Leto I. - Ste 7.
Cena Cent. SO
I/
iisiu iist« izide vsako sredo in soboto zjutraj. — ava in urediu&ivo v Uoiici, Gura.<> Verdi štev. 47. Telefon štev. 292.
Gorica, dne 26. julija 1944.
Oglasi se zaračunavajo po ceniku, bančni konto pri Cassa di Risparmio Gorica.
SlouensRim staršem !
Najlepša prilika je, da za ne- j kaj ur na dan izročite svoje j otroke v dobre roke. Če hočete, da bodo vaši otroci v novem šolskem letu v slovenskih šolah dobro napredovali, vpišite jih že sedaj v počitniške pripravljalne tečaje za slovenske šole. V kratkem se bo pričel redni pouk.
Slovenska akademija
Kakor smo zvedeli, se bo vršila prva slovenska akademija dne 6. avgusta 1944. Naše čitatelje opozarjamo, da se nabavijo vstopnice takoj, ko bo objavljena predprodaja. S svojim obiskom bomo dokazali, da še živi v Gorici slovenska gledališka umetnost!
Naše šolstvo
Oče in mati sta, ki prva vzgajata otroka in mu vcepljeta v srce prve koreninice srčno omike, ki ustvarjajo človeka za družabno bitje. Šola nadaljuje to graditeljsko delo staršev in skozi vrsto let zida v posameznikih stavbo srčne in umske izobrazbe. V današ' njih časih vedno bolj postaja ravno šola tista ustanova, ki Uaj pomaga, ponekod celo nadomesti, vzgojo v- družini. Zato pa mora šola organsko nadaljevati vzgojo staršev, to je mora graditi v istem duhu, z istimi sredstvi in mora voditi k istemu cilju.
Življenje naroda zahteva lastno domače šolstvo. Ena prvih pravic, ki jih ima narod, je pravica do svoje narodne kulture v lastnem domačem jeziku. Naši učitelji naj naše otroke vzgajajo v slovenskem jeziku v dobre, poštene Slovence. Naši učitelji naj jih' nauče pravilnega, lepega slo venskega jezika, naj jim raz-lagajo lepoto materine slovenske besede in lepoto naše pesmi. Slovenska mladina naj črpa iz zgodovine slovenskega človeka neomajno energijo za delo in življenje, iz naše kul-turno-politične preteklosti iz naše častitljive kmečke tradicije naj dobiva moč za rast in ohranitev. Ravno po dobrih slovenskih učiteljih se naj vtelesi v naši mladini tista slovenska narodna duša, ki smo jo po posredovanju sto* leti j kot predragocen dar sprejeli od naših očetov in mater. Učitelj in duhovnik, prva čuvarja mladine in narodne bodočnosti, naj v slovenskem jeziku gradita v naši mladini svetle ideale človeka
—	kristjana, v njem in po našem narodnem duhu naj zraste v mladih dušah najvišji ideal Resnice, Pravice in Lepote zakaj vzgoja mladine, ki ima v resnici pred seboj nostavljene ideale plemenitosti, moralnosti in religioznosti, more postati uspešna le takrat, če se vrši v ponolnoma razumljivem jeziku in v do* mačem duhu.
Srdile borbe okrog Lvova
Zmagoviti protinastopi v Normandiji - Povračilni ogenj nad Londonom se nadaljuje - Krvavo odbiti napadi v Haliii
Vrhovno poveljstvo nem ške vojske poroča dne 24. ju-lija:
V Normandiji včeraj ni bilo večjih bojev. Sovražnik je le južnozahodno od Caena izvedel več napadov, pri katerem je izgubil 19 olepnikov, ne da bi dosegel kak uspeh. Na zahodnem krilu izkrceva-lišča smo zatrli s protisunkom nekaj dni trajajoč krajeven vdor. Sovražnik je pri tem iz-, gubil 450 mrtvih in 800 ujetnikov.
Na francoskem področju smo v boju uničili angleške nadalske sabotažne čete in 219 teroristov.
Povračilni ogenj na London se nadaljuje dan in noč.
V Italiji je sovražnik včeraj izvel močnejše napade proti našim zadnjim stražam
severno od Livorna, ki so se v teku bojev umaknile na severni breg Arna. Zlasti zagrizeni so bili boji severno od Poggibonsija, kjer so naše čete krvavo odbile vse sovražne napade. Tudi na jadranski o-bali so ponovni sovražnikovi napadi ostali brez uspeha.
V	Galiciji in zahodno od gornjega Buga je bilo v ogorčenih bojih zavrnjenih veliko sovjetskih napadov, ki so jih nodpirali oklepniki. Le na nekaterih odsekih so sovražne napadalne konice pridobile na prostoru. Na mestnem področju Lvova še trajajo hudi boji. Lublinska posadka se je vkljub ponovnim sovražnim napadom držala.
Med Brest - Litovskim in Grodnom in severnovzhodno
i	od Kovna so se spričo žilave-
ga odpora naših hrabrih divizij izjalovili sovražni prodorni poskusi. Na nekaterih odsekih so v protinapadu potis-nile prodirajoče boljševike nazaj.
V	teh bojih sta v prednji črti padla junaške smrti poveljnik neke bojne skupine generalni poročnik Scheller in načelnik štaba neke armade generalni major von Tres-ko\v.
Med Dvinogradom in Pej-puškim jezerom smo razbili močne sovjetske napade in v hudih bojih zajezili krajevne vdore.
Neka britska bombniška skupina je sinočnjo noč izve-dla strahovalen napad na Kiel. Posamezna letala so razen tega napadla področje državne
i	orestolnice.
Novo bolno sredstvo nemške volne Mornarice
Berlin, julija. O uporabi novega nemškega bojnega sredstva vojne mornarice piše nemški vojni poročevalec Richard Hauptmann med ostalim:
Prišla je noč »zamorcev«. Nahajamo se na obali Sein-skega zaliva. Večer je. Pred izlivom reke Orne je gozd dimnikov in jamborov. To je angleška oskrbovalna mornarica za divizije na predmostju zahodno od reke Orne. »Zamorci« so pripravljeni na napad. Seveda to niso nobeni pravi zamorci, to je le ime, ki so si ga sami dali. Za tem imenom se skrivajo nemški torpedni vozači.
Njihova naloga danes ponoči je, da napadejo mnogoštevilne zavezniške enote pred zalivom reke Orne, ki so pod varstvom letalstva in ladijskega topništva. Ko je že temna noč in ko posveti le tu in tam mesec izza oblakov, so nemški torpedni vozači že pripravljeni za napad na angleško ladjevje.
V	prvih urah novega dne prekinejo sočno tišino grozovite detonacije. Narednik Gerhold je bil prvi, ki je iz svojega torpeda izstrelil prvi strel na sovražnika. Svoje ma-
lo	vozilo je morai voditi mimo več rušilcev, da je prišel do večjega nasprotnika. Njegov strel je uničil križarko razreda »Aurora« s 5270 tonami.
Ko se je naglo nato obrnil in so ga od vseh strani obko-Ijevali rušilci in brzi bojni čolni, ki ga pa niso opazili, in ko so v njegovi neposredni'
Prepričani smo, da nam bo omogočeno v novem šolskem letu odpreti lastne šole z lastnimi slovenskimi učitelji domačini za vse naše otroke, od najmlajših pa do onih v gimnaziji. Prav bi bilo, da otroke že sedaj o počitnicah pripravimo na slovensko šolstvo.
bližini eksplodirale vodne bombe in udarili topniški izstrelki so že nadaljnji torpedi eksplodirali ob sovražnikovih ladjah. Križarke, rušilci in trgovski parniki so bile prve žrtve v tej noči.
Detonacija je sledila detonaciji, ladje so pričele goreti ter sc pogrezati v morje. Z obale so s topniškim daljnogledom natanko opazovali potopitev neke križarke. Križar-ka se je potopila z velikim eksplozijami. Ko se je razvlekla megla, se je videla njena krma, kako se dviga proti nebu, nato pa se je ladja za vedno pogreznila v valove. Njej so sledili še razni rušilci in trgovske ladje.
To so napravili »zamorci«. Nemški toroedi, ki jih vodi en mož, so bili zgrajeni v najkrajšem času s posebnim ozirom na invazijsko bojišče. To je nekak torpedo, v katerem sedi en mož, ki ga vodi in ki gleda skozi stekleno kupolo, ki je edina nad vodno gladino ter ima pod seboj še en nadaljnji torpedo, ki ga ta mož v danem trenutku izstreli. Učinek tega novega orožja je strašen. Posebno dobro so se obnesli ti torpedi v obalni vojni.
Uničevanje tolovajev
Berlin, 25. jul. Na severno-zapadnem Balkanu je bilo v enem samem dnevu ubitih 480 tolovajev, 100 pa ujetih. Istega dne so jim Nemci zaplenili
4	oskrb. skladišča, uničili skladišče streliva ter sestrelili 2 sovražni letali.
V	Dalmaciji so v zadnjih dneh izvedli dve očiščevalni akcij južnevzhodn od Splita je do 1330 metrov visoki Mosor sedaj popolnoma očiščen tolovajev, ki so bili uničeni v borbah. Tudi neki otok pred srednjo Dalmacijo je bil popolnoma očiščen tolovajev, nri čemer je bilo potopljenih 42 sovražnih čolnov.
Odstop Fotiča
\
Stockholm, 25. jul. Po Reuterjevem poročilu iz Washing-tona je odstopil »veleposlanik« jugoslovanske begunske vlade v Washingtonu, Konstantin Fotič. Svoj odstop je utemeljil s tem, da ne more priznati nove »vlade«, ki je bila sestavljena na pritisk iz Moskve, ker »ne zastopa koristi jugoslovanskega naroda«.
Fotičevo zadržanje je zanimivo v toliko ker so člani nove vlade politiki, ki so jih v Moskvi izrecno potrdili.
Zamorski teroristi
Ženeva, 25. jul. »Telegraph« odkriva, kdo so zračni gan-sterji, ki na povelje Roosevelta in Churchilla bombardirajo evropske samostane, stanovanjske okraje ter kulturne spomenike. V članku namreč beleži, da mora Anglija jemati v letalstvo tudi domačine iz svojih kolonij, da naknadi visoke izgube letalskega kadra. Tako je sedaj prispela v Anglijo skupina nabornikov iz zapadno-indijskih otokov, ki
io	bodo sedaj izvežbali za letalsko službo. Bivši zamorski sužnji iz zapadne Indije smejo sedaj na povelje plutokrat-skih »osrečevalcev človeštva« z dinamitom in ognjem uničevati evropska mesta.
Vrnitev iz ujetništva
Berlin, 25. jul. Kakor poročajo, je moraio nedavno v bližini Jagodine v Srbiji zasilno pristati nemško prevozno letalo, ki se je razbilo in zgore-
lo.	Prebivalci vasi so naglo nrihitcli ter so posadko rešili. Ko so jih vprašali, kaj si žele za nagrado, so prosili za izpustitev petih domačinov, ki so bili kot bivši jugoslovanski vojaki v vojnem ujetništvu. Nemška oblastva so gornjih 5 Srbov že izpustila ter so že na poti domov.
V	JUŽNI ITALIJI
se zdaj bori za »narodov blagor« nič manj kakor 37 strank, od tega so 4 komunistične.
Trideset let
Dne 28. junija 1914. so padli usodni streli v Sarajevu. Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena Zofija sta padla pod streli mladega komaj 18-letnega srbskega nacionalista, ki je imel čudno ime — Ga-vrilo Princip, torej Gabrijel načel. Čigavih načel je bil ta mladi mož, ki je nosil krstno ime po angelu Oznanjenja? Se danes si nismo na jasnem, kaj so ti usodni streli zahtevali, vemo pa, da so spravili Evropo v tako zmedo in tako nesrečo, iz katere si še sedaj ne bo mogla pomagati.
Na usodni Anin dan je potekel rok Avstroogrske, ki je zahtevala od Srbije zadoščenje za umor svojega princa in tri dni potem, dne 28. julija je sledila vojna napoved. Iz prve male praske na Donavi pri Belgradu se je razvila strašna svetovna vojna, ki traja pravzaprav še dandanes.
Časovno je prva svetovna vojna trajala od 28. julija 1914 do 11. novembra 1918 (za slovenske kraje in za Avstroogr-sko do 28. oktobra 1918), toda dejansko ni bila nikoli prekinjena. Sedanja svetovna vojna pomenja le njeno na daljevanje in ako smo kdaj mislili, da uživamo mir, je bile v resnici to le premirje. V prvi svetovni vojni sta se borili na eni strani dve veliki državi, dve resnični velesili, namreč Nemčija in Avstro-ogrska in dve nekoliko šibkejši, dasi vojaško tudi izvrstni, namreč Turčija in Bolgarija, na drugi strani pa skoraj vse druge velesile sveta in vse polno malih držav. Glavni boj je veljal tedaj Nemčiji in ne Avstroogrski, šlo pa je tudi za razdelitev dediščine nekdanjega turškega imperija, po katerem je hlepela zlasti carska Rusija, to se pravi po Dardanelah, Anglija, sita vsega blaga in bogata kolonij, pa si je hotela zagotoviti trajno last Egipta in vzhodne Afrike, Amerika je iskala novih trgov, šlo je torej tedaj za nekaj več, kakor za osvoboditev malih evropskih narodov, vklenjenih v birokratski sestav Avstroogrske.
Po štirih letih in nekaj mesecih se je zrušila najprej Bolgarija, nato Turčija, zatem Avstroogrska, Nemčija pa pravzaprav nikoli, čeprav je morala potem podpisati mir v Versailesu, dajati ogromno vojno odškodnino in odstopiti dele svojega ozemlja, zlasti pa vse svoje kolonije. Mir, ki so ga zmagovalci, namreč A-merika, Anglija in Francija narekovali v Versaillesu, ni bil noben mir, kar vidimo prav sedaj. Razen teh treh velikih narodov, ni izšel iz prve svetovne borbe noben narod z zadovoljstvom. Rusija, ki je žrtvovala v prvi svetovni vojni največ življenj, je izšla kot poraženka in si nadela strašno usodo komunistične, judovske nadvlade, Avstroogrska je bila razbita, kar s stališča narodnostnih teženj ni treba obžalovati, pač pa iz gospodarskih ozirov. Boljšega go-’ spodarskega in skoraj samega v sebi zadovoljujočega gospodarskega sestava, kakor je
nje!
-Ir.
bila Avstroogrska, si v Podonavju skoraj ni mogoče misliti! Res je, da bi mogel Dunaj ustvariti iz Avstroogrske drugo, večjo Švico, v kateri bi bi-
li	zadovoljni vsi narodi, toda 1. 1918. je bilo za to že prepozno. Nemčija je po 1. 1918. s.l-no trpela, toda kmalu si je o-pomogla in vodi sedaj sijajno borbo. Turčija je izgubila svoje cesarstvo, toda narodnostno ni izgubila skoraj pedi svojih tal, ker je pod vodstvom Kemala obudila svojo narod no zavest, zavrgla vse svoje cesarje, paše in birokrate ter se celo pobotala s svojimi starimi sovražniki, z Grki. Vse države na bivših tleh Avstroogrske so doživljale svojo usodo, toda vse so imele v se-bi kal bolezni bivše Avstroogrske: nezadovoljstvo narodov in velike napake v gospo-darstvu in v javni upravi. Zato skoraj nobena ni obstala, razen Madjarske, ki pa se je oprla zopet na Nemčijo. Izmed zmagovalcev sta dve velesili izšli skrajno nezadovoli-ni iz te vojne vihre, namreč Japonska in Italija in ako premislimo mirovne pogoje, razumemo jezo japonskega in italijanskega naroda na An-gloamenkance. Nič nista do- ; bili. Italiji so dah mesto zahtevanih kolonij, mesto Tuni- j sa in Alžira, pol milijona Slovencev in Hrvatov v Pri- j morju ter 300.000 Nemcev v ! Tirolah. To je bilo vse plačilo j za Italijo! Japonska pa je dobila nekaj malih otokov v Velikem oceanu. No plačilo si je vzela sedaj sama.
Piavi zmagovalci pa so na lastnih tleh doživeli strašen poraz. Prvi povojni konjuktu ri so sledile strašne krize, brezposelnost, lakota. Niti v premagani Nemčiji ni bilo po vojni toliko lakote, kakor v bogati, \sega preobilja prekipevajoči Ameriki v letih 1928 do 1935. Francij.', se sploh ni zmenila za socialna vprašanja, Anglija pod vodstvom svov.h lordov in grofo.v pa sploh teh besed poznala ni.
Tako je prva svetovna vojna ustvarila pogoje za seda* njo svetovno vojno, ki je še bolj strašna, še L'olj grozna in ki pomenja le nadaljevan.,e prve. Izid prve svetovne vojne nam )Z vsem prinesel razočaranje, glejmo torej sedaj kaj nam prinese konec seda
ZLATO IN SREBRO
SLOVENSKA URA
v tržaškem radiu
V	nedeljo 23. julija so slovenski Tržačani pripravili spet kmečko uro, kot jih je bilo že nekaj. Glavni poudarek sporedu je dalo predavanje rektorja ljubljanske univerze dr. Milka Kosa o slovenskem kmetu na Krasu in ob Soči pred 500 leti. Predavanje je pokazalo gospodarski in socialni položaj našega kmeta ob koncu srednjega veka. Primorski kmet je lahko ponosen na svojo zgodovino in prav je, da se s takimi predavanji ta ponos dviga. Kot ^dopolnilo je bil to pot na vrsti odlomek iz znanega Lovrenčičevega epa Sholar iz Trente. Spored je v ostalem izpolnila domača godba: koračnice, valčki in polke. —• Našim bralcem poslušanje slovenske ure priporočamo (vsako nedeljo ob 15.20), saj jim nekako nadomestil j e slovensko knjigo in šolo. Želimo samo, da bi tržaški radio privoščil slovenskemu prebivalstvu več kot samo pičlih 40 minut na teden. Na tej zemlji nismo tujci in imamo svoje pravice.
Človeštvo se še dandanes, čudi preteklosti, ko je imela: kovina zlato tako veliko vlogo. Niti v industriji, ne v zdravilstvu, ne v kemiji, nikjer ne pomenja zlato prav nič. Zlato je ena izmed tistih redkih prvin in kovin na svetu, ki se nerade družijo s kisikom, oziroma sploh ne. Zlato ne rjavi, nima ne rje, ne patine, pa še eno, zelo malo ga je na svetu. Blešči se, je lepe, zapeljive barve, toda v resnici človeštvo ž njim ne ve kaj nočeti. Zlato je bilo in morda bo še kakšno leto samo — za-menjalno sredstvo, približno v isti vlogi kakor na oddaljenih otokih blesketani se biseri za daljne divjake. Za človeštvo zlato nima nobenega praktičnega pomena. Edina uporaba, ki ga je človeštvo imelo od zlata, so bili morda umetni zlati zobje, morda zlati operacijski instrumenti zdravnikov in babic — prav zaradi lastnosti zlata, da ne oksidira, da ne rjavi. Dandanes vam more vsaka, še tako majhna kovinska tovarna iz železa, iz kroma, niklja, iz drugih kovin, napraviti prav tako izvrstno, nerjaveče orodje, tako orodje, ki je celo še bolj precizno, bolj odporno. Za praktično življenje zlato ni več potrebno, toda vrednosti ima še vedno nekaj, namreč toliko, kolikor mu ga ljudje pripisujejo- Na svetu je kovine zlata zelo malo, približno toliko, kolikor ga gre v kubik, ki ima deset metrov obsega, torej tisoč kubičnih metrov. Železa je na svetu desetisočkrat več. In čeprav je železo nujno potrebno našemu zdravju, našemu življenju, delu, boju, naši krvi, vendar se moramo kar čuditi, da toliko spoštujemo in se toliko trudimo za zlato, ki nam ni potrebno in brez katerega moremo kar sijajno izhajati.
Nekaj drugega je s srebrom. Tudi srebro težko oksidira. Dandanes se še izplača kje v Južni Afriki ali v Avstraliji pridobivati v rudnikih zlato, v Evropi pa samo kot postranski proizvod bakra, recimo v balkanskem Boru. Srebro pa prav nikjer na svetu ne nastopa v tolikšni množini, da bi si upal kak podjetnik srebro samo kopati. Srebro je pod zemljo po navadi v družbi s cinkom, s svincem, nikdar ne samo. Prav zato je Mehika toliko obogatela v prejšnjem stoletju. Kitajska pa obubožala, ker je Mehika s svojim svincem in cinkom proizvajala tudi neizmerni količine čudnega odpadka, namreč srebra, Kitajska pa je
svoj denar še vedno gradila na srebru,, prepričana, da nihče na svetu ne more omajati srebrne veljave.. Vse na svetu je minljivo in prav gotovo bo minila nekoč veljava zlata, ki v industriji, v obrti, prav nič ne pomen, morda pa se nekoč dvigne veljava srebra, ki je najboljši prevodnik elektrike in toplote.. Ameriki manjka sedaj bakra in električne žice po nekaterih mestih so sedaj — iz srebra. Srebro se je torej v nekem oziru izkazalo za hvaležno človeštvu in za uporabno, čeprav ga imamo sedaj samo za postranski produkt.
To sta dve težki kovini, zlato je približno sedemnajstkrat težje od vode, srebro dvanajstkrat do trinajstkrat, poleg tema dvema pa imamo na naši zemlji najtežjo prvino, namreč platino, ki je sedaj dražja od zlata in ki je je na svetu zelo malo (nekaj malega v Boliviji in nekaj na U-ralu). 'Ta kovina je vredna že zaradi tega, ker jo more industrija vsestransko uporabljati. Kakor je zlato v vsakdanji uporabi neporabno, tako industrija pogojno potrebuje srebro in platino'.
O četrti žlahtni kovini, namreč o živem srebru, k a te rega glavni evropski rudnik je poleg španskega Almadena naša Idrija, bomo morda ob priliki nekaj poročali. -Ir.
tauiiisiu liiiali siioiii mier
Ljubljanski »Slovenec« poroča:
V	okolici Grosuplja se je zgodil v noci od lz. na 1J. julij ogaben zločin. Komunisti so prišli v vas Cerovo iskat 60-letno Skrjanc Marijo. Njena izprijena nci je že pred dve-ma letoma sla v nosto, medtem ko sta ooa brata vstopila k domobrancem, nci je od matere zahtevala, da naj ta na vsak način- doseže od svojih sinov, da bi se vrnila domov ah pa šla celo h komunistom. Ker niso imeli ti njeni načrti nobenega uspeha, je v svoji jezi dala odvesti z doma svojo 60 let staro mater, da bi se tako maščevala nad njo.
Komunisti so tudi v življe-nju drže načel svojih »vzgojiteljev«, ki jim naročajo: »Zatrite v sebi vsa mehkužna čustva ljubezni in hvaležnosti«. »V vsakem srcu poženi — ne ljubezen, bajonet!
Kolji, ropaj, požigaj! — kdor ljubiš novi svet!«
Bes komunistične vlačuge se ne ustavi niti pred materjo!
OF
€€
in
OR
€€
Moramo pojasniti našim či- j tateljem nekaj kratic, predvsem to proslulo »OF«. To naj bi pomenilo »Osvobodilno fronto«, izkazalo pa se je, kako je ta »osvoboditev« mišljena. Osvobaja namreč naše kmete njihove živine, njihovega imetja, pa še več, osvobaja jih tudi njihovih otrok, sinovi slovenskega naroda postajajo pod intelektualnim vodstvom slavnega slovenskega pisatelja Franceta Bevka roparji. Tako je France Bevk »osvobodil« Slovence na Goriškem in zato mu bodo slovenski Goričani ob prvi priliki izkazali svojo hvaležnost, njemu in njegovemu vrhovnemu šefu, Izraelovemu potomcu Alekseju Baeblerju. To je, OF, Osvobodilna fronta Alekseja Baeblerja in Franceta Bevka.
Na Kranjskem pa poznajo
V spomin 3JT. SKremžarju
Potrjene so vesti, ki soizr pred letom krožile, da je lam marca v Srbiji padel kot žrtev komunističnega besa mladi slovenski misijonar Marjan Kremžar. Marjan Kremžar je bil: sin Slovenčevega urednika Franceta Kremžarja,, ki ga kot časnikarja in kulturnega delavca poznajo tudi Goričani. Marijanov brat France je kot domobranski poročnik dal svoje mlado življenje lani novembra ob komunističnem napadu na Gra hovo na Notranjskem. Medtem ko je France kot vojak stopil’v boj’ za domovino, je Marjan služil narodu kot duhovnik. Po koncu Jugoslavije je šel’ m’si ion ari t med Slovence v Srbijo. Odlikoval" gž>' ie izreden pogum, odločnost,
i, .
II -
jasnost v načelih in predvsem ljubezen do: naroda. V komunističnem okolju je iskal svo je duše preoblečen v delavea, kmeta, zdravnika, turista: Neštetokrat je bil v smrtni nevarnosti, končno je tudi on moral izkrvaveti. Domovina njegove ljubezni ne bo pozabila, na tudi ne bo smela pozabiti komunističnega sovraštva, ki nam jemlje najboljše sinove.
Žalosti, ki objema ves slovenski narod ob smrti tako vrlega narodnega duhovnika in mladega Slovenca, se pridružuje tudi »Goriški list« in izreka globoko prizadetemu očetu, našemu časnikarskemu tovarišu g. Francetu Kremžarju svoje iskreno sožalje.
še drugo znamko, namreč OR. Nekoliko nas je sram, toda Goričanom bomo morali razložiti duhovito šalo Ljubljančanov. Prva črka O, to namreč pomeni »oprezna«, druga črka »R« pa je začetnica za ime tistega dela telesa, na katerem človek sedi. Torej razumete! Na Kranjskem ra' zumejo prav dobro, na Goriškem pa zaenkrat OR, te skupine še ni, pač pa neka druga, ki jo poznamo pod imenom »srednja linija«.
OF pod vodstvom Franceta Bevka in njegovega vrhovne' ga židovskega komandanta A-lekseja Baeblerja, ti so naši odkriti sovražniki, s temi se borimo, OK ali po goriško »srednja linija«, za. to borbe ne poznamo, za te ljudi imamo samo zaničevanje.
»Goriški Ust«.
OOP 858
KOBARID
Kakšni zločinci so partizani na. Primorskem in da prav nič ne zaostajajo za svojimi, »tovariši« na Kranjskem nam pričaj o najnovejši zločini partizanov Idrijsko - tolminskega odreda.
Dne 16. t. m. okrog 21. ure so partizani prišli v vas Ladra pri Kobaridu in odpeljali dekle Ana Soldat, katero so. potem ustrelili na poti v, vas Krn. Istega dne so prišli v hišo Antona Skočirja na Vršnem št. 48, starega 62 let in ga pretepli tako, da so ostali na tleh krvavi sledovi. Nato so ga odpeljali v Krn in po; zverinskem mučenju ustrelili. Najbrže bodo povedali, da je bil ta starček »narodni izdajalec«. Za te zločine so krivi partizani Idri jsko-tolminske-ga odreda s komandantom Brankotom in politkomisarjem Kovačem Petrom na čelu. Oba ta kranjska pritepenca mislita s svojimi zločini terorizirati naše ljudi, ki ne piS' kajo z njimi v isti rog. kajo z njimi v isti rog. Dne 19. t. m. so ustrelili iz zasede Soldata, očeta Ane iz Ladre in ga prerešetali z mitraljezom.
Ti zločini banditov in krvo-lokov, požigalcev naših cerkev in kmetij so ljudstvu odprli oči! Odgovarjali boste za svoje zločine gosp. Volariči Stanislavi, komandanti »slavnega 2. bataljona TITO«, gospodje Miklaviči in Gruntarji, ki dopuščate take zločine.
IZ IDRIJE
Kakšni so pravi nameni in cilji OF, naj dokažejo izjave neke strastne mlade terenke, s katero sem slučajno prišla
v	razgovor.
Najprej me je hotela pridobiti ?a terensko organizacijo. l’ri tem mi je naslikala, kako b. po zmagi; da bodo namreč tedaj v službah samo tiste »tovarišice«, ki se sedaj udejstvujejo in sodelujejo pri »o-svoboditvi«.
Vsi mlačneži, tako mi je dejala, bodo takrat izključeni in neupoštevani, zaposleni bodo pri najnižjih delih. Pa trobijo o enakosti in o tem, da po vojski ne bo več nobene gospode, kakor poje tista pesem.
Izrabila sem priliko in ji zastavila par vprašanj. V svojem navdušenju mi je kaj rada pojasnila.
No, koliko je Sovjetski Rusiji do nas? Tisti Rusiji, ki jo partizani poveličujejo kot zaščitnico malih narodov. Ali nas je že kdaj ščitila?
Odgovor: Rusiji ni bilo do nas, dokler se ni narod sam zganil in se oprijel komuni-
zma. Zdaj pa je zato v vojni, da premaga skupnega sovražnika.
Kakšna zaslepljenost! Ali se je morda narod zganil in se ogrel za komunizem? Kdo ie izrabil priliko za uresničenje komunističnih načrtov? Kdo če ne tistih par zločincev, ki so s krinko narodno-osvo-bodilne borbe privabili v mre-so, jim narod ne bo sledil.
Vedeli so, da ako se v začetku pokažejo take, kakor so, jim narod ne bo štedil.
Nato sem jo potipala še zaradi verskih vprašanj. Kaj vse sem morala preslišati! Da vera nič vec ni taka, kakor bi morala biti: da so vsi »farji« kapitalisti, da odirajo ljudi ter da so vsi z belo gardo.
Cez to »belo gardo« je še posebno udrihala. Kaj vse da bodo počenjali z domobranci po »zmagi«!
Dovoli mi je bilo. Obrnila sem se proč;, vse je vrelo v meni. Tako neumno čvekanje o stvareh, ki o njih nima pravega pojma. Ujela sem še be-sedor »belogardistka«!
Povedala bi ji bila rada v obraz, pa naj veljajo moje besede vsem takim tovarišicam:
»Komunizem na naši zemlji, ne. bo nikdar zmagal, ker mu stoji nasproti mlada, močna četa, ki jo krepi prava vera in. resnična/ljubezen do naroda.«
Sestre iz Goriške dežele!
Kljubujmo tem zmotam in ostanimo to, za kar živimo. Ne bodimo uničevalke, ampak nosilke naše nove bodočnosti, ki si jo na vsak način moramo priboriti!
Marica
Rževi nasedi
V	času te vojne, ko je uvoz od zunaj onemogočen, so pričeli v več evropskih državah urejati poskusne postaje za saditev riža, iz katerih so se potem razvili tudi večji nasu di. Znana so v tem oziru zlasti prizadevanja Madžarske in Romunije. Že pred to vojno so v Evropi pridelovali riž Italija, Španija, Portugalska, Jugoslavija in Grčija. Nnj-starejše kulture riža so in tudi največje so v Italiji. Italija prideluje več riža kakor vse ostale evropske države skupaj. Malokomu je pa znano, da so imeli že pred več ko 30 leti nasade riža tudi na Primorskem, in sicer na Goriškem med Tržičem in Sočo. Po priključitvi tega ozemlja k Italiji so sajenje riža tam opustili. Tedanji poskusi so pa pokazali, da so tla ob spodnji Soči, ali kakor se tam imenuje, pri Ždobi, za pridelovanje riža prav prikladna in ugodna. Mimo tega so za druge kulture sploh neporabn i, ker so preveč močvirnat«.
Štev. 24.
»Uokis/s.i Lis i «
5 l ran j.
VESTI IZ GORICE IN DEŽELE
Zlatomašnik dr. FRANC KNAVS
Sodelavec nadškofa Sedeja in škofa Gnidovca
Ljubljana, 20. julija 1944. s konja in si zlomil roko. Po-
Na praznik sv. Vincencija Pavelskega, je v Ljubljani slavil svojo zlato mašo duhovnik Misijonske družbe g. dr. Franc Knavs. Izredna slovesnost se je praznovala v cerkvi Srca Jezusovega. Cer-kev je bila okusno okrašena. Ob šestih je pristopil z veliko asistenco slavljenec, kljub sivim lasem še vedno mlado-sten, poln življenjske sile, in s krepkim glasom pel svojo zlato mašo. Prisrčen nagovor je imel jubilantov prijatelj misijonar g. Plantarič, s katerim sta delovala v Macedoni-ji. Cerkveni pevski zbor se je odlikoval po svoiem dovršenem podajanju. Verniki so v pobožni zbranosti sledili sv. opravilu in v izredno velikem številu pristopili k mizi Gospodovi, da so iz slavljenčevih rok prejeli Najsvetejše.
G. zlatomašnik se je rodil na Kranjskem v Laškem potoku 10. jan. 1861. Gimnazijo
je študiral v Ljubljani, bogoslovje pa v Gorici, ker mu je sončno Primorje že od nekdaj bilo toplo pri srcu. Po no-
vi	maši 1. 1894. je kaplanoval in pastiroval po raznih goriš-kih župnijah, 1.	1906.	je pa
nadškof dr. Sedej, delavnega in nadarjenega gospoda, ki je medtem promoviral na Dunaju za doktorja bogoslovja, imenoval za dekana v Cerknem, kjer je bil sam doma. Malo pred izbruhom svetovne vojne 1. 1914. je prišel za dekana v St. Peter pri Gorici. Tu ie dolgo kljuboval vojni vihri, končno je na moral s številnimi svojimi farani v begnustvo na Avstrijskem. Po končani voini je 1. 1920. stopil v Misijonsko družbo.
Ko je dr. Gnidovec postal leta 1924 škof v Prizrenu, je dr. Knavs odšel za njim. Škof Gnidovec ga je imenoval za ravnatelja škofijske pisarne j in svojega provikarja. Vneto se je dr. Knavs lotil pisarniškega dela; z veliko vnemo je uredil škofijski arhiv, ki je bil do takrat shranjen v raznih zabojih.
Z veliko vnemo se je lotil težkega albanskega jezika. Priučil se ga je popolnoma, da je v njem gladko govoril in pridigoval. Kot albanski misijonar je večkrat na konju in peš prepotoval veliko škofijo. Na nekem potu je padel
OPOZORILO
Prefektura nam sporoča:
Civilno prebivalstvo se o-pozarja, da je tudi brez zločinskih namenov prepovedano širiti vesti o vojaških operacijah, o moči in legi obrambnih priprav, o gibanju oddelkov, o naravi terena ali kakršne koli druge vesti, ki bi bile sovražniku lahko v ko-Uist.
Po odredbi kazenskega zakona, vojnega zakona in odloga notranjega ministrstva z dne 9. okt. 1943. bo vsak, ki .ie kriv tega zločina, kaznovan
2	smrtjo.
guma pa ni izgubil. Deloval je med Albanci celih 6 let do leta 1931, ko se je vrnil na Slovensko in bil nastavljen pri Sv. Jožefu v Celju. Od tu je veliko misijonarji, vodil mnogo duhovnih vaj. Za duhovnike in bogoslovce je imel nagovore in duhovne vaje, tako v mariborskem, kakor tudi v ljubljanskem bogoslovju.
Več kot dvajset let vnetega in požrtvovalnega dela je žrtvoval g. zlatomašnik Goriški zemlji. Močno in odločno je posegal v dušnopastirsko živ-
Beli dren cvete
Mesto, ki svojega gosta že na pragu prijazno pozdravi, mora imeti tudi svojo notranjost tako okusno, da prežene obiskovalcu misel na odhod in da ga s svojimi zanimivostmi priklene nase. Vse te lastnosti ima Gorica. V njej te skozi celo leto kratkočasijo njene posebnosti, ki te prisilijo, da si z mislimi vedno pri njih in da pozabiš na vse svoje skrbi. Včasih te pa celo tako premotijo, da krat-komalo prezreš opravke, ki si jih zabeležil v notes kot važna opravila, ki jih moraš opraviti v času svojega bivanja v Gorici. Pa se zato nič ne razburjaš. Čemu neki! Saj ti je pogled na umetno ustvarjene lepote pomiril živce in zdaj premagaš marsikatero neprijetnost s smehlajem na ustnih.
Najlepši del Gorice je brca dvoma Korzo, a v nekaterih stranskih ulicah, ki se tako rade skrijejo površnemu obiskovalcu, se mudiš veliko raj-še. Prijetno vpliva nate že mir, ki ogrinja te ulice s svojim mehkim plaščem. Lepoto na povečajo mlada drevesca, ki širijo daleč okoli prijeten vonj.
Taka ulica je Pitterijeva. Sicer se odcepi s Korza že po nar sto metrih od Garibaldija proti glavni postaji, a marsikdo jo le prezre. Bistrovidnim očem natančnega' opazovalca pa se le ne more zatajiti. Poleg tega pa vzbudi njegovo pozornost že sladki in sveži vonj belega drena, ki cvete zdaj v mesecu juliju. Prikrajšani so nam užitki in lepote, ki so jih deležni kmetje ob košnji, zato pa nam je preskrbelo mestno vrtnarstvo lepo nadomestilo. Nasadilo je lepa j drevesca ob raznih ulicah, ki cveto drugo za drugim in nam lepšajo vroče dni s cvetjem in vonjem. Zlasti nasadi belega drena. V teh te pozdravlja tudi brenčanje drobnih, a neutrudljivih delavk, skrbnih čebelic. Včasih obiskujejo to prijetno dišeče cvetje že v ranem jutru, ko še blesti na njem rosa.
Ko bo beli dren odcvetel, pa bodo lepšali pogled nanj viseči grozdiči, polni črnih jagod.
Beli dren cvete tudi ob cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Mnogi Goričani hite mimo njega kot da ga ne vidijo, a tujec ga kaj hitro opazi, posebno oni, ki v svojem kraju nima prilike videti takih dreves.	aZ.
Dečkova smrt
Mali Marino Medeot iz Šempetra se je med igro ranil z zarjavelim železom. Nastopila je infekcija. Ubogi deček je podlegel zaradi zastrupitve.
ljenje, udejstvoval se je tudi v prosvetnem in javnem razmahu tedanje Goriške dobe. Njegovo ime je tesno povezano s kulturnim preporodom, ki ga je takrat doživelo go-riško slovenstvo. Zato je naša dolžnost, da se ga sedaj ob njegovem zlatem jubileju s hvaležnostjo spominjamo v glasilu vseh poštenih goriških Slovencev, v »Goriškem listu«, in mu prav iz srca želimo in kličemo: G. zlatomašnik, Bog Vas ohrani čilega in vedrega še dolgo vrsto let in blagoslovi Vaše delo!
NA VODU A ZA PRODAJO ZGODNJEGA KROMPIRJA
Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici opozarja kmetovalce, ki so pridelali zgodnji krompir, da je dovoljena prodaja zgodnjega krompirja izključno na javnih tržiščih jn da morajo imeti zadevno potrdilo, s katerim je dopuščena prodaja.
NA SMRT OBSOJEN
Pred pristojnim videmskim sodiščem je bil obsojen na smrt Jožef Culotta iz Palerma. Obtožen je bil zaradi ro-narskega umora, izvršenega 28. julija 1943. nad P. Barto-luccijcm pri nokopališču v Codroipu. Soobtožena je bila tudi Graziela Spina iz Cata-nie, ki pa je bila oproščena.
Komunistično tolovajstvo vihti nad našim narodom že tri leta neprestano bič svojih groženj za sedanjost in bodočnost. Pametnemu človeku /e same te grožnje tako presedajo, da gleda v ljudeh, ki ži ve in se ohranjujejo s samimi ' grožnjami, nič več in nič manj kot same tolovaje.
Par dni predno so Šebrelje pogorele, so partizani govori-
li,	da bo treba to vas požgati, češ, da je proti njim. Kaj pomeni ta reč? Kdo natolcuje in nedolžne izdaja? Takih primerov je v deželi več.
Ljudsko gibanje v Gorici
Rojeni so:
Gruden Robert, Klančič Ciril, Dinari Ada, Gorjup Hedvika, Pellegrini Segij, Ziam Alojzija, Ninin Darij, Brešan Donata, Rjavec Marjeta, Ka-stronovo Mihael, Tomaseldo Sonja, Obidič Bruna.
Urli so:
Medeot Marino, 3 leta; Sandri vd. Braida Jožefa, 74 let, gospodinja; Franko Alojzij, 6 let, učenec; Folla Norma, 33 let, delavka; Červi Renato, 23 let; Franca Hjacint, 75 let, knigovodja; Nemec Josip, 75 let, v ubožnici; Caputo Marija, 24 let, gospodinja; Tuta Vera, 21 let, gospodinja; Zom-necchiatti Italo, 19 let; Cerja Cezar, Romul, 62 let; Schiano Anjel, 30 let, brivec; Balaben Marija, 35 let, gospodinja; Venturini Artur, 31 let, poljedelec.
Oklici:
Musina Josip> trgovec - Pintar Irma, delavka; Fajt Ivan, šofer - Silič Marija, delavka; Fagiani Hektor, uradnik - Vodopivec Marija, gospodinja.
Poroke:
Figcl Augupt, mizar - Colja Jolanda, gospodinja; Mozetič Albert, davkar - Pieratono Toska, gospodinja.
t Jakob Rejec
Dne 4. julija je umrl na Ajševici pri Gorici v hiši zveste nečakinje Katrice vpokojeni solkanski župnik Jakob Rejec. Od hiše žalosti do kron-berške župne cerkve ga je spremljal g. župnik Vinko Vodopivec, ki je opravil zanj tudi pogrebno mašo. K maši sta prispela tudi msgr. Valentinčič Ignacij, sošolec preminulega, in njegov naslednik v Solkanu g. nadžupnik Bo-ženko Kjačič. Po sv. maši je spregovoril g. kanonik nekoliko toplih besed v slovo svojemu dobremu prijatelju, ki ga je tudi v bolezni zelo rad obiskoval. Pohvalil je zlasti njegovo delo na prižnici in v spovednici. Od cerkve do pokopališča pri sv. Trojici sta vodila sprevod msgr. Valentinčič in g. Kiačič. Razmere so tako nanesle, da je bil pogreb rajnega dekana tako preprost, kakor je bilo preprosto njegovo življenje.
Rodil se je v Šebreljah 24. VIL 1865, v duhovnika jc bil posvečen 8. IX. 1890, nato je kaplanoval 2 leti v Komnu nod dekanom Flarmelom, ki ga je kot šebreljski župnik noslal v šole. Nato je postal čepovanski župnik in je ostal v tej krasni gorski župniji 17 let. O teh letih jc rad govoril.
V	posebno lepem spominu je hranil obiske, ki jih je tam nrejel od rajnega g. nadškofa Sedeja, ki ie svojega »Jakca« zelo cenil in mu bil tako naklonjen, da ga je imenoval za solkanskega župnika in dekana. Tudi tukaj je bil rajni nadškof Sedei pogostoma njegov gost, saj je tolikokrat neš romal k Materi božji na Sveto goro. G. dekan Rejec je pasel solkansko čredo 27 let. Zadnja leta je tako onešal, da ie bil resnično potreben pokoja. ki ga je prebil pri izredno skrbni in vnrav otroško vdani nečakinji Katrici na Ajševici, v fari goriškega skladatelja Vinka, s katerim sta se tudi zelo rada imela. G. Vinko ne hodi rad, ali k dragemu »Jakcu« je kar lahko hodil, saj je bil vedno tako leno sprejet. Goriška duhovščina na splošno slovi kot gostoljubna in rajni gospod dekan je bil med tistimi duhovniki, ki izredno ljubijo svoje stanovske tovariše in so jih vedno veseli, ak<> pridejo v nosete. Iz hiše svojega pokoja je šel rajni g. dekan zadnjič 8. septembra 1940, ko je obhajal v Kronbergu prav slovesno svojo zlato mašo. Ob tisti priliki je prišel na mizo točno 50 let star pikobt, ki ga je hranila od nove maše družina rajnega kanonika in skladatelja Ferjančiča z Goč.
Rajni g. dekan jc bil zelo dober duhovnik in do starih dni prav prijeten družabnik. Znan je bil kot dober pridigar. Sam je rad povedal, da je vsako nedeljo popoldne že določil predmet svojega govora za naslednjo nedeljo. Ves teden je potem prebiral in premišljeval tvarino, ki jo je hotel podati svojim vernikom. Zato so bili njegovi govori kratki in jedrnati, pa znal je zelo vplivati tudi na srce, kajti imel je zelo blago dušo in tudi pesniško nadarjenost.
Med zapuščino gospoda dekana Rejca je tudi knjižica pesmic, ki šega v prvo leto njegovega bogoslovnega študija. Iz te knjižice je razvidno, da je objavljal svoje pesmice zelo različne vsebine od 1. 1885. do 1890. v »Dom in Svetu«, v »Vrtcu« in v »Slova-nu». Toda tudi pozneje se še
tu in tam dobi kaka njegova pesmica, navadno pod psev-doninom Ivanov.
Pesmi so take in take. Modernim kritikom bi jih kajpak ne smeli izročiti, a vendar razodevajo narodno čuteče srce in pesniško nadarjenost rajnega g. »Jakca«, ki mu Bog daj večni mir!
Razglas
Goriška prefektura objavlja: Ravnatelji podjetij morajo do 10. avg. dostaviti pristojnemu zavodu za bolniško zavarovanje (Istituto pet-FAssistenza di Malatia) v treh izvodih seznam vseh delavcev po stanju zadnjega julija, ki so podvrženi obveznosti bolniškega zavarovanja. Začenši s 1. avgustom bo treba v roku treh dni na posebnih obrazcih naznanjati pristojnemu zavodu za bolniško zavarovanje vsak sprejem ali odpust delavcev. Obrazci se dobe pri navedenem zavodu.
Cene povrtnini
Deželni urad za nadzorstvo cen opozarja vse prodajalec sadja in zelenjave na važnost določbe v drugem odstavku pod cžnikom, ki je sedaj v veljavi, katerega določba navaja, da morajo vsak dan pregledati morebitne spremembe cen, razvidne iz »tržnih poročil«.
Izgovor, da komu niso bile znane dotične morebitne spremembe, ne bo veljal kot opravičilo v slučaju prekršitve, ugotoviiene po zato postavljenih organih.
V	\: eh trgovinah na drobno mora biti obešen conik na vidnem mestu.
Gospodarske vesti
Kmetijski minister v Ronomi-jevi vladi komunist Gullo
je začel prve poskuse za uvedbo kmetijskega kolhoz-nega gospodarstva v Siciliji. Razna sicilijanska veleposestva so bila zasedena od komunističnih celic.
Srbski izvoz
se je v 1. 1942-43, po vrednosti dvignil za približno 120 odstotkov. To zvišanje je nasta-
lo	v glavnem le zaradi zvišanih cen, vendar pa se je dejansko izvoz povečal za eno tretjino. Nemčija je udeležena pri srbskem izvozu z 82 odstotki, pri uvozu pa z 59 odstotki.
Drž. minister Speer
je na nekem zborovanju podal obširen pregled o stanju nemškega oboroževanja. U-gotovil je, da je nemško oboroževanje kljub letalskim napadom nanredovalo, in sicer zaradi odličnega dela nemške industrije, ki se zaveda svoie naloge, in pa vzglednega dela minister napovedal še vrsto novih ukrepov, ki bodo omogočili povečanje nemškega oboroževanja.
Hranilne vloge v nemških hranilnicah
so narasle že na 100 milijard mark. Število hranilnih knjižic je doseglo že dve tretjini vsega števila prebivalstva. Na posamezno knjižico odpade povprečno 1195 mark, proti 825 markam v 1. 191.3*
Smrtna kosai - Dne 11. t. m.
je po dolgotrajni, vdano prenašam bolezni izdihnila svojo blago dušo Uršula Pavlin.
Naj ji sveti večna luč!
Vesti iz Trsta in okolice
TRŽAŠKI ŠKOF SANTIN
je podelil te dni v katedrali sv. Justa duhovniške redove Hermenegildu Boriju iz Pazina, Jožefu Rojcu, Liberu Cap-peruzzi in Gajetanu Tumi iz Trsta.
IZ POŠTNE SLUŽBE
Poštna in brzojavna uprava v Trstu sporoča občinstvu, da se odslej sprejemajo denarne pošiljke do 16. ure. Le v poštnem uradu na Borznem trgu 3 se bodo sprejemale denarne pošiljke do 18. ure.
CENE V PRENOČIŠČIH
Po odredbi komisarja za cene v pokrajinah Trst, Furlanija, Gorica, Istra in Kvarner so veljavne v prenočiščih sledeče cene: I. kategorija 1 postelja od 30 do 60 lir! 2 postelji 55 do 100. II. kat.: 1 postelja 20 do 40, dve postelji 35 do 70; III. kat.: 1 postelja 15 do 30, dve postelji 25 do 50; IV. kategorija: 1 postelj 10 do 20, dve postelji 20 do 40. Gostilne: 1 postelj 10 do 18, 2 postelji 18 do 30. To velja za sobe brez kopeli. Za sobe z uporabo kopalnice pa so določene sledeče cene: I. kat. za 1 postelj 60 do 90, 2 postelji 110 do 180. TT. kat.: 1 postelj 40 do 70, za 2 postel ji 65 do 120; III. kat.: za 1 postelj 30 do 55; za
2	postelji 50 do 100 lir.
CENE ČEBULI
Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo objavlja cene čebuli: Sveža čebula (domača) v prodaji na debelo 5.20 za kg, v nadrobni prodaji 6.40, uvo-žena čebula v prodaji na debelo 6 lir za kg, v nadrobni prodaji 7.20.
SMRT VRLEGA MOŽA
V Trstu je umrl Ferdo Kleinmayer, ki je bil v Trstu zelo znana osebnost. Doživel je starost 63 let. Stekel si je številne zasluge, ki bodo trajno venčale njegov spomin. Zaslužnemu možu bomo o-hranili svetal spomin.
KONCERTI ZA DELAVSTVO
V minulih dneh je nemška vojaška godba izvedla celo vrsto koncertov v raznih industrijskih podjetjih, ki so bir
li	namenjeni delavstvu.
PAZITE NA ŽEPARJE!
V mestni cestni železnici št. 1, 6 in 11 so se v zadnjem času ponovno pripetile žepne tatvine. Potnikom so neopaženo zginile listnice in denarnice. Bodite previdni in pazite na svoje dragocenosti.
MLAD UTOPLJENEC
V	Strmecu so našli utopljenega 6 letnega Emilija Man-tovanija. Kako se je mogel deček utopiti do zdaj še ni ugotovljeno. Njegovo truplo so položili v mrtvašnico bolnišnice.
NESREČE
Mornariški kapitan Simeon Lazzarini je šel po stopnicah na neko ladjo, pa se je tako nesrečno zataknil z nogo, da je padel s stopnic štiri metre v globino. Poškodoval si je hrbtenico in dobil tudi nevarne notranje poškodbe. — 66-letnega Ivana Mezinca je podrl v Julijski ulici avto in je pri padcu dobil poškodbe po nogah in rokah. — Ko je se' kal drva, se je vsekal v desno roko 38 letni Italico Vaniglio.
—	78 letna Hermina Kramer je pri pospravljanju stanovanja padla in si poškodovala roko. — Pri delu v ladjedelni ci je padel Otello Canziani, star 18 let in dobil poškodbe po glavi ter po rokah. — V Buzetu je hmetica Antonija Tuljah zadela na seniku ob vile in se ranila v roko. Ker ni iskala takoj zdravniške pomoči je nastopilo zastruplje-nje.
Sirite »Goriški list“ Nasveti za hišo
RŽENI KRUH
Zvečer zamesi iz primerne količine ržene moke, vode, so-
li	in kvasa ščenca janeža ali kumine precej trdo testo. Čez noč naj shaja, zjutraj ga pa ponovno premesi. Potem naj shaja še dobri dve uri in nato ga speci toda dalj časa kot navaden kruh. Je zelo dober in se ne razlikuje mnogo od enotnega kruha.
Na svilenem situ presejana ržena moka je zelo dobra za prežganje, jušne cmoke in vlite rezance. Juho bolj zgosti kot enotna moka in je za to uporabo zelo primerna.
MAKARONI Z GOBAMI
Makarone skuhaj v slanem kropu in jih odcedi. Na maščobi praži drobno sesekljano čebulo, malo česna in precej zelenega petršilja in gobe, ki si jih pa že prej poparila in o-prala. Osoli in opopraj jih, potem pa duši do mehkega. Nato dodaj makarone dobro premešaj in serviraj.
C^erzy %ulawski:	2'
J La
sre6rni o6li
Že nekaj ur vidimo pred sabo mogočne grebene Platona. Njegova vzhodna stena se blešči na temnem nebu. Na zahodni strani je noč, *le višji vrhovi gore kakor plamenice. Pogled, ki se nam odpira, presega po ve-ličasti in mogočnosti vse, kair smo videli dotorej. Toda Tomaževa bolezen nas preveč mori, da bi se mogli predati tej lepoti.
Prebudil se je ob sončnem vzhodu. Pogledal na-s je osupla, skušal sesti v mrežnici, pa mu moči niso dale. Zvrnil se je vznak in ležal tako, doklei-ga ni Marta posadila pokonci. Priskočil sem in ga pobaral, kaj želi. Peter je medtem stal pri krmilu.
Tomaž se je čudil, da je dan. Ničesar ni vedeil o svoji bolezni, tudi tega ne, kedalj in zakaj je zbolel. Povedal spomin — nato pa je iznenada pre-sem mu. Napenjal je misli, grebel v bledel, če je sploh mogfel njegov mrtvaški obraz še prebledeti, si zakril obraz z rokami in jel pol ngroze šepetati: »To je bilo strašno, strašno!« Ves je drgetal.
Cez nekaj časa, ko se je že malce pomiril, sem poskušal znova s še ve-£jo previdnostjo pozvedeti za vzrok njegovega strahu in bega, toda zaman. Trdovratno je molčal, ali pa mi je odgovarjal brez zveze. Potem nisem silil več vanj, kajti opazil sem, da ga s svojimi vprašanji samo utrujam, begam. Zalto pa sem mu moral prav podrobno opisati, v kakšnem stanju smo ga bili našli in kako se je razvijala njegova bolezen. Bil ga jb sam posluh, polglasno je ponavljal latinska imena bolezni in se zanimal za podrobnosti in simptome. Ko sem mu tako vse obrazložil, se je obrnli k meni, se nasmehnil in mi dujal čudovito mirno:
»Vse kaže, da bom umrl«.
Živahno, vneto sam oporekal, on pa je samo pokimal in dejal:
»Zdravnik sem. Zdaj, ko sem pri zavesti, gledam i*a svojo bolezen kot zdravnik. Čudno je, da sploh še živim. Praviš, da se je razbilo steklo na zrakohramu, ko sem padel. Da ste prišli prepozno, bi me bili našli mrtvega. Zaidušil bi se bil. Po staniju, ki ste me v njem naLšili, sklepam, da je moral biti zrak pod mojo masko že na vso moč redek, saj mi je kri zaradi višjega notranjega pritiska jela uhajati ne le skoz uats in nos, marveč tudi skozi kožo. čudno, kako sem mogel spričo tako velike izgube krvi
Kmetijstvo
Sadni vrt
Obilne padavine v minulem mesecu so na rasti sadnega drevja ugodno vplivale, pospeševale so pa tudi razvoj škrlupa na listju in plodovih, zlasti tam, kjer ni bilo drevje niti enkrat, ali le površno poškropljeno. Zato je treba zamujeno čimprej nadoknaditi in drevje, zlasti jablane in hruške poškropiti, da rešimo, kar se rešiti da. Kot škropivo uporabljamo 2% žvepleno-ap-neno brozgo z dodatkom 300 gramom aresina. S samo 2% žvepleno - apneno brozgo škropimo drevje, ki ni obrodilo, z dodatkom aresina pa drevje, ki je več ali manj o-bloženo s sadjem. Pri tem škropljenju orosimo listje in plodove, da jih obvarujemo pred škrlupom in zavijačem, ki povzročajo črvivost.
V	juliju redčimo sadje pri namiznih sortah. Odstranimo vse pregoste, drobne, poškodovane in bolne plodove, da se ostali lažje in lepše razvijajo in da se doseže tako bolj- 1 ša kokovost pridelka.	*
Letos precepljena drevesa je treba pregledati in odstraniti na cepilnih mestih vse nepotrebne in divje poganjke. Žlahtne poganjke privežemo na palico.
Če v sadovnjaku dobimo še suhe veje in vodene poganjke, jih odstranimo. Rane namažemo s cepilno smolo. Votline na deblu ali debelejših vejah zabetoniramo. S sadjem bogato obložene veje podpirajmo, da se ne polomijo. Odpadlo sadje zbirajmo in porabimo za svinje. Gosenične pasti, ki smo jih položili sredi junija proti zavijaču, preglejmo od srede julija naprej vsa< kih 10 dni ter uničujmo gosenice in bube. Na mladem drevju nadaljujmo s pokon-čevanjem listnih uši z \xh% raztopino tobačnega izvlečka in mazavega mila.
Polje
Julij je pri nas mesec žetve za rž, pšenico, oves in deloma še ječmen. V naših krajih sejejo po žetvi skoraj povsod strniščne sadeže:	ajdo, repo
ali pa krmske rastline, to so zelena koruza in razne zmesi koruze, grašice in ovsa.
Ako bi iz kakršnega koli vzroka ne mogli sejati strniščnih sadežev, moramo kljub temu skrbeti za to, da bo njiva takoj, ko požanjemo žito, plitvo preorana. Niti ni treba čakati, da požanjemo vso njivo, ampak je še bolje, da jo preorjemo sproti v več manjših delih in čimprej zasejemo.
Ajdo pognojimo s kakim fosfatnim gnojilom. Tudi kostna moka bo še letos nekoliko učinkovala, večji del bo pa seveda delovala prihodnje leto.
S	hlevskim gnojem ajdi ne smemo gnojiti, ker potem prebujno raste, počasi zori in zelo rada polega. Okopavine tudi ta mesec še skrbno plevi-mo, da plevel ne bo mogel napraviti semena. Preden se sončnice razcveto, jim potrgamo stranske poganjke, ki delajo majhne glavice, da ne odvzamejo hrane glavnemu cvetu.
V	kolikor letos morda ne bo dosti bencina za mlatev, se bo treba poslužiti mlatilnic na električni pogon ali na vitel j. Lastniki takih mlatilnic naj .priskočijo svojim sosedom rade volje na pomoč, da delo ne bo zastajalo.
Kdor je dosti zgodaj kosil seno, bo zadnje dni julija lahko že začel kositi otavo, to zlasti letos, ker je bilo po košpji sena ves čas dosti dežja. Po košnji navozimo na travnik gnojnico in travnik pobranamo.
Ajdova setev
Ajda potrebuje od setve do žetve nekaj manj kot tri mesece. Če jo sejemo okrog srede meseca julija, bo proti koncu septembra že zrela za žetev.
Vzkalitev in rast posevka sta predvsem odvisni od vlage, ki je v zemlji ob času setve. Zato moramo gledati na to, da po žetvi glavnih sadežev zemlje čimprej preorjemo, obdelamo in na novo posejemo. Po žetvi glavnih sadežev se vlaga zelo hitro izgublja iz zemlje in je zato pridelek ajde zelo odvisen od pravočasne setve. Preoravanje strnišč za ajdovo setev je po žetvi najbolj nujno opravilo.
Ajda je skromna rastlina in uspeva za vsakim žitom, če mu je bilo gnojeno s hlevskim gnojem. Pridelek ajde zelo dvignemo, če ob setvi gnojimo s fosfornimi in kalijevimi umetnimi gnojili. Od fosfornih umetnih gnojil je sedaj na razpolago samo kostna moka, ki je težko raztopna in večini kmetijskih rastlin v prvem letu le malo dostopna. Ajdove korenine s svojimi sokovi lahko raztapljajo hranilne snovi, ki sicer v vodi niso topljive. Zato ajdi ustrežemo tudi s težko raztopno fosforno kislino v kostni moki. Na 1 hektar potrosimo 300 do 400 kg kostne moke po surovih brazdah in jo nato zabranamo. V kolikor ajda fosfornih spojev ne bo izrabila, bodo ostali kot zaloga v zemlji za poznejše setve.
Kdor dan in noč trepeta pred partizani in pred posledicami njihovih zločinskih akcij, pa te ljudi vkljub temu imenuje osvoboditelje, je dovršen suženj in nevreden svobode.
Vse po nepotrebnem!
Koliko ur moramo izgubiti me gospodinje pa tudi naše služkinje in marsikateri gospodje. s. čakanjem v raznih prodajalnah živil. Na videz potrpežljivo čakamo, na svoj odmerjeni delež mesa in kruha, toda ko bi pogledal v našo notranjost, bi videl vse drugo kot potrpežljivost: nestrpnost in jezo. Nihče ne vidi, kolikokrat pogoltnemo neprijazno besedo, ki nam pride prav na konec jezika. Pa se junaško premagamo kljub prizorom, ki se vrste pred našimi očmi: mleko, ki bo gotovo vsak čas vzkipelo, otroci, ki skačejo po sobi in stikajo po oniirah za oblekami, mož, ki čaka na kruh, da ga bo v naglici pnu-žil in odhitel v službo. Sama pa mora čakati tukaj. Moj Bog! Pa prav po nepotrebnem! Kolikokrat se je že prestopila z leve na desno in preložila torbico iz desnice v levico! Povrh vsega jo moti pa še ta klepetulja s svojim stalno namazanim jezikom. Ali nima prav nič skrbi? Seveda jih ima, glej jo no! Samo bolj dobrovoljna je. Saj ni ireba, da bi ji vsakdo že z obraba razbral njene skrbi in slabo voljo. Seveda so taka čakanja prav odveč. Pek in mesar bi morala vendar prihraniti vsaki stranki odmerjeni del. Toda, če prideš nekoliko pozneje, pa kruha in mesa enostd.''-no ni več. In nedelja z zelenjavno juho... ni niti nedelja. Popoldne pa ne dobiš iie k’uha ne mesa. čenrav se sklicuješ na še neizrabljeno živilsko izkaznico. Zaman se sprašuješ, kam ie izginil tebi namenjeni delež.
Morali bt nastopiti yc»v.i t;:ki prodaji mesa in kruha. Saj je tudi čas nekaj vredoci. posebno danes, ko se vse vrli v taki blazni naglici. Mesar n in peki bi morali biti liialo bolj ponižni. Zdaj pa vccino znova dokazujejo, da so precej višji od nas, ker stoje za svojim pultom na »podstavku«. Toda prišel bo čas, ko bodo stali znova pred vrati in nas prijazno vabili vsak v svojo prodajalno. Da bodo imeli takrat veliko odjemalcev, naj jim pa zdaj postrežejo vsaj s tistim, kar jim že o-blasti odmerijo.
Gospodinja.
Odgovorni uradnik : Dr. Milan Komar - Gorica
prestati to mrzlico .., Sicer pa ni bila prehuda .., kako neki . . . spričo o-slabelosti srca in pomanjkanja krvi .., Res, prestal sem mrzlico, to pa še ne pomeni, da bom živel. Krvi nimam. Dotakni se mojih prsi.., ali čutiš, kako bije srce? Komaj, komaj ga čutiš. Na Zemlji bi utegnil preboleti, a tu brez vseh sredstev..,«
' Bil je utrujen, zaprl je oči in umdlk-nil. Menil sem, da bo spet zaspal, pa se je samo naslonil na blazino in jel sKozi priprte oči opazovati Marto, kako pripravlja zdravilo, ki si ga je ravnokar sam predpisal. Neijmeirna, silna bolečina je bila v tem pogledu. Počasi je zganil izsušena usta, nato pa je uprl oči naravnost vame in dejal:
»Vidva ji bosta dobra, kaj ne?«
Bolesten krč me je zgrabil za srce, a hkrati mi je bilo, ko da mi ogaben, podel glas šepeče na uho: Ko bo po njem, bo Marta enega izmed vaju, morda bo tvoja..,
Od sramu pred samim seboj sem povesil oči, on pa je bržčas že prebral to misel v mojem obrazu, čeravno je bila — Bog mi je priča — krajša od najbežnejšega prebliska.
Krog ust mu je drhtel smehljali neizmerne bolest. Iztegnil je k meni svojo roko, vso prepredeno s tenkimi, višnjevimi žilicami pod žolto kožo in dejal:
»Ne prerekajta se zanjo. Pustita jo .., spoštujta . . . spoštujta , . •« Končati ni mogel. Šele čez nekaj hipov, ko je zajel sapo, je dodal rezko, s spremenjenim glasom:
»Sicer pa .., morda bom živel: Kje je zapisano, da moram umreti?!«
Vineto sem mu zagotavljal, da bo živel, a sam nisem verjel v to.
Preteklo je že nekaj ur od tega razgovora, pa nič ne kaže na izboljšanje njegovega stanja, nasprotno, celo poslabšalo se mu je. Vzburkano utripanje srca, dušenje, omedlevice se vedno ponavljajo. Zelo .razdražljiv je po Stal in oblasten. Marta ne more niti za! hip od njega; na naju gleda sovražno.
Skušal sem še nekajkrat izvedeti za vzrok skrivnostnega pobega, a če la napeljem pogovor na to, umolkne, v oči pa mu stopi takšna groza, da bi bil brez srca, kdor bi še dalje vrtal vanj. Navsezadnje kaj meni mar? Do., volj, da je prišlo do nesreče in — da bi je bilo s tem tudi konecj
Tretji dan, 66 ur sončnem vzhodu, pod Platonom, na poti proti vzhodu.
Varadolove domneve, da bi se utegnili prebiti kar po sredi čez obroč Platona, niso bile utemeljene. Zaobiti nam je pogorije Alp, kar bo sila podaljšalo našo pot. A drugega izhoda ni.
Ogromni obroč Platona v primeru 90 kilometrov, se dotika severnega roba Morja nalivov. Jugovhodno od njega se vleče pogorje Luninih Alp do Meglenega barja, ki veže Morje nalivoo z Morjem jasnine.
Pogorje razmika le na enem mestu široka povprečna soteska, upajmo da ne edina na tem koncu Lune, odkoder se bomo čez Morje mraza prebijali proti tečaju. Otirač Platona, ki ga tvo-riio kamnite stene, obkroža ravnina kakih 7500 km2. V vzhodnem delu do. sežejo vrhovi grebena 2500 m višine.
Natanko smo pregledali karto in opazili, da se v južnem delu Platona v bližini nevelikega kraterja, ki zija v rijem, greben znižuje, splošča v nekakšen prelaz.
Da si skrajšamo pot. smo po Petrovem načrtu sklenili, da se skozi ta prelaz prebijemo na ravnino sredi obroča, jo presekam « v severni smeri in si nato poiščemo i?iiod na planoto, ki že lagodno pada proti Moriu mrazov.
Pod pobočjem Platona smo kmalu našli mesto, ki smo ga bili poiskali na karti. Pot na prelaz ni bila težk.a. Tla niso bila preveč razkopana in so se zložno vzpenjala. Navzlic temu p& si nismo upali z vozom na pot, preden se nismo uverili, da je prehod mo-goč.
(Nadaljevanje sledi.)