Štev. 13. Poštnina ▼v gotovčini .plačana. Cena edne številke dinar, 37. marc 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D,, na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo ■ plačajo se na upravništvi v Črenšovcih; Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov I cm2 75 par; I|4 stran: dobi 20% 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1*50 D., v Poslanom« 2‘50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Hrvatstvo- Slovenstvo. Že dugo časa, ka so nešterni ljüdje zavlekli na dnevni red iz svoje ropotarnice geslo, je Slovenska Krajina Hrvatska ali Slovenska. Zagrebške novine so začnole z velkim tekom segrevati, ka je skühao „Néplap“ pa pokojne »Naše Novine. Zakaj nemre z drügov rečjov nieden Slovenec — Hrvatov tak nega — v Slovenskoj Krajini misliti na priklüčitev k Hrvatski. To pitanje — naj nam bratje Hrvatje dovolijo — moremo malo tüdi prevejati mi, vej so ga mleli oni dosta časa. Tem bole, ar se ide za nas — brezi nas. Či kaj začinjamo navadno dvoje moremo meti pred očmi. Jeli je dobra i dobičkanosna no-vötarija, pa či je potrebna. Tak je ta priklüčitev. Jeli je hasnovite? Jeli je potrebna? —Gledajmo odkec je prišla miseo ptiklüčitev k Hrvatskoj! Prišla je — kak Šteč se komi Čüdno vidi — z Varaždina. Tam se je zlegla. Znano je, ka Varaždin spi sen Pravičnoga od 1918. leta naprej, nemre se zdramite, on je mrtev. Prle je bilo glavno mesto županije, kak takši je meo pogoje za razvitek. Vnogo uradništvo, tühinci, vse to je minolo ž njega. Hrame ne zida níšče, stanüvanja neišče níšče. Zaslüžka delavec ne najde v njem. Prle so trgovci pa meštri v vüpanji, ka de se mesto širilo, razširjavali, povekšavali svoje trgovine. Vse to pa zaman. Mesto spi, küpčija pa tüdi. Edno z drügim. Vodilni možje so sprevidili, ka same parade negdašnji strelcov ne prinesejo zaželenoga dobička. c Šli so stopaj naprej. Tüdi Čakovčarom je prav prišlo gibanje za oblast v Varaždini, s toga bi tüdi Čakovec meo hasek. Čakovec, šteri je za Vogrov igrao velko vlogo, šteri se edino Vogrom ma zahvaliti, ka je takrekoč prek noči zraseo z Medjim. ravnice, je z veseljom pozdravo to gibanje. Čakovec je bio Središče madjarizacije, Čakovec je bio grad, iz šteroga so Vogri sistematično (po plani) napadali na žalost z dobrim uspehom — ino osvajali hrvatsko Medjimurje. Ešče 2 desetletji pa nega Hrvatov v Medjimurji. Vogri ešče zdaj z ponosom gučijo od Čakovca. Starci bi se z Strahom zavlekli za peč, mladina bi pa gizdavo zdignola glavo rekoč „az magyar vagyok“. Večkrat so S ponosom napisali kak se lepo hungaiizira hrvatski narod, kak je vören državlan Hungarije. Tak Čakovec. Valovje toga gibanja je vderalo naprej, šlo je prek Müre i najšlo za volo lege rodovitna tla v D. Lendavi. Ka je Lendava? Lendava ešče na hüjšem stoji, kak Čakovec ali Varaždin. Ona niti okolice nema, stisnjena je v kot. Vsakomi je spoti. Zato tűdi drevene vsa leta ide nazaj. Isto bi bila Lendava, ka je zdaj, či bi pod Vogrsko Spadnola, ravnotak bi ostala v koti. Najbogše bi včinoli Lendavčarje svoječasno — ne nam „tótom“ — nego sami Sebi či bi Sami zahtevali, ka bi meja državna kre Krke tekla. Edino to bi zdignolo Lendavo, kak obmejno mesto. Ta mesta, njüvi trgovci, pa níšče drügi, So zainteresirani pri priklüčitvi Slovenske Krajine k Hrvatskoj. Za te kroge bi vse to melo pomen. Istina — pravijo — krivica se godi hrvatskomi Medjimurji, ar je Mariborskoj oblasti prikltL-čeno. A zakaj ščejo krivico z krivicov popraviti ino priklüčiti Slovensko Krajino k Varaždini? Zato, ar nakanijo hrvatsko-trgov-ska inači hrvatsko-židovska gospoda iz svojih interesov zdrüžiti Zagorje, Medjimurje z Slovenskov Krajinov v Varaždinskoj oblasti. Vendar je medjimurski dija-lekt bliže slovenskomi kak pa naš k štokavskoj hrvaščini! Kde je dosíednost? Ali se v Zagrebi ne čüje štokavski gučati P Gda vidimo, ka je za hrbtom celomi „zgrablivo-nacio-nalnomi" gibanji hrvatstva prek Müre, moremo tüdi pazko meti, što stoji pri nas za to delo — Vogri, zdrüženi z onimi, šterim je ne bilo za svoje slovenstvo, i Šteri bi za Skledo leče vütro že Odali dnes dobleno hrvatsvo. Znamo, ka Vogre ne vleče, ne hrvatstvo ne Slovenstvo za nje je to vseedno. Hrvatstvo njim slüži za pokrivanje njüvih pravih Stremlenj ino žel. V Radičovom razarajočem deli vidijo svoje vüpanje oživeti. Ne čüdo či je Zagreb prevzeo tutorstvo nad celim delom, nad nerojenim detetom. Njegova dosíednost nam je dobro znana. V svoji agitaciji i brezmejno] demagogija ne prebira škeri, prav njemi pride vse. Istina, po vadlüvanji hrvatskih krogov ne so bile prej prvejše volitve Plebiscit za hrvatsko ali slovenstvo Slovenske Krajine. Rekši samo zato ar so radičovci ostali v manjšini. To je nekak tak po ciganskom zišlo. — Cigana so zgrabili ravnoč, gda je zajahao vkradjenoga konja. Na pitanje zakaj jaše lückoga konja, je pravo, ka je ne mogeo mimo, ar odzajaj brše naprej grzé, ognoti se pa ne mogeo za volo voske poti. Vse to se je delalo na hasek nacionalnim hrvatskim krogom pa Vogrom proti nam. Čidi interesi so se pri tom „ nacionalnem" deli zdrüžili. Višek nesramnosti je to, ka so zahtevali sankcijo za svoj nevarni poseo od nas, kem se šlo za kožo., Edni so mislili, ka majo za opraviti pri nas z lüdmi, kakše majo na zbero doma. Drügi so se itak ne zdramili z Vogrske nadvlade, gda so oni vladali, Slovenci pa robili. Iz vsega toga bi dobili ešče nekaj. — Na kratci, herbali bi zagorsko ma-njost pa Zapüščeno. Mi kmetski narod v Slovenski Krajini smo v obdelavanji naše zemle pred 50 letmi bili naprej od Zagorca i Medjimurja. Mamo se teda kaj včiti mi od Hrvatov hasnovitoga? Ne. — Naš kmet, naš delavec že od nekda zna ka se gošča trejbi, krči, ne samo zato, naj mlada lepša zraste, nego za drva, štera na té način dobi. V celoj Slovenskoj Krajini nega tak manjarnoga kmeta, šteri bi trpo, ne penovjé, nego sam samérna péti na svojoj njivi, Šteroga bi se mogeo ogibati tak peški z motikov, kak z plügom. — Jeli tű tüdi slaba zemla kriva Siromaštva ? — Vse to lejko Vidite na Svoje oči med potjov od nas v Zagreb skoz Zagorje. Ka Si naj začnejo tam, gde same Pečine majo na njivi na mesto penjov? Ali to zaslüži drügo ime od manjosti? Drügo njim nezrasté, kak kukurca. Pravimo ka je tak. Pri nas vsaki zna, ka je tüdi za kukurco potrebno jesensko oranje za volo dostopa zimske vlage v globokejše plastovje zemlé. Tak tüdi delamo. Ite gledat na Hrvatsko, k vüzmi najdete nezorano lanjsko kukarišče. Je to napredüvanje v gospodarstvi? Mo Šli mi nazaj k tomi? Naj bomo v politiki, v jeziki ino tüdi v tom — bratski pa ednakosti za volo — edni. Istini na lübo — či mi glij naši Vogri zamerijo — povedano. Vogrom je dosta ležej razmiti v tom Hrvate kak pa nas, vej so v tom nekak na istoj višini. To se lejko pri nas v Sl. Krajini vidi. Nanč je nepotrebno daleč oditi. Vzemimo slovensko ves, vogrsko pa edno zagorsko. Razloček je očivesen. Vseširom Vzemimo edno hišo. Naša Slovenska hiša pa njena okolica je navadno čista, či ravno je siromaštvo doma. To so nam tüdi Vogri priznali, — omenim to tistim na lübo, šterim so Vogri eš- če vse. Vzemte vogrsko hišo, pa nekaj iz Zagorja, ka izgleda kak hiša. Pa te pali vidli razloček. Što se čüdiva pri nas, či vidi močne moške hoditi okrog z žaklom na rami ködivat Silje i drügo? Mamo mi s toga hasek? Hodijo naši okoli po drügih krajih ködivat? Ne. Delo pač, delo to išče naš Siromaški' človdt. Vidi Se pa kulturno delo Radičevcov med narodom tüdi že Prinas na našem Goričkom, gde So prej edino Radičevske krave obarvane metelic. Mogoče pa pridobimo kaj z izvrstnimi školani, <■ štere je ne-davno glaso Radič celomi sveti, ka je odpre. To so takzvane „letne šole” pod vodnim nebom za tistih desetjezér decé, štera ne hodijo v Zagrebški oblasti v šolo. Ali so nam potrebni takši tečaji na mesto šestrazrednih šol ? Mo šli mi rakovo pot? Jeli se kaj takšega lejko zgodi zdaj prí nas, ka ostane telko decé doma s tala z manjosti starišov, s tala šolskih oblastih. Gvüšno ne. Nemamo lejko zadosta izdatkov? Radi bi v prišestnosti drügim postavlali Šole. To je hvále vredno. Ka nam ostane? Zakaj bi se nam splačalo oditi pod hrvatsko oblast? Nikaj. Zakaj bi se dali žedni prek vodé pripelati? Gospodarske razmere so v teh hrvatskih krajih jako slabe, kelko je tomi krivo lüstvo, za volo svoje prirojene brezbožnost! telko so tüdi oblasti doprinesla k tomi z svojov malómarnostjöv. Splošna izobraženost naroda je tű tűdi na nižoj stubi kák‘ pri nas. Niti se ne da primerjati z našimimi prilikami. Analfabetizem je pri nas takrekoč nepoznani, a v Zagorji ešče itak lepo cveté. Dobimo kaj z jezikom hrvatskim, mo bole razmili kak pismeno Slovenščino? To bi te vido vsaki, kda bi prišli pod što-kavsko-hrvatsko upravno oblast in Šolstvo. Zakaj Silimo teda pod Hrvatsko. Zakaj je nam odaviti, zatajiti Svoje pradedeke? Z kokošečega jajca se zležé pišče, pa ne purani, .niti. reca. Oroslan tüdi ne rodi mačke. Samo mi smo prišli tak daleč, ka bi se mogli tüjincom na lübo odpovedati svojega Slovenstva zdaj, gda smo gratali lastnih Svojih tleh? Zakaj? Mi Slovenci Slovenske Krajine smo se vsigdar branili na vse sile proti poučevanji. Vodila nas je miseo „obvarvati Slovensko grüdo naših očakov", ali naj zdaj popüstimo ino se damo znovič podjarmiti ? Ne vörjem, ka bi nam jarem jezero letnoga robstva tak 2. N O V I N E 27. marc 1927. Sladek gratao ino potreben, ka brezi njega ne bi mogli biti, kak plantav brezi palice. Nemremo biti? Naš narod ma nekšo skrivno prirojeno moč, pasivne odpornosti, žilavosti. Gr-čevito se drži Starin Svojih, tak tüdi jezika, či gli ga že mnogo desetletja v šoli ino v uradi ne čüo gučati. S tov žilavostjov smo Se občuvali jezero let proti po broji močnejšim. Slovenski narod naše Krajine' bo tüdi nadale zna bfidno čuvati svojo öröčino, ne samo proti zvünešnjim nego tüdi proti domačim neprijatelom. Ne vkanimo se, zdaj je mogoče vnogom! nejasno, zakaj se o tem piše, gda drügi tnirüjejo. Ne mirüjejo drügi, delajo mogoče bole kak prle gda so kričali. .Pes, šteri laja ne vje". »Tiha voda v breg deré« so pregovori, šteri nas naj včijo, ka mo pazili. Ešče je važno nekaj. Spotimo grablive Hrvate — čí je njim resan tak velka briga hrvatsko — na edno reč. Meli ste, pa tüdi mate priliko ne širiti nego očuvati svoje postojanke prek Drave, ne pa prek Müre. Somogy, Zala i Baranja je po Vogrski štatistiki puno Hrvatov. Ste kaj včinoli za njé? Gde ste bili Vi, gda so Kranjci pa Štajarci že od negda meli z nami vezi potom Drüštva sv. Mohora? Či bi se ví Hrvatje prle prebüdili, bi zdaj meli kama segati z Vašimi dugimi prstmi, pa vam tüdi ne bi trbelo čakati na pečene gostane, do keč vam drügi skopa z žerjavice. Naj tudi to slüži za példo nam Slovencom ? Ne. »Tvoje poštüj lüc-kotni dáj mir«, pravi naš pregovor. To naj vala za vse, Šteri rovarijo bodi Že Skrivoma, bodi očivesno proti slorenstvi naše Slovenske Krajine. Panonicus. NEDELA. V posti Štrta, Evangelij je Spisao sv. Janoš v 6. poglávji od 1.-12 vrste. „Bio je blüzi Vüzem, židovski svetek". Blüzi je bio židovski Vüzem, kda je Jezus čüdovito nasito 5000 mož v püščavi. Tüdi naš Vüzem prihaje vsaki den bliže in zato zove sv. Mati Cerkev z denešnjim sv. evangelijotn vse vernike k sv. Oltarskomi Svestvi, Opomina je na nebeski krűh, s šterim naš Odrešenik ešče na bole čtidoviti način nabrala v tom postnom časi milijone očiščeni i po svetosti želeči düš. O kelko božega blagoslova bi prišlo na našo verno Slovensko Krajino, či bi vsi naši verniki, posebno naša mladina dobro opravili sv. spoved in vredno pristopili k sv. prečiščavanji. Sv. Maticerkev Opomina in zove vse mladence i mladenke k pogostani sv. prečiščavanji. Sto ne ve, kelkoga pomena in važnosti je ravno mladost za mladoga človeka ? Od 14.—20 leta si vsaki zida fundamevt svoje bodoče sreče ali pa nesreče. V tom časi koprni mlado srce po prijateljstvi i ljübezni. Kde najde bole vernoga prijatela, kde lepšo in zvišenejšo ljübezen kak pri Euharističnom krali ? Mladina v tom časi potrebüje vučitela, ki jo naj vodi v sküšnjava] življenja. Kde najde bogšega voditela kak je Jezus v Presv. Oltarskom Svestvi? Mladina je podobna ogračeki, šteroga trbe na sprotoletje okopati, posejati, žalüvati i opleti, da sklijejo in cvetejo v njem lepo dišeče rožice. Mladina je podobna mladomi drevi, štero moramo cepiti, da redi plemeniti sad. Či šče mladina cveteti i roditi sad krščanskih jakosti, mora ograček svojega srca gojiti düšo svojo oplemenetiti s hranov božega Vrtnara. Keliko je dnesdén vsepovsedi stane za-pelavanja, kelko ščetalja smešenja sv. čistoga življenja, kelko trnjov slabih zgledov? Što bi se čüdivao, da mladina, ki je teko vetrna i veselja Žedna, spadne i se izgübi. Proti vsem nevarnosti pobožnoga živlenja mamo najmočnejše orožje, i vrastvo pogosto vredno sv. prečiščavanje. V sv. prečiščavenji je molitev, s šterov vse premoremo i postanemo talniki bože moči, vej Prihaja v naše srce Pastir naših düš, Delivec milosti, Ljubitelj čistih in svetih düš V sv. prečiščavanji je zatajevanje, ki prisili mladeniče, da čuva nad seboj, da spunjavle svoje dužnosti i je Pokoren svojim starišom. I misel, da je zajtra sprejeo Jezusa in da ga drügi den pali sprime, ga- priganja, da se zatajüje v čemeraj, v laži, v pijančü-vanji in v razvüzdani nagnenjaj. V pogostom sv. prečiščavanji zlübi mladina sv. čistost, spoznava samoga sebe in sprime posebno milost stanovitnosti v dobrom. Sv. Filip Neri, goreč, moder in pogübleni spo-vednik i voditeo mladine je pravo po-menlive reči: .Edino sredstvo, ki ob-čuva mladino verno in Čisto in jo varje spadaja, je pogosto sv. prečiščavanje«. Po rečaj toga lübitela mladine se naj ravna naša mladina in zraste po naši krajej nova mladina, vsa premična, verna, značaja, potrpežiiva i v veselje svojim staršom i čast sv. Materecerkvi. Murska Sobota. — Prek noči, bi lehko pravili se le zdignola trgovina g. Dittricha za edno nadstropje (Štok), Štero le toti ne namenjena za stanovanje, nego za skla- dišče, pa tüdi to pomeni napredek za našo Soboto. — Nova ednonadstropna hiža. Skladišči pa zenkraj tüdi stanovanjski deo trgovske hiže g. Bergera kre Aleksandrovo ceste so pretečeni tjeden podrli do teo. Na tom mesti namerava gospodar postaviti ednonadstro-peu hram, šteroga spodnji Prostori bi slüžili za skladišče, zgoranji pa za stanovanje. Z delom so že začeli. — Ešče drüge na novo Začnjena zidine. Kre nove vulice, štero so lani potegnoli od Šolske proti Polskoj vulici, so pretečeni tjeden začeli kopati fundamente za dve novivi hiži, edno za g. ravnatela Soukupa, drügo za g. mizera Šatana. Poleg Peterko-voga železnoga dvora, na konci Aleksandrova ceste pa si da zozidati visiko ednonadstropno vilo g. notar Koder. — Skrb varaške občine. Varaška občina je dala minoči tjeden očistiti i obžagati vse sadovnjak; zvün toga je dala po vsej*nasadaj, kde so se lansko leto pos&šili sajeniki namesto nji nasadati drüge., Mi samo apelirao na varaško občino, da naj tüdi med letom ne pozabi na svoje nasade i naj skrbi, da je nedo razloča! brezvestai ljüdje vaičüvali. Pa ne samo občina, nego tüdi vsaki Sobočanec v prvoj vrsti pa bližanji Posestniki naj gledajo na to, da dobi Sobota kem lepše lice, ar nas posebno po tom sodijo tühinci, šteri prihajajo v kem vekšem broji v naš varaš. Slovenska Krajina. — Pali 1 banko menje. Slovenska banka v D, Lendavi je likvidirala. Ljüdje, šteri s o meli v njoj vložene peneze, so jako razburkani. — Čestitke. Joško Monda, poštni uradnik, doma z Beltinec se minoči tjeden poročo z gdč. Pavlicov Monda Romanje v Rim. Na poti. Iz Asisije je potovanje proti sevri jako kratkočasno. Istina, da je bila neznosna Vročina, venda se je oko napoto lepote umbrijski pokrajin. Zvünredno Iepo lego ma varaš Perugia. Na ednom malom breščeki je zozidano tak, da se ti vidi, ka je celi varaš eden sam velki hram. Proti večeri smo prišli k Trasi-menskomi jezeri i nazaj na tisto železnico, po šteroj smo se pripelali v Rim. Železnica ide tiščeč kre brega, zato smo od bližine lehko vživali lepote večerne zarje na jezeri. Pa naši Slovenci znajo dosta bole zrabiti takle naravne lepote, napravijo polek ešče vugodne prebivališča, da tak bogat« tühinec pozovejo v svoje kraje i majo od toga dosta haska. Po mirno prevoženoj noči smo se zajtra zbüdili v Padovi, kde je živo i delao sv. Anton Padovanski. Ar je vlak stao samo nekaj vör, telko da smo lehko odmešüvali, sva z g. Kleklom iskala najprle cerkev, da opraviva svojo dužnost. Itaki v cerkvi sam pa opazo, da so Padovančanje dosta bole prijazni kak dol v notranjosti Italije. Tüdi ovači se opazi, ka so že ne samo taljanski obrazi, nego pravi slovenski Janezi i nemški Mihlni, le gučijo taljanski. Med vsemi varaši, ka smo je prehodili, je v Padovi vse najfalejše bilo. Paščila sva se v cerkev sv. Antona, da se njemi zahvaliva za srečno potüvanje. Po vozki i okročeni vulicaj i vnogom spitavali se nama je posrečilo priti ta. Cerkev je kolo-salno velika i lepa. Izredno dosta romarov je bilo v njoj, tak da sva se komaj porinola do svetaikovoga groba. Pomolila sva se, nato pa hitro na vlak, na šteroga sva prišla zadnji čas pred odhodom. Tüdi. či bi vlak zaműdila, naj nebi dosta postraši^, ar je Padova samo nekaj kilometrov vkrej od Benetk, kama smo bili za tisti den namenjeni i kama vozi v novejšem časi tüdi električna železnica. Benetke. Kda smo se pelali od Padove, se mi je v spomi obüdilo vse, ka sam čüo pripovidavati pokojnoga Cemešt-rovoga vüjca, ki so bili duga leta v Benetkaj pri vojakaj. Kelko golobov je na Markovom placi, da so kratki, tak ka na roko sedejo človeki. Kda de ji prej telko, ka pokrijejo ves Markov trg s Cerkvov vred, te de rešena dovica, štera je zakunjena v dožovoj palači. Pripovidavali so nadale kelko stub ma Markov türen i da je po nji jahao casar Napoljon s konjom gor i na vrib. Znali so tüdi praviti, da je je tam eden most, na šterom je napravlena Železna devojka. Na smrt osod-jene s j pelali na te most, kde so morali iti k železnoj podobi i jo küšnoti. Pri tom so zmrsili nekšo napravo, da je devojka vtegncla svoje roke, pograbile na smrt osodjonoga, začela se z njim vrteti i ga pri tom z noži na drogno zrezala. Mrtvo telo je spadnolo dol v morje, da so je ribe pojele. Takši spomini na pripovedavajočega vüjca so mi blodili v glavi, kda smo se od Padove med lepo obdelanimi polami vozili proti Meštre, predvaraši Benetk. Od kolodvora v JMestraj je vlak žavino na most, šteri veže süho zemlo z Benetkarai. Most je dugi j.3 jezero 600 metrov i zidani na kolje, štero je naponi zabito v lagune (plitvo morje). Nekam groza me je obhajala, kda ]e vlak z vsov hitrostjov drdrao po toj 9 metrov šörkoj poti na sredini morske vode. Ka či bi se kde kaj zrüšilo i bi zleteti z vlakom vred na dno morja. Benetke so zidane na tak zvani lagunaj. Lagune so zvekšega nastanole tak, ka so vode, štere se stekajo v morje, naplavile s sebov dosta paonice i z njov zapalile dno morja, da je postalo plitvo. Nameštaj so se pokazali z morja mali otoki (sigeti). Pradedeki Benečanov so nekda živeli na sühom, v 5. stoletji po Kristusi pa so se z bojazni pred divjimi Huni i Obri meknoli na male otoke v lagunaj. Začeli so z trgovinov. Benetke so s časom razvile v najmočnejše gospodstvo na morji. V Srednjem veki je Benečanov nihče ne mogeo na morji strahüvati. Doma se kopičilo bogástvo. Bogato opremlene mramornata palače svedočijo od indašnjega blagostanje Benečanov. Prostor na otokaj je bio Počasi preteaen, zato so za- čeli bogati trgovci delati híže na morje. V te namen so najprle v morsko plitviao zabili edno do ovoga cela stebla od velkoga drevja, štera so sekali na slovenskom Krasi. Ta stebla so v solenoj morskoj vodi Sčasoma popunoma okamenola. Na stebla so položili velke kamene ploče i na te zidali. Tak je večina Benetk zozidana na morje. Ljüdje teda ne hodijo~samo po vulicaj, štere so vozke, da nameštaj komaj dva vštric ideta, nego po kanalaj se vozijo z vozkimi i dugim! ladjicami, šterim pravijo »gondola«. V varaši je 154 takši kanalov. Prek nji je napravleni 408 mostov, ki vežejo posamične dele varaša vküper. Či teda premislimo, da se hišne stene zdigavajo iz vode vö i da se sijaj Vnogi marmornati palač odbije na morskoj gladini, si lehko vsaki predstavla, da je varaš resan nekaj lepoga. Najvekši med vsemi kanalarni je Velki kanal (Canal graode). Dugi je skoro 4 kilom. i 70 metrov šörki. V pedobi velkoga S reže celi varaš na dvoje. Po njem vozijo tüdi preci velke parne ladje (hajovje), i nebroj motorni čolnekov pa gondol. To je vekše slikanje pa obračanje kak či bi vulica na sühom bila. Na ednom konci toga kanala je železnična postaja, na drügom pa trg (plac) sv. Marka, kama smo bili najprle namenjeni. Vseli smo na edno parno ladjo, da nas je pelala mimo sijajni mramornati palač nekdašnji benečanski bogatašov k cerkvi Svetoga Marka. (Dale). 27. marc 1927. NOVINE 3. roj. Pavlin. Mladomi pari iskreno Čestitamo ! — Bogojina. Na svetek sv. Jožefa so meli naši Orli pali eden lepi den. Predpodnevom so bili vsi prí sv. meši i so pristopili k vküpnomi sv. prečiščavanji. Zadvečara pa je bio v drüštvenih domi lepi driižabni večer. Najprle so nam veleč. g. plivanoš razložili zgodovino i razvoj orlovskoga društva. Prí tom smo spoznali, kak jako je v denešnjem časi potrebno mladinsko drüštvo, da občuva mladino pred slabov pajdašijov. Nato je bila svetešnje oblüba novi članov, tamburaški zbor nam je pod vodstvom g. Breliha par lepi komadov zigrao, pevski zbor pa pod vodstvom g. Benkova milo spopevao nekaj prireditvi primerni pesmi. Sledile so tomi dekla-macije. Te večer je tüdi vzeo od drüštva slovo bivši tajnik Franc Horvat, ki je te dneve odišeo k vojakom. Bog nam dáj doživeti ešče več takši veseli dnevov. — Görlinci, Pri nas mamo edno oštarijo pod vekov ali kak pravijo pinteš krčma. Ne je bilo zadosta, ka se je za fašenka tam pilo dostakrat čerez red, nego na prvo poštno nedelo so ešče prišli nekši starejši moški pa ženske i se znapili do pohüjšanje. Mi GörlinČarje se opravičeno pitamo, zakaj te vnoge krčme ? Ali resan ščejo oblasti, štere dopüščajo krčme, da se v pijanosti vtopimo. — G. poslanec Klekl, ar ešče nemrejo pisati, se po toj poti zahvalijo vsem, ki so ji za god kakkoli pozdravili. ,/— Vmrli so v Žižki Horvat Štefan, oča jtTrista Jaffim Horvat i vučitela lzidora Horvat. Pokojni so bili pravi goreči krščenik, na zadnje tüdi tretjerednic dober oča svoje dece, ki so dugo robotali jV-Ameriki, da olejšajo krüj živlenja svojoj deci, štero so na vse dobro včili. Bili so stanoviten naš pristaš .ne. samo naročnik nego ešče podpornik naši listov od nekda. Bog njim bodi plačnik za vse dobro, njihovoj žalostnoj drüžini pa tolažnik. Molimo za nji 1 — Železnica od M. Sobote v Lendavo bi bila jako dobra, nego dosta hitrej se pride z motorom (automobilom). Pa ne s takšim žmetni^ ka je ova leta na odranske hiže blato špricao, nego s tistim finim, kak ide kak blisk i zmerom dene: be-be-be. Bi ga rad meo? Küpi si bar 10 srečk od loterije za Martinišče. Či se ne vozič rad pa ga Odaš i si küpiš Za tisto šumo par plügov zemle, kola, plüg, brano pa dve kravi. Gnesden so težki časi, zato si trbej pomagati na vse forme. Tjedenska imovine. — Smrtonosnen cígaretlin. V So-dražíci je v ednoj oštariji spao sed-lar Ant. Knol. Ar ga je zajtra dugo ne bilo vö s spalnice, je gospodar šo notri pa skoro bi ga zaliknolo, kda je odpro dveri, hiša je bila puna dima. Posteo i pod na dva kraja je bila vsa zgorena, sedlar pa v posteli mrtev. Zaspao je z gorečim cigaretli-nom, od šteroga se je vužgala posteo j dim je zadüšo spečega. — Ne se njemi je posrečilo. V Zagrebi je eden mesarski detič zapio dosta mojstrovi penez. Nato si je roko vso spresmicao i pravo, da so ga roparje napadnoli, ga ranili i njemi pobrali peneze. Na policiji pa, ar je bio vinjeni so naskori sprevidili, ka je vrli mesar bio sam ropar. — Spada] v grob V Ljubljani je edna nekelko slepa starica, spadnola v Odprto grobnico, štera je več kak 4 m. globoka. Skoro bi od straha mrla i se je vsa stukla. . — Što zakesne, dobi kosti. V Zagrebi so tovaje gorvtrgnoli Železno blagajno (kaso). Pa so najšli samo 5 jezero din. Eden den prle, pa je bilo v istoj blagajni več kak 1 miljon dinarov. — Dva razbitlva [automobila. Ne daleč od Maribora sta se srečala dva automobila. Med njima so bila edna kola, šteri sta se oba ogibala, pa k nesreči oba na edno stran. Tak sta treščila, da sta se razbila. Ljüdje na njima so ostali neranjeni. — Smrt gračkoga püšpeka. Pred Jožefovim so mrli Schuster, püšpek v Gradci, ki so bili rojeni pri sv. Ani na Igi, blüzi naše meje v Jürjovskoj fari. — To je peč v Ameriki! V Det-roit varaši so operirali (gorrezali) 1 den staro dekličko, šteroj so morali odrezati slepo krvajico. Operacija tak maloga deteta je bila prva na sveti. Domača politika. Ešče izda se majo dol v Belgradi za proračun. Samostojni demokratje i radičovci delajo na tom, da ga nebi mogli sprijeti do 1. aprila, kda mora biti po ustavi sprejeti. To si je dobro zapomlite. Samostojna demokratska stranka šče preprečiti sprijem proračuna v pravom časi ? Zakaj? Ali so ne ravno tej ljüdje pred kratkim glasali za nove dače, za dačo na ročno delo, za zvišanje invalida dače, za zvišanje dohodnino? Zakaj ščejo preprečiti zdaj, kda prinaša proračun prvokrat po bojni znižana bremena? O, to boli gospodo okoli demokratske stranke, boli, ar nemrejo lüdem pokazati drügo kek samo »zvišanje«. Vse, ka je naša stranka dosegnola zbogšanja za Slovenijo, njim je nikaj, vse podcenjüjejo. Nego broji sami kažejo delo naši poslancov. Po uradni brojaj se da zračunati, da de plačüvala Slovenija 12 miljonov menje dohodnine kak dozdáj. Ali je 12 miljonov ne penez? Se zna, za gospodo, že ne, štera je mela t koli Slavenske banke kaj za opraviti, za tistoga pa, ki čüti s siromakom davkoplačüvalcom za tistoga je že. Lani je Slovenija plačala od citanje, karbida, sveč i piva približno 3 miljone 730 jezer d., dače vse to letos odpadne. To so miljoni, šteri so odvzeti z ram tisti, ki te potrebčine nájveč potrebüjejo, najmre siromaki. Glasati za zvišanje dače, delati proti proračuni, kda so dajatve znižane, to imenüje demokratska gospoda delo za narod. Svetovna politika. Nasprotstvo med Anglijov i Rusijov. Zadnjič smo pisali, kak so napnjene strüne med Anglijov i Rusijov. Dnes pa lehko povolno, kak si Anglija prilično išče zaveznike. Zdaj je že popunoma dobila na svojo stran Italijo. Pred dobrim tjednom je Italija potrdila pogodbo z Rumunijov gledoč na Besarabijo i s tem je Anglija z Italijov vdarila Rusijo po najbole bole-čoj rani. Besarabija je jako rodovitna pokrajina ovkraj Karpatov med vodano Prutom i Dnjestrom pa Čarnim morjom z deloma ruskimi deloma rumunskimi stanovniki. Do konca svetovne bojne je pokrajina spadala k Rusiji, potom so si jo pa prisvojili Rumuni. Stanovniki neso nikaj zadovolni z Rum. i si želejo nazaj. Zato tüdi Rusija pri vsakoj priliki naglaša svoje pravice i terja Besarabijo nazaj. Kda so na mirovnoj konferenci v Parizi prevrejüvalí Evropo i risali državam nove meje, so jo velke države (brezi Amerike) tüdi v posebnoj pogodbi prisodile Rumuniji. Vsaka mednarodna pogodba pa samo te postane valane, či jo potrdijo zbornice tisti držav, štere so jo podpisal. To pogodbo sta angleška i francoska zbornica odobrili pred nekaj leti, zdaj pa se je pridrüžila ešče Italija. Ona je čakala na priličen čas. da pri tom kaj zaslüži. Anglija že po svoje da Italiji najem, v Ruminiji pa dobi pravice, da lehko vleče haske s petrolovi stüden-cov i ešče drüge gospodarske vugod-nosti. Tak so lehko dnes na suprot vsem protestom Rusje zadovolne vse tri države. Rumunija, ltalija i Anglija, venda, ka ešče je ne, to se lehko zgodi, Besarabija ešče ostane nadale jaboko svaje, najbole kisilo se zna za Rumunijo samo, Bethlen je odložo svoje potüvanje v Italijo. Zadnje dneve se je ešče zvršo eden vekši dogodek, najmre že več mesecov napovedani magjarski obisk v Rimi. Ministrski predsednik, grof Bethlen je foti odložo svoje potüvanje do konca aprila, peč pa je ta odpotüvao naučni minister grof Klebelsberg. V Italiji ostane kakše fr1 tjedne i pripravi tam več predavanj. Sprijeti de tüdi pri papi i krali v av-dijenco. Poprek se misli, da majo tej obiski gospodarski pomen, posebno pa pogodbe, da bi Madjari prišli na morje. Da so pa pri tom zdrüženi tüdi politični cili, se pa samo po sebi razmi. Za Bethlena i za vso Magjarsko bi bila najvekša pridobitev, da odpravijo kontrola komisijo, k šteromi naj bi pripomogeo z vsemi svojimi močmi prijateo Musolini. Roka mujvle roko 1 ZAPISKI. V »Jutri« I Zavolo našega zadržanja pri priliki Zborovanja v Rogašovci se je ,,Jutro“ pretečeni tjeden zaletelo v nas. Šče nam davati nekše lekcije (predge nam šče delati.) Mi Jutrove predge jako lepo odklanjamo, ar sami dobro Znamo, ka je naša dužnost do naši volilcov. Za štafažo (peto kolo) »Jutri" i demokratskoj gospodi pa si naj nekoga drügoga zaberejo. Kavarno. Na Pritisk nekšega visokoga demokrata se je več trgovcov i obrtnikov naročilo na demokratske liste: »Jutro" i »Domovino«. Vse te pitamo ali znajo, ka so včinoli s tem 1 Velka večina naše Krajine sejje,odločila za pošteno politiko Slovenske ljudske stranke, proti šteroj pa vodita .Jutro" i »Domovina" aajodürnejši boj. Smo zato osvedočeni, da vnogošteri trgovec i- obrtnik imenüvani listov, šteri so v svojem bistvi protislovenski i brezverski, ne bi naročo, či ga nebi zmotio visiki stališ povedanoga demokrata, venda pa pozavlamo vse te i drüge, da se naročijo na liste ki odobravalo politiko, za štero se je odločilo naše lüdstvo skoro v absolutno] večini, či kak se zna računajo s penezami, štere njim prinašajo naši lüdje. Naj bodo osvedočeni, da Znamo podevčiti svoje lüdstvo, či trbe. Za dnes naj bo zadosta! Dodamo le ešče to, da naj naši lüdje podpirajo s svojim obiskom samo tiste, ki nas podpirajo s tem da oglašajo ali naračajo naše liste. UgOtavlamo. da se nahaja v M. Soboti tobačna trafika, šteroj dajo naši lüdje obilno zaslüžki, posebno s küpívanjom kol ko v, štera pa suprot ponovnitn zahtevam naši lüdi nešče preskrbeti, da bi mela na razpolago špice Drüžbe sv. Cirila i Meteda, nego vsiljavle z vsov trdokornosti špice, šteri dobiček ide za Sokole. AH mislite, da ne vemo kakše perje majo tej vtički! Dol. Lendavske gorice, Hozjan. Odzdaj dobite 1 Novine i Marijin list več ga ne dajte Štefani Tkalec. Mali oglasi. K odaji je po fal ceni štiristranska iz lasa napravlena hiža pri KOLOŠA PAVLI v Prosenjakovci. Prodam 6 HP. parno lokomobilo in Klimax naftov motor 14 HP., tudi zamenjam mali avto za moderno motorno kolo. JUREŠ, mlin Križevci pri Ljutomeru. Naznanje onim, šteri ščejo teleg-rafske štange voziti iz šume grofa Szaparija iz Vučegumile v Bogojino na plac, de se plača od kubika 30 din. Zaslüžiti more vsaka foriga na den od 200 do 300 din. Šteri so daleč, lehko ido na celi tjeden, ker štale majo na razpolago v Bogojini do 35 par konjov. Plačaa se. v Bogojini vsaki pondelek. Zglasiti se more v Bogojini pri FARKAŠ JOŽEFI. Š. MILAČ. Z našega domovino-znanstva. Autonomnim (samoravnajočim) pokrajinam, od šteri smo zadnjič pisali je predvsem menkalo pokrajinski zborov (poslancov), ki bi sklenjavali zakone za pokrajine, stere so bile pod njihovov rokov. To se je tembole občütno, ar so v Beogradi naskori začeli centralizirati najvažnejše upravne posle, štere so-začeli prenašati z ob-moči pokrajinski vlad na pristojne ministrstva v Beograd. Tak so pokrajinske vlade več ali menje samo to zvršavala, ka je štela Osrednja vláda v Beogradi. Obstanek poedini pokrajin, kakti Slovenije, Hrvatske, Dalmacije itd. je bio naslednje zapečateni s sprijemom denešnja vidovdenske ustave na Vidov den 28. jun. 1921. 1. Za mesec dni za tem je pri nas henjala poslovati Pok- 4 NOVINE 27. marc 1927. t rajinska vláda. Njene posle je prevzeo pokrajinski kraleski namestnik i jih je vodo z načelnikami posamični oddel-kov (kmetijskoga, šolskoga, pravosod-noga i. t. d.) podneposrednim nadzorstvom ministra za Znotrašnje zadeve. Glavna skrb pokrajinskoga namestnika je bila, da odpravi staro ravnanje autonomne pokrajine i pripravi vse potrebno, da se oživijo nove po okrozjaj (oblastej), kak predpišüje ustava. V njegovom naslovi (pokrajinski namestnik za Slovenijo) se je ešče vsikdar bliščalo nam drago i sveto ime, s šterim imenüjemo svojo lastno zemlo; žalostno, njegovi nasledniki, velki županje ga nemajo več. Dnes mamo na ozemli stari pokrajin Okrožja. Srbi i Hrvati imenüjejo okrožje za oblast. Tüodnet pridejo reči: oblastna skupščina (na priliko v Maribori) oblastni inšpektor (nadzornik), oblasti poslanec i drügo*. Pri nas ma reč oblast ščista drügi pomen, ne zaznarnenüje kakše pokrajine, nego pravico i moč davati zakone i potom po nji opravlati gvišno posle. Tak ma samo dühovnik oblast i pravico zvršavati slüžbo božo i deliti svestva, ali Sodnik soditi, nihče drügi ne. Ar bomo ešče sledkar gučali od razloči takši pravic i oblasti štere se zvršavajo v državi, pa da nede zamenjavanja bomo namesto srbske reči oblast rabili po našem okrožji, namesto oblastne skupščine, Okrožne skupščine itd. Na okrožje je bila držáva razdeljena na sprotoletje leta 1922. V celo] državi mamo 33 okrožij, šterim na čeli stojijo velki župani. Naša Slovenija je bila razdeljena na dve okrožji, ljubljansko i mariborsko. Obe se imenujeta po glavni varašaj, kde mata sedeže velkiva župana. Ljubljansko okrožje obsega kakši 9000 kvadratni ki-lotn. i ma 540 jezer prebivalcov, mariborsko okrožje je velko okoli 8200 kvad. kilom. i računa 630 jezero prebivalcov. Broj prebivalcov je tű zato vekši, ar so sem priklopi tüdi sosedno Medjimurje s skoro 1000 jezero ljfidmi, štero je najbole gosto naseljeni kraj v našoj državi. Slovenska Krajina naravno spada tüdi k mariborskim okrožji. Vsako okrožje obstoji nadale z veči okrajni glavarstev. Imenüjejo je tüdi srezka poglavarstva. Ozemle naše Krajine jo ločeno' na okrajno glavarstvo mursko-sobočko i dolnjelendavsko. Prí nas obsegajo politični okraji poprek po 50 jezer stanovnikov i je vodijo okrajni glavarje. Vsaki okraj pa öbstoji z nekaj občin, štere vodijo županje i so nejmenše upravne enote. Razdelitev države kak smo jo prle opisali,, na Okrožja, okraje i občine imenüjemo politično razdelitev. Obstojijo pa ešče tüdi drüge vrste razdelitvi, n. priliko Sodna, vojna, cerkvena razdelitev itd., pa politična je med vsemi najvažnejša, ar se tű opravla najvekši tao upravni (ravnojoči) poslov. GOSPODARSTVO. PR. VOJSK. Polodelci v Bogini. Mesec oktober se je že približavao k konci, nego vsikdar je ešče bilo prijetno vreme. Kak navadno so se tüdi te lepi den zebrali kmetovje iz Bogme pod veškov lipov. Zadovolno so kadili iz svojih pipic i se živo razgovajali. Najglasnejši med njimi je bio kmet Tomaž, ki je začeo tak modrüvati : Tomaž: Resan Čüdno, ka se ze dnesdén vse v listaj čte. Čteo sam, da je prej nekši profesor z Rostoka znajšeo, da se prej Polska redkev, to neprijetno ščetalje da z nekšim škrop-lenjom na lepi način Odpraviti. Mislite, kak lepo i hasnovito bi bilo, či bi se naša pola mogla obarvati toga šče-talja. Pletev, do šteroga skoro itak zavolo pomenkanja časa nikdar namre priti, bi potom odpadnolo. Gregor: No, to de pali nekaj za našega Modrijana. Lani sam ga vido, kak je hodo po svojem ječmen! z nekšov škropilnicov na hrbti, se stavlao tű pa tam i nekaj škropio. Nesam ga vüpao pitati, ar bi mi te celo vöro predgao od njegove nove znajdbe. Po nakaj dnevaj sam šo tam mimo i opazo, da so mala betva polske redkvi na njivi popunoma posej-nole. Od njegovoga hlapca sam sledkar zvedo, da je tisto tekočina küpo nekdi pri nekšoj drüžbi pa se njoj pravi železen ví tri joh Letos pali idem gledat, pa nega niednoga betva polske redkvi na njegovoj njivi. lomaí: Vse je lepo, venda pa mam proti tomi svoje pomisleke. Trüda je preci i košta tűdi. Modrijan teh. ko, ma puno mošnjo. Petek: Odked pa ma Modrijan telko penez ? Vsikdar je prvi, kda za kaj novoga Zvedi. Naküpo si je naj-prvi Vsefele stroje, seja vsikdar nekša umetna gnojila, küpüje novo žito za semen. Pa vseedno ma peneze i se nam smeje. Kelko žita ma vsikdar na sprotoletje pa krme, kda že nam popači ide s krmov. Či so te novota-rije zrok njegovomi dobromi stališi, no potom bom na stara leta tüdi jaz šo za njim. Veren: Zaistino či premislim, kelko je to verstvo šlo v zadnji 12 letaj naprej, se nemrem tomi načüdi-vati, Vej je njegov oča ednako stao z nami. Tomaž: No to je pa očivesno, ne njogove novotarije, nego njegova žena ga je spravila na noge. Vej znate, študirao je nekše verstvene tečaje, šo nato nekam za oskrbnika, se tam bogato oženo, to je vse, i nikaj več. Petek: Nemogoče, znam, da je ešče peto leto pofom, ka se je oženo, meo pri svojem svaki več duga, zdaj pa se je že vsega skopao. Tomaž: Naj bo kak šče, jaz na te novotarije najdem pa amen. Iz čtenja knig se nemo včili njiv obdelavati. Da pa njemi tak dobro ide od rok, pa že more biti nekaj posebnoga. Petek: Na comprnije pa venda né verješ več. Pa Modrijan je tüdi veren Človik. Ali ne vidiš kak je navdüšeni za vsako dobro stvar, kak vestno opravla svoje verske dužnosti i z gospodom plivanošom sta si tak zdobra. Gregor: I či se ide za kakše dobrodelne namene je on vsikdar med prvimi. Petek : Jez mislim, da bo najbogše, či bomo mi prav skrblivo njega nasledüvali vse, ka bom vido pri njem dobroga, vpelam tüdi jaz. Tüdi mi, so pravili vsi zvün To- maža. Tomaž : No, jaz pa že nemo šo za temi novotarijami, či vam je drago Idite, da se te na pol gospocki Človik malo z vami ponorčari. Vsi ovi: Dobro ! Včini, kak ščeš, mi bomo šli. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarica 200 Din., ječmena 190 Din., j hajdine 300* Din., prosa 250 Din., J Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 10 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p.. Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 252 D. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 280, gotovščiae 1000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vörorna na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ivan Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik; Štefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovoditela: Matjaš Grüš- kovnjak i Toni Balažic, paziteo društva : Štefan Kelenc. Pri UPRAVI VELE- POSESTVA V RAKIČANI se nahajajoči pol-nokrvni žrebci iz Lipčan-ske žrebarne se dajo za letošnje leto interesentom na razpolago. Prijave pri upravi v Rakičani vsaki den. Podpirajte ..NOVINE"! Mali oglasi. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednje!! hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci Št. 16. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Cepljeno trsje samorodno Jorkamadero, to je črnina kak Kiinton, več jezero falatov oda trsnica, MATJAŠ KUKOVEC v Tr-novcih Štev. 43., p. Sv. Tomaž pri Ormožu. — Konku-, :—. renca nemogoča. .—. K ODAJI je lepo imanje 5 plügov zemle, hram je zidani, s črepom pokriti i z velkim sadovnjakom. Cena se pozve pri JOŽEFI V R B N J A K, Iljašovci, p. Križevci pri Ljutomeru. NAZNANJAM cenjenomi občinstvi, da vsake vrste ponošeni obleč küpüjem i tržim. Cenjenomi občinstvi se priporoča S1MONKA JOŽEF, D. Lendava Štev. 96. Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. PRODAM mojo moderno zozidano, z vodovodom, lepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLY notaruš vp. V ROGAŠOVCIH (Sv. Jurju) Prekmurje. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ