedjo tega lepaka je con-
Partizani bodo zastavili
vse svoje sile v borbi za mir
ski predsednik ponovno dokazal svoje popolno udinjenje ameriškemu imperializmu. Palutan noče, da bi ljudstvo čitalo lepake, ki raz-krinkujejo gangsterske metode v Koreji. Kot zvest demokristjan se pač ravna po direktivah De Caspe-rijeve klerofašistične vlade, ki na vse načine preprečuje kampanjo za prepoved atomske bombe. Brez dvo ma pa ga je še posebno zbodlo, da je v lepaku govora o odhodu vseh okupacijskih čet ter, da so partizani ponovno postavili zahtevo za izvedbo mirovne pogodbe. Conski pred sednik se brez dvoma počuti zelo dobro pod tujo okupacijo. Prebival stvo pa je prav nasprotnega mišljenja in je že do skrajnosti naveličano teh kolonialnih metod."
Ogorčenje partizanov je povsem upravičeno, posebno še, ker je conski predsednik sporočil, da se even tuelni protest lahko vloži le pismeno, ker je on zaposlen do 6. septembra. Torej g. Palutan nima na raz pol a go toliko časa, da bi sprejel de legacijo partizanov, ki bi morala na ta način čakati na njegovo «milostno» privoljenje vsaj mesec dni Kaj pa ko prihajajo k njemu razne demokristjanske delegacije iz Italije ali je tudi takrat prezaposlen?
Borba za mir je častna naloga vsakega meščana. Stockholmski po ziv, ki zahteva prepoved strašnega uničevalnega orožja - atomske bombe je podpisalo že nad 300 milijonov ljudi v svetu.
Mogočnemu protestu se je množično pridružilo prebivalstvo Trsta in fKjdežeija. Kot so bili slovensk' in italijanski partizani v borbi proti nacifašističnemu okupatorju vedni v prvih vrstah, tako so tudi danes v vrstah milijonskih množic, ki se bo rijo za ohranitev miru v svetu. Pre težna večina partizanov, aktivistov mater in vdov padlih je že podpisala poziv za prepoved atomske bombe. Kot za časa osvobodilne bor be, tako so tudi danes partizanske sile nerazdružljivo povezane v bor bi za mir. Za partizane je borba za mir še posebne važnosti, ker predstavlja dejansko nadaljevanje borbe za svetle ideale narodno osvobodilne borbe.
Toda ni dovolj, da partizani in aktivisti iz NOB samo podpišejo stockholmski poziv. Njihova častna naloga in sveta dolžnost je. da nu dijo odborom za mir vso svojo kon kretno podporo in pomoč ter zastavijo vse sile za uspešno izvedbo le plemenite in človekoljubne akcije
Plemenita akcija partizanov miru mora združiti vse poštene in zdra ve sile ljudstva, ki hoče rešiti lastno življenje in obstoj pred novo vojno vihro.
Junaška in zmagovita osvobodilna borba slovenskih in italijanskih partizanov in krvave žrtve, ki so jih skupno doprinesli naj bo v vzpodbudo vsem partizanom za vztrajno in j?ožrtvovalno delo v okviru mogočne fronte partizanov miru.
GRISONI NELLO tajnik ZP STO
lašlstičnega in tito/ašistlčnega tiska so Lipovca napadli trije «komlnjormlstl» ter je policija «pridržala» tov. Dole , sija. To je izjavil tito/ašist Lipouec in Spored njegove Izjave so verno prinesli ti I SKUPINA A: tovski in Degasperijevi časopisi. N ih če pa ni pisal, kaj je izjavil Dolest.
«Primorski» se je seveda takoj na dol go in široko razpisal o «komin/ormt stičnemu zločinu». Človek bi sodil, du gre celo za smrtne žrtve ali vsaj težko ranjene. Dejstvo pa je, da hočejo tito/ašisti iz tega dogodka izcimiti širokopotezno politično špekulacijo, ki jim služi za nadaljevanje gonje proti demokratičnemu pokretu in posebno še proti našemu tisku.
Prepričani smo, da je demokratit ni tisk titojašistom pravi trn v peti Zaradi tega se tudi na vse pretegt sklicujejo na «zakonske predpise» in kričijo o «oviranju svobode tiska». Tu dl njihovo klicanje na pomoč policije in sodišča je dokaj značilno, ker ho čejo s tem vplivati na okupacijske obiasti. da bi sledile Mac Arthurjevim ukrepom na Japonskem.
Kakor izgleda se tito/ašisti pri pogrezanju v močvirje protikomunistične kampanje oprtjemljejo tudi najmanjše bitke. Toda vse Je zaman, kel jim bo tudi zadnja rešilna bilka z dr sniia iz rok.
BALINCANJE tekem za jutri 6. t. m.
Arzenal B - Mezgec B, na igrišču Tirolese ob 14.30; Acegat A - Bar-k ovije, na igrišču Mario ob 16; Giar dinetto B - Nardin, na igrišču Giar dinetto ob 16; Americana B - Co stalunga, na igrišču Americana oti 16; Bellavista A - Baldi A, na igrišču Bellavista ob 16. Počiva Dugu-lin B.
SKUPINA B:
Vespucci A - Pečar A, na igrišču Vespucci ob 16. uri; Baldi B - Americana A, na igrišču Baldi ob 16; MM. GG. - Bellavista B, na igrišču Pavan ob 16; Nabrežina - Corsi B, na igrišču v Nabrežini ob 15; Mezgec A . Dugulin A, na igrišču Mezgec ob 16 uri. Počiva Zol - Roncheto.
Podpisani Micheli Luigi se želi tem potom prisrčno zahvaliti vlju dni in pošteni gospej bivajoči v vicolo Castagneto (ki želi ostati neimenovana), katera je v četrtek našla njegovo listnico z vsemi dokumenti in zneskom 5.600 lir in mu ie ve osebno vrnila.
SKUPINA C:
Esso-Club - Sv. Mark B, na igrišču Caciun ob 16. uri; Magdalena - Tirolese B, na igrišču Pin ob 16; Po tok - Fioricoltore, na igrišču Potok ob 16; Sv. Alojz A - Vespucci B, na igrišču Bellavista ob 16; Posteiegraf. - Ponz. Liberi, na igrišču Roncheto ob 16. uri. Počiva Prosek.
SKUPINA D:
Corsi A - Giardinetto A, na igrišču Corsi ob 16. uri; Bazovica - Sv, Alojz B, na igrišču v Bazovici ob 15; Sv. Mark - Sv. Ivan, na igrišču ex Paradiso ob 16; Arzenal A - Acegat B, na igrišču Tirolese ob 16.30, Pečar B - Tirolese A, na igrišču M.te Fiascone ob 16. uri. Počiva Ra-vasini - Sv. Ana.
Pred leti je imela vas Prečnik svojo osnovno šolo, ki je predstavljala za vse šoloobvezne otroke ve liko ugodnost. Pozneje je bila šola ukinjena proti volji vaščanov in brez vsakega upravičenega razloga. Zato so bili otroci primorani pose čati šolo v Sempolaju, ki je odda ljena od Prečnika nad 2 km. Ta oddaljenost je za otroke v veliko oviro glede prisotnosti pri pouku, zlasti v zimskem času. Poleg tega preti otrokom, ki morajo hoditi v nad pol ure oddaljeno šolo, stalna nevarnost zaradi cestnega prometa,
V tem smislu so starši šoloobveznih otrok iz Prečnika izglasovali na sestanku dne 26. 7., resolucijo na slovljeno merodajnim oblastem, v kateri poudarjajo obenem nujnost, da se zopet otvori slovensko osnovno šolo v Prečniku, že ob pričetku leta 1950-51; šoloobveznih otrok je v Prečniku okrog 30. Glede šolskega poslopja; vaščani bi se začasno zadovoljili s poslopjem, ki je vedno služilo kot šola, vendar bi morale oblasti že od tega trenutka skrbeti za gradnjo novega poslopja, ker je staro privatno in neprimerno.
Na tem sestanku so starši izvolili svoje predstavnike, ki se bodo zanimali za vse potrebne korake pri oblasteh za rešitev tega važnega vprašanja.
Literorni natečaj P. D. ..Kraljič"
Prosvetno društvo «Kraljič» razpisuje nagradni «Literarni natečaj miru», ki se ga lahko udeležijo meščani katere koli narodnosti z novelo, črtico, opisom resničnega dogodka, itd. Snov mora obravnavati težnjo vseh ljudi dobre volje, da se ohrani mir. Delo je lahko pisano v katerem koli jeziku.
Najboljšemu literarnemu delu bo podeljena «nagrada miru» v znesku 5.000 lir, a drugi dve najboljši prejmeta po 1.000 lir.
Vsa dela morajo biti pisana na stroju, označena z geslom in imeti priloženo zaprto ovojnico ši naj vsebuje podatke pisatelja ter morajo biti poslana v štirih izvodih do 30. septembra t. 1. na tajništvo PD «Kraljič», trg Duca degli Abruzzi št. 3, I nadstr.
V znak hvaležnosti sta bili biv šemu in sedanjemu dirigentu Furlanu in Sulčiču izročeni skromni darili.
Ob navdušenem odobravanju je nato 881etni Ivan Furlan, ki je oh tej priliki kar mladostno žarel, dirigiral «U boj, u boj». Nadaljnji spo red je dirigiral Gino Sulčič ter iz pričal veliko zmogljivost kriške godbe.
TEDENSKI
koledarček
ob
Sobota 5. Marija S.
Nedelja 6. Sikst (Zadnji krajec 20.56 min.)
Ponedeljek 7. Kajetan Torek 8. Cirijak Sreda 9. Janez V.
Četrtek 10. Lavrencij Petek 11. Suzana.	.
( Povprečna dolžina dneva 14.27 W1 ZGODOVINSKI DNEVI:
5. 1895. je umrl Frederich Eng®*1' eden izmed ustvariteljev z®®0-stvenega komunizma.	,
9. 1868. se je vršil prvi veliki lj®9’ ski tabor v Ljutomeru, kjer J® ljudstvo obsodilo nazadnjak'1 politiko takratnih avstrij*1 voditeljev ter.se Izreklo za Sv°" jo samostojnost. ,
10. 1865. se je rodil A. Konstanti®0 vič Glazunov, ruski skladatelj simfonik.	,
10. 1942. se je vršil prvi sesta®6 Churchilla in Stalina v Mosk'r1,
A D I O
Lepo se je ujemala k proslavi 701etnice Prešernova «Od železne ceste», ki sta jo v narodni noši lepo podala Bruna Sulčič in Dragi-Košuta,
Polno odobravanja je žela nato nabrežinska godba pod vodstvom tov. Devetaka. Prav tako tudi zelo živahna proseška godba pod vod svom tov. Kanteta. Ne bomo ocenjevali, katera izmed godb je bila najboljša, s ponosom pa lahko rečemo to, da z vsako bi se lahko pokazali tudi pred izbirčnejšo publiko, posebno s koračnicami in živahnejšimi komadi. Zasluga je to vseh naših godbenikov, a imenovanih dirigentov še posebej.
Prav lepo višino glasbene in pevske kulture sta pokazala tudi domači orkester pod vodstvom Marija Bogatea in pevski zbor pod vodstvom Frančka Žerjala.
Kot zadnja točka sporeda ie mogočno zazvenela Internacionala, ki so jo zaigrale vse tri godbe skupaj, okrog 80 godcev.
Bila je resnično lepa in kulturna proslava, ki bo ostala Križanom in vsem, ki so prihiteli na to prireditev, v lepem in trajnem spominu.
Partizansko zborovanje v Križu
V sredo 9. t. m. ob 21. uri bo v Križu pri Trstu zborovanje partizanov, kjer bosta govorila tovariša Sulčič Virgili] in Nello Grlsoni.
Vsako nedeljo, od 19. do 23. ure, je na športnem igrišču Prosvetnega društva «Haas» (gostilna Miniussi) ples. Izkupiček je namenjen gradnji društvene terase. Vabljeni vsi.
Iz operne»’ periskopi
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.20 Salonski Kvintet; ls3° Oddaja za najmlajšei 19. sveta; 20.30 Programski Sobotni večer; 22. Večerni koncert.
NIvDELJ A: 9. Kmetijska oddaja; 1* Aktualnosti; 12. Od melodije do ®* lodije; 13. Glasba po željah; 18. FU®15 trak; 19. Pogovor z ženo; 21. Z dom* Knjižne police; 21.35 Priljubljene ®* lodije.
PONEDELJEK: 13 Kinvpnske n>6)
13. Slovenske
-dije; 13.15 Beethoven: Sonata v F-D®^1 19. Evropski obnovitveni načrti ’ 21. Vokalni koncert Marijana K0* ' 21.30 Franck: Simfonija v D-molo-
Uspavanke.
TOREK: 13. Glasba po željah; 19- ^ mica pripoveduje; 20. Operne arUe dueti; 21. Vzori mladini; 21.30 *3er|i0 Simfonija «Romeo in Julija»! 22.45 Černe melodije.
SREDA: 13.40 Glasba razum nar'
18.15 Schubert: Kvartet v D-Mol®' '
Verdijeve skladbe; 21. Vokalni KV®'
Veseli bratci; 21.20 Berg: Konceh
violino in orkester; 22.50 Južno riška glasba.
ČETRTEK: 13.10 Slovenske motit*
vaja pevski duet in Šramel; » ' Glasbeno predavanje; 19. Slovenj za Slovence; 21. Radijski oder - " pil: «Oblaki» nato Pestra glasba-
PETEK: 18.15 Vlvaldijeve in M0**'"
love skladbe; 19. Slovanski sam05®6., 20.30 Tržaški kulturni razgledi! Mojstri besede; 22. Delius: Koncert violino; 23. Serenade in romance-
RADIOODDAJE ZA JUGOSLAVIJO
MOSKVA:	vJi
V SLOVENŠČINI: čas 17.30 «a
dol. 19 58; 25.08, 25.5, 30.9; čas 22-0® 9; val. dol. 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, <6| čas 24.00 na val. dol. 30.9, 31.48, 3
320.9; čas 01.30 na val. dol. 30.8, 31 300.6, 320.9.	y,|.
V SRBOHRVAŠČINI: čas 6.00 ®* dol. 25.08, 25.5, 30.9, 30.96; čas l6W„
.000
val. do!. 19.58, 25.08, 30.9; čas ‘jjj na val. dol. 19.58, 25.08, 25.5, 3°-9'
£judsha prcsveiqg
PD «ŠKAMPERLE» priredi jutri 6. t. m. na vrtu prosvetnega doma pri Sv. Ivanu ljudsko veselico. Nastopil bo pevski zbor Sv. Ivan-Pod-lonjer. Govorili bodo tov. Vidali, Gombač in za soc. stranko Tainer. Po sporedu ples do polnoči.
* * *
PD Skedenj organizira za četrtek, 10 t. m. množični sestanek vseh staršev šoloobveznih otrok kjer se bo razpravljalo o nalogah roditeljskega sveta in nujnih šolskih vprašanjih.
* * *
PD «VOJKA SMUČ» priredi v četrtek 10. avgusta kulturni večer s sodelovanjem pevskega zbora iz Sv. Ivana - Podlonjerja in ostalim dramskim in godbenim sporedom.
* * *
PD «IVAN CANKAR» priredi v petek, 11. 1. m. v društvenih prostorih zabavni večer. Med ostalim s,po redom sodeluje tudi pevski zboi «Velesila» iz Skednja. Vabljeni vsi! * * *
PD «Z. R. Haas». V petek 11. t. m. bo občni zbor, kjer se bo podalo tajniško in blagajniško poročilo, pregled o dograjenem društvenem plesišču, volitve novega odbora in diskusija. Vabljeni so vsi člani društva, da se polnoštevilno udeležijo. * * *
SLOVENSKO HRVATSKA PROSV. ZVEZA organizira za nedeljo, 13. avgusta izlet v Celovec med koroške Slovence, kjer se bo udeležila velike prireditve z naslednjim sporedom:
Pozdravni govor v imenu SHPZ prinaša tov. Franc Gombač, v ime-
nu «Dela» tov. Stane Bidovec, moški pevski zbor iz Boljunca pod vod stvom tov. Draga Žerjala bo zapel narodne in partizanske pesmi, veseli duet v narodnih nošah, narodni ples, ter mešani pevski zbor, ki bo cel koroške narodne in druge pesmi.
Dne 13. t. m. priredi PD. «Vesna» iz Križa pri Trstu izlet v DOBERDOB kjer bo nastopilo s celotnim sporedom na veliki kulturni prireditvi. Pevski zbor bo pel izbrane pesmi, orkester pa bo izvajal razne glasbene točke. Podana bo tudi lol klorna veseloigra: J. Košuta: «Na kriški osmici», ki jo izvaja dramska skupina. Po sporedu zabava, igral bo orkester iz Križa.
PD «B. KOLARIČ» iz Sv. Barbare bo v nedeljo 13. t. m. slavilo otvoritev Prosvetnega doma, ki je bil zgrajen s prostovoljnim delom zavednih in oožrtvovalnih tovarišev Po slavnostni otvoritvi bo kulturni spored z ljudsko zabavo in plesom, * * *
DRAMSKA DRUŽINA PD OPČINE bo vprizorila v nedeljo 13. t. m. v Prosvetnem domu Gogoljevo komedijo v jietih dejanjih «Revizor». Za to priliko so nabavili nove kostume in kulise. Med Openci in okoličani vlada že zdaj za igro veliko zanimanje.
* * *
V nedeljo, 23. julija je bila v Stivanu pri Devinu lepa kulturna prireditev in ljudska veselica. Pri reditev je otvoril mladinski orke ster iz Nabrežine na kar sta go vorila tov. Zvonko in L. Gasparini
Rešilne bilke titofašistov
Tito/ašistlčna in klero/ašistična protikomunistična gonja doživlja tz dneva v dan vidnejše poraze. Ne pomagalo jim več niti lepaki takozvanih «Co mitati civici» in ne uvodniki, ki jih le začel podpisovati sam tržaški Urei Branko Babič. Zaradi tega so pač po trebni posebno titojašistom novi «ar gumenih> za pojačanje razbesnele go nje proti vsemu demokratičnemu po kretu.
Kot nalašč jim je v sredo priskočii na pomoč incident, ki se je odigral o nočnih urah na stopnišču Ljudskega doma pri Sv. Jakobu, kjer je bil «žrtev» titojašistični urednik «Primorske ga dnevnika» Lipovec. Po vesteh klero-
Frakcija Sv. Stefana na Kontovelu nima zadostne električne razsvetljave. V hiše je bila elektrika napeljana šele v zadnjem času. Vaščani težko občutijo tudi pomanjkanje vodnih pip.
Vodna pipa na Kontovelu, 10 metrov oddaljeno javno stranišče pa Je še vedno brez vodne napeljave Zakaj ni tržaški občinski odbor še do danes poskrbel?
Nabrežinska dramska skupina pa jfc podala enodejanko «Čudež v pu stiji». Po kulturnem sporedu se je razvila prosta zabava s plesom.
* * *
PD «IVAN CANKAR». V petek 2B. julija je bila na terasi v ulici Montecchi, lepa kulturna prireditev ki jo je otvoril predsednik tov. Mislej, nakar so nastopili pionirji iz Roccia z igrico «Sestra», mala pionirka Vida Košutova s Prešernovo «Vrbi», tov. Vera in Aleksij z vedno ljubko «Železno cesto» in tov. Jugova z nekaj recitacijami.
Večer je potekel v prijetnem raz položenju ter si člani društva želijo čimprej sličnih prireditev.
* * *
PD BOŽICI - KHEVATTNI
V nedeljo je bila v Božičih ljudska prireditev kateri je prisostvovalo mnogo ljudstva iz vasi in okolice, Slovencev in Italijanov. Sodelovala sta do. mača godba, ki je igrala razne korač niče in koncertne komade ter Skedenj-ski pevski zbor, ki je zapel vrsto naj lepših pesmi iz svojega sporeda. Zeld sta obadva mnogo priznajo od strani ljudstva.
* * *
PD «VESNA» iz Križa pri Trstu se najprtsrčnejše zahvaljuje vsem, ki so sodelovali ter kakorkoli pripomogli, da je 70-letnica kriške godbe tako sijajno uspela. Posebno se zahvaljuje prose fkl In nabrežinskt godbi, bivšemu dirigentu Ivanu Furlanu, bivšim godcem in SHPZ za poslano cvetje in pozdrave Hvala vsem. Prosvetno društvo Vesna , Godbeni odsek.
Razstreljevanje min v Malem Repna
Zavezniški urad za Informacije Javlja, da bodo danes 5. t. m. od 7. do 13. ure na strelišču u Malem Repnu razstreljevali mine in druge eksplozive.
20.00	na val. dol. 25.08, 25.5, jj, 320.9; čas 21.30 na val. dol. 25.5- ^ 31,43, 300.6, 320.9; čas 22.30 na V»l' 3g 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, 320.9; čas 1 na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 320.9-
01.00	na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 3
Brezdomci so zborov^
V sredo je bilo v dvorani D^’gj je bila iz vljudnosti stavlje1*®^-
razpolago zborovanje brezd°®®. v
■ iZ«1
katerega so se prizadeti udel®1- ^t. velikem številu. Zborovanje j® 0 tj-niziralo Udruženje za zaščit0. j>i-domcev. Predsednica udružeDJ8 ^ na Cattaruzzi. je obrazložila “"ge sko stanje in -nakazala pi"0*? fJjjlJ ki se postavljajo pred tisoče °ry\-brez lastnega stanovanja. Ostr®^ tike so padle na račun zlogi®5 -,0-ukrepa občine, ki je ukinila tj -ji vanjski urad. Na ta način
razni brezvestni špekulanti 5^o
popolnoma proste roke in " ge-zahtevajo za prosta stanovanj® primerno visoke vsote, s k®* ^jo pa pretežna večina družin, ki ®a ati, na stanovanje nè more razp°* jgp) Obravnavan je bil tudi Pl0 .e ji stanovanjskih izgonov. Udruže®) j).
doseglo, da je bila prepoved PKjj-
nih stanovanjskih izgonov P00 ,a > na za dobo treh mesecev, tem je le začasno rešeno vP1"®5^ številnih družin, ki imajo v sodnijski izgon. Ta rok bi tre°® fd daljšati vsaj do pomladi >(
bo — na podlagi načrtov y jjfž bljeno vsaj deloma za prizadet® žine.	_ pE
Udruženje je obenem odl°dd° g®1
ti vsakemu povišanju najemn'1^ ^
'oant-tuu g/wv i.iuuju	"	, y
bi se s tem obstoječe stanje s j(<
Ased®1' edSdr/
slabšalo. V ostalem je Prl udruženja obravnavala še za brezdomce važna vpraša Poslušalci so se razšli s }T^0tV' sklepom, da bodo nadaljevali e( za izboljšanje obstoječih L® gijt' strnjeni okrog svoje organ1 )< ki je že večkrat dokazala, . gji' edina zmožna in odločna šč®1 rove interese.
Udgov. urednik DUŠAN
Založništvo «DELA» ;4 Tiska Tip. Adriatica - Rism°na
Dovoljenje A. I S- .
NECCHI novi model BU
i
----N A OBROK E—
TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del P°P°'
za vezenje, krP pri' obšivanje lukenj, šitje gumbov, \jso
cikcakaste šive , jet dela se izvršuje!0 vg-okvirja. Pouki z zenje brezpla^ „„ ŠIVALNI STROJ’ te-
industrijski tok vljaije in kr°' ,n(>
prodaja n^V-MESTNIH DA-j pdl' radioaparat1 ri boljših žnardk v
TULLI»
20