SI. \ t
Vtorek, ćetrtek in soboto izhaja in velja v Mnrilioru l>re« pošiljanja na dom ea vse leto 8 g. — k, H leta 4 „ — m „  i-etrt   „   2 „ *20 „
|*» pttnii :
/a vse leto 10 p. —k „ iiol leta •*» n — » oetrt  -    9 60
V
sobolii Ž9. januarja.
III. huaj. 1870.
n    —--- -i"
Vredniitvo in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. št. 179.
Oznanila:
Za  navadno tristopno
vrsto ye plačuje : G k ■• • •• B8 tiska l kr.it, 5 „ „ „ „ 2krat, 4 ,, ,, „ 3krat. veće pismenke se plačujejo po prostoru.
Zn   vsak tiBek je plaćati kolek (htempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
Svoboda „bei sonstiger zwangsweiser VorfUhrung."
Dr. V. Kl^H^J^rni svetnik   in o. k. izključljivo privilegiran  ustavovernež itd. itd. jo  vendar le originalna  glava   in po  svojo  neprecenljiv.   Ce so njegovi tovariši,  drugi  ustavoverni   državni   poslanci  v dolgih govorih  avstrijsko  svobodo  že  na  vse kraje oskubli, tako da jej ni ostala nobena poštena dlaka več, govornikom pa že opešala  demoeteilidna  moč,  vzdigne se g. dr. Vinko Kluti, poišče novo dlako, jo mahoma razcepi in   krona vse zvezano  otrobe s   kako originalno neumnostjo. Ni tega dolgo, ko je bil Klan » drž. zboru pobral kamen, da bi ga znlučil mod uboge Slovence, pa zavihtel  ga je tako neokretno, da je nekoliko Kip po-drobil v svojem  ustavnem  poslopji.   Mož   je našteval, kako dobri ustavoverneži  so Slovenci,  da se radi poslužujejo  ustavnih  pravic,  med drugimi  tudi porotnih sodnij.  Oj ti moja milost! smo si mislili, ko smo brali ta najnovejši dokaz, da policijska duša ne bode nikdar umevala,  kaj jo  svoboda  in  njena svobodna raba, in ko bi to dušo   deset  let kuhal v vseli parlamentarnih kotlih.   „Slovenci se r.idi poslužujejo   porotnih sodnij, torej so dobri  ustavoverneži" to jo  sklep,  ki  mora v logiki  to  postati,  kar je  v matematiki  znani stavek no oslovskem  mostu".  Tudi mi smo so „poslu-ževali" porotnih  sodnij,  in hočemo tistim bralcem, ki niso  tako  ustavoverni,  da  bi  so kot  hudodelci rinili pred porotnike, povedati, kako „rad"4 so poslužuje človek te naprave in kako jo  znajo  našo  sodnijo   p r a v v  smislu  naše ustave rabiti.   Morebiti te še v postelji dobi  birič in ti v roke  potisne četverovoglat blek, ki nosi  napis „vorladungsbefehl".   Prejetje tega „konstitucijonalnega" pisanja moraš podpisati, ali vsaj podkrižati. Mi smo si v spomin shranili tri take blcke, ki nosijo  uradne  številke   10591,   10324,   10815, kar smo  samo  zato  povedali,  da ne bo kdo mislil, da ga sleparimo s kako izmišljijo.   Pisanje  je kratko, pa um
Ijivo, seveda tudi ustavno in nemško, slednje zarad ravnopravnosti. „Vorladungshoft hl" — beseda ktere ne umetno prestaviti — pa pravi : nVi imate priti ta in ta dan k konečnemu obruvnavanju zarad hudodelstva puntanja v Celje, ali pa dokazati, da ne morete priti, s i c o r se bo skrbelo, d a V a s s i I o ni a semkaj dobimo (widrigeus Ilire zwangsweise stellung veranlasst vverden wurde)u. Ali «e more vljudneje vabiti k posluževanji ustavnih pravic, kakor bi g. Klun to stvar imenoval? Ta vljudnost in pa bojazen, da ne bi te necega lepega dne c. k. žandarji s nataknenimi bajoneti in svobodno sklononimi rokami na veliko veselje velikih in majhnih otrok tirali po mestnih ulicah, zadostuje, da so greš na odločeni dan porotnih sodnij „pOslllie vat*. Obsojenega ali neobsojenega te potom Klun v svoji ustavoverni furiji zgrabi in to v duhu (zwangsweise) postavi pred državni zbor v dokaz, da so Slovenci skoraj tako ustavoverni kakor g. Klun sam- Klun ne dela ceneje, njega samega svoboda stane mnogo „siie" 1
Skoraj ne preide dan, ki bi nas na novo ne podučil, da Slovenci avstrijsko svobodo najbolje uživamo, če se odpovemo lastni volji in misli in se popolnoma podvržemo onemu, kar hote in mislijo g. g. ministri na Dunaji in ministerski denuncijanti po deželi — kar jo sicer jako težavno, a tem bolj svobodno. Iz Dunaja se nam je dones poročil en tak doka i. Prizor igra v „burletu" poslansko zbornice med dvema osebama, kte-rih ena je slovensk poslanec, druga pa g. dr. Giskra, ki je še ves dišal po tisti pomirljivosti in prijaznosti nasproti narodnostim, s ktero je bil ravnokar poslancem peska natresel v oči, in ktera mu je ravno tako šla od srca, kakor njegov proti Tomanu rabljeni : „unwahr", zarad kterega ga je potom Tornan očitno na laž, seveda na svobodno laž postavil. Pri mis se zdaj tudi svobodno laže. Giskra in nas poslanec sta se razgo-varjala o raznih stvareh, naenkrat Giskra reče : „Celjskoga okrajnega  glavarja Vratiča bom prestavil v Slo-
venji (Jradie." Poslanec radoveden, kaj zopet ta svoboda pomenja, popraia po razlogih. Na to Giskra, ki svoje svobodomiselnosti nikdar no moro tajiti : „Ko bi liil jaz pred tromi meseci vedel, kar zdaj vom, potem bi bil Vratiču službo vzel; pa je tudi res nezaslišano, ila političen uradnik pod uradnim pečatom srenjam dostavlja »pamflete*, v kterih so nahajati besedi: „BŽi-vela Slovenija""! Zdaj po tolikih mesecih naj zadostuje kazen, da ga prestavim. Vratič jo za Celjo nemogoči4* Dixi et salvavi animam moani ! pravi strožaj v opereti „Flottc Burscho." Nam so je sicer stvar „sub rosa" poročila. Ali ker jo ondan Giskra v zbornici tako kričal po dokazih, da bi on narodnosti no spoštoval, mislimo da njemu samomu ustrežetno, če mu s temi vrsticami podpremo njegov slabotni spomin. „Pamflet", o kterem Giskra govori, jo oklic slov. rodoljubov, naj so ne udeležijo Slovenci celjskoga „verfas-sungstaga", ker so jo bilo bati gotovih neredov. Seveda Vratič bi bil bolj „politično" ravnal, ko bi bil kmete sam vabil v Celje. Kaj pa da hi bilo prišlo do neredov, pa vojaki bi bili že napravili mir, če bi jih bilo tudi nekoliko padlo. Pa kaj šteje nokoliko mrtvih Slovencev V Saj bi bili ono rodoljube, ki so oklic podpisali, potem lahko zaprli in — in slovensko vprašanje bi bilo na Stirškem za nekoliko časa jako svobodno rešeno.
Le eno vprašanjo bi bilo vsaj za nas potom tudi ostalo so nerešeno : „Ali ni dr. Giskra svojega pečata še nikdar postavil pod bolj sramotno pamflete, kakor jo bil oni s svojim: „Živelu Slovenija", na čegar zavitek jo bil baje g. Vratič dal pritisniti pečat okrajnega glavarstva celjskega?"
V. Supančič je rekel.
Kdo je ta Supančič? 27. februarja 18<J9. je bil Še e. kr. avskultant v gorenji Radgoni. Če se ne motimo, je postal kasneje adjunkt in nekjo na Kranjskem
Naravoslovne črtice.
IV. Ci.
Na Pruskem jo široka pokrajina polna muž in jezer in gostih bost, veli se Branibor po slovenski, Brandenburg po nemški. Razdeluje se v stari in novi liranibor. Starega Brauibora poglavitno mesto jo nekdaj bil  Branibor,   sedaj  je  Barovljin,   ponemčeno Berlin.
Ker tam večidel samo borovje raste in zemljo brani, nastalo je ime Branibor, in mesto med borovjem je dobilo ime : Borovljin, Borljin, Berlin. Dežela je torej domovina smole, zato smo se mi Avstrijauci leta 1860 s prebivalci te dežele tako hudo osmulili. Tukaj teče več rek in rečic s samimi slovenskimi imeni, postavim : Ukra, Notec, Traga, Trebcla. Rekli i ca, Slaga, Ina, Pena, Vipera, Vchta, itd. Tudi tukaj teče reka Bi s a in v srednjem veku je ta pokrajina se velevala: biska krajina, ponemčeno : B i s m a r k , in mestece z enakim imenom še sedaj stoji. Od tega mesta ima najimenitniše prusko dete — nemški Cavour svojo ime. Bog ve, ali v njem ne teče slovanska kri, kcrvPrusili najbolj nemških med Nemci, ali kakor bi borovi j inski Nudellniuller rekel: „den Deutschesten untor den Deu-
Itschen", šmence malo nemške krvi teče. Prusi so to, kar Huinuni. in Italjani v Lombardiji — zmešano in smešno pleme, zato imajo toliko duha in energije. Mesto Bismark je znamenito zavoljo svoje uši, ker o njenem početku pravi povest: V mesto Bismark je leta 1350 križ iz nebes padel. Ta križ je delal čudeže. Bismar-čani so torej posebno cerkev postavili, in jo imenovali: cerkev sv. križa. Dosti romarjev je hodilo v to cerkev, kar je hudiča razjezilo. Da bi se križu logal in ga sramotil, jo — hudič namreč — uš stvaril, in jo postavil na siemon cerkve. Lš se je lesketala kot zlato, in zmirom svojimi nogami Cepetala, Tako se je po-božnost do križa odvračevala. ker ljudje namesto da bi šli v cerkev, zijali so zunaj — in gledali uš, kako cepeče. Bismarčanom pa je, kakor sedanjemu najvećemu detetu njihovemu, malo bilo za pobožnost, marveč le za denar, kterega so romarji v mestu pustili, zato so uš oklenili   s zlato  spono   (Spnnge)  in jo  privezali s
zlato verižico na slemenu, jej dali vsak dan en funt mesa, in mestni župan je romarjem vsakokrat, kadei jih je obilo prišlo — ne pred križ molil, teinoč uši zijat, uš veliko kakor golobico pokazal. Vendar hi dolžo živela vražja stvarica nego mesec dni. Na Ku-rentovo so jo svečano pokopali, pa namesto žive so si mrtvo na steni cerkveni namalali. Ker so sedanji Prusi več filozofi, nego kristjani, so cerkvo z ušjo vred prepustili zobu časa,  kteri neusmiljeno  oboje grize, malo
razvalin še se vidi, in te se velijo : dio goldene ver-vvunschte Laus. Ker kakor smo videli in se prepričali, učeni naš sosed o eni stvari več knjig napiše, nego mi mlačni glupi Slovonci, tako tudi to povest lehko najdeš v dveh knjigah popisano in sicer: Bechstoin, Sagcnbuch str. 297, in Kulin, ma;rkischo Sagen, str. 30.
Sedaj zastopim nemško prislovico : „sich eine Laus in den Pelz setzen" (zatrositi si uš v kožuh). Bis-tnarčja uš je zlezla v avstrijanski kožuh, in rodila dosti mladoga mrčesa po vseh slovenskih mestih, trgih, gradili, in poprej bomo imeli prav ognušene nohte, nego bodemo v*o to mrčes poklali. Že vidim kako slovenski politikarji se komorno držijo i „es ist ifanen oino Laus Uber die Lober gelaufen", so šali Nemec; prav so jim godi, zakaj se ne držijo arabske prislovico: „Bolj na tenko slišati, nego uši kamolove". Prislovica ruska: „kolikor debeloja je uš, toliko sbibeji, suhoji jo pes" — pomenja: bogati uradniki, ubogi podložuiki. Tu prislovica ima lo na Ruskem še svoj pomen, pri nas sta uradnik (izvzemši dvorne svetovalce in ministre) in podložnik ubožca, ali velja druga ruska pri nas : „v zidovi bradi se uš najbolj redi", nima nihče već denarja, nego — kaplani.
Iz mačkinje žalosti leta 1870.
In res dandenašnji zidovi in pa še —
1518
dejansko dokazujejo, kako naj r. kr. uradniki spoštujejo slovenski jezik in narodno ravnopravnost, Kij ip rekel? Nemudoma bomo njegovo c. kr. modrost pustili govoriti. Odvetnik dr. P. je vložil pri gOlenjerad-gonski sodniji slovensko tožbo. Odlok je bil — kakor menda ni treba posebno praviti — nemšk. Dr. P. se je proti tacemu žaljenju ustave in drugih postav pritožil. Supančič je pritožbo predložil vili dež. sodniji in pristavil nektere cvetice iz svojega duševnega gnoj« nika, ktere je v svoji prevzetnosti i me oo val : „amlser-innorungcn." Seveda je Supančič že vsled svojega su-pranemškega imena pisal nemški. Mi bomo to uradno dete priobčili od besede do besede . samo da BttlO morali zlodja prestavljati. Po dokončanem delu bomo vre Iništvo prekadili, da prežencmo* smrajo, pnhteco i/ teh „aintserinnerung." Spis nosi število '244. in se glasi :
„Slavna c. kr. viša deželna sodnijal Na slovensko tožbo J. M ... a izročeno po dru. P. proti A. M ... u zavoljo 7f»0 f. M), se je z odlokom 25, jan. št. 94 odgovorilo v nemškem jeziku. Tožnik jo proti tomu odloku , ker ni pisan v slovanskem jeziku, o pravem času izročil pritožbo in se jo sklica-val na §. 19. drž. osn. pravic, na §. 13 obč. soduijskc-ga postopnika in na dvorni dekret 22. dec. 1835 št 109. Predlagajo pritožbo in odlok visoki razsodbi našla je spoštljivo podpisana c. kr. okr. sodnij a povod za sledeče
uradno opombe.
Kakor jo razvidno iz priloženega zapisnika, napravljenega s pritožnikom J. M . . . oni, izročila se je pritožba brez njegovega vedenja in njegove volje, pritožba jo torej iztok („emanation") njegovega zastopnika dra. P. — znanega Slavonijanerja („Slavoni-a ne rili) Žo to bi samo na sobi zadostovalo, da bi se pritožba zavrnila , in ne bilo bi treba razlagati, da je pritožba postavno neopravičena, vendar smo že zdaj prisiljeni („mnn sieht sich genbtigct") vso to razlagati, ker je mogočo, da bi se primerila enaka pritožba („bc-8o,hwerni8stt) dejansko izvirajoča od kake stranke.
§. 13. obč. sodnijskoga postopnika in dvorni dekret 22. dec. 835, na ktora so pritožba sklicuje tukaj nimata nobene veljavo, ker §. 13 s. p. samo pravnikom („rechtsfreund") zaukazuje rabo deželnega jezika, omenjeni dvorni dekret pa le govori o dolžnosti, nnj se prestava priklada spisom , ki niso pisani v sodnijskem ali deželnem jeziku in ima torej veljavo samo za stranke, ne za sodnika. Ko hi pa hoteli to postave po analogiji („poranalogirend" !! !) raztegniti na sodnika, je treba opomniti, da je v onih deželah, kjer bivajo rosno narodnosti, vsak jezik kterega teh narodov izrecno in postavno priznan tudi za deželni jezik. Na Btirskem, kjer Nemci in Slovenci pomešano žive, sta torej oba jezika deželna jezika. Dokler se torej kak sodni;sk odlok piše v onem izmed teh jezikov , ne more se zarad tega proti odloku nič ugovarjati.
Kavno tako malo določuje ij. 19 drž. osn. postav, da bi so moralo v deželi s pomešanim prebivalstvom na slovenske ulogo odgovarjati tudi s slovenskimi odloki. Omenjeni t}, sicer zagotovi ja deželnim jezikom ravnopravnost v uradu in šoli, ali ta ravnopravnost se mora tako tolmačiti, da je dovoljeno posluževati se v uradu obeh jezikov z enakim vspehom. Nočemo razpravljati vprašanja, ali ima slovenski jezik potrebščine kulturnoga jezika in ali ima pravico tirjati ona priznanja, ki so se dala drugim iiaprednvahiini jezikom, vendar jo že ministerski zaukaz 15. marci 1H62 št. 865 priznal, da se z ozirom na v a r no 81 in hitrost in na okoliščino, da ne stoji vsem uradnikom in odvetnikom popolno znanje slovenskega kot pismenega jezika na razpolaganje, takrat slovenski jezik v deželah spadajo rili pod okrožje te više deželne soditi je in mogel v peljati v onem obširnem smislu, kakor je to mogoče po drugih kronovinah in deželah, kjer Slovani prebivajo ; omenjeni ministerski zanka/, jo torej ,,implicitc" priznal, da slovenski jezik še ni na oni stopinji izobraženosti, da bi so mogel kot pismeni jezik vpeljati v urade, kakor so je to zgodilo z drugimi slovanskimi jeziki. Od leta 1802 pa so v tem obziru razmere niso bistveuo spremenilo in so tudi niso mogle bistveno spre-
meniti, ker so je slov. pismeni jezik v tem času tako-
rekoe še le umetno stvaril, tako da mora biti cuhuu prihodnjih desetletij prepuščeno, da se po vpeljavi v ljudske in srednje šole ž njim seznanijo prihodnji („vverdendon") sodniki.
Pa no le da bi slovensko uradovanjo bistveno oviralo glavno potrebo dobrega pravosodja, namreč hitrost, zlasti zdaj imamo le toliko delavcev, kar jih je neobhodno treba in ker posebno pri tukajšni c. k. o-krajni sodniji edini kaneelist. kakor znano, slovenskega jezika čisto nič ne zna, bilo bi tako uradovanje slovenskemu ljudsuu naravnost neumljivo, kajti deželni govor jo jako jako različen od umetno skovanoga pismenega jezika, in kmetu je kakor skušnja uči nemil odtok bolj umljiv nego odtok, ki je pisan v neznanem mu slovenskem jeziku ; kdor pa brati ne zna, našel bo laže tolmača za nemščino nego za slovenščino.
Uradovanje v slovenskem ljudskem jeziku pa, ktero bi edino doseglo zahtevani namen, namreč hiti lahko umljivo za kmeta, in ktero bi v primeri no bilo tako težavno, je nevredno vsacega javnega urada zlasti pa sodnije in se mora torej opustiti.
Kar so konečno specijalno tiče predstojeće zadeve, je tem manj potrebno odločati ali obravnavati v slovenskem jeziku, ker je tožnik itak bil pri obravnavi zastopan po svojem zagovorniku dru. P., ta pa je popolnoma zmožen nemškega jezika, kteremu so ima edino zahvaliti za svojo omiko, kar jo potrebuje v svojem stanu. Naposled si pokorno podpisana c. k. okrajna sodnija ne more kaj, da no bi priznala, ka bi jej — kakor naj že tudi izteče odlok više deželno sodnije — bilo uradovanje v slovenskem jeziku po smislu pritožbe prav težko — če ne naravnost nemogočo.
0, k. okrajna sodnija goretijeradgonska, 27. febr. 1869."
(i. Supandi61 Za denes se Vam priporočamo, ker več časa opraviti s takimi bedarijami, bi bilo nezdravo, a v kratkem se zopet vidimo !
Adresna debata.
Petega dno adresne debate; je bil prvi govornik Slovenec Orne. On pravi: Država, ki je tako osnovana, da se ne moro po veličati, je pogubljena. Avstrija se zdaj ne more povečati zarad svojo zdanje ustave. Ce se poveča s Slovani ali Romani, pade tista večina, ki zdaj ustavo drži. Ako bi se z Nemci povečala, stvar je šo slabša, ker je Avstrija zdaj v nasprotji, ker centralizuje, v Nemčiji pa so varujejo različni rodovi in zgodovinski spominki. Torej bi so morala ustava preineniti. Prusom očitate baš, da centralizirajo in vendar tu delate sami enako. — Avstrija s svojim centralizmom Prusiji ne more biti kos, ker zastavo centralizma dve tretjini prebivnteljstva ne spoštuje. — Država, ki se odreče svojemu pokllOO in namenu, se sama pogublja1. Vsaka država ima tvoj poklic. Rusija ima namero in voljo Carigrad dobiti, Prusiju namerava Nemce zediniti, Francosko hoče Rena kot mejo, Italijo Kini. Le Avstrija no more in ne sme nič nameravati, zarad svoje ustave. Nekdaj je imela Avstrija nalog krščansko omiko pred Turki braniti in nositi omiko v vzhod. Zdaj je ta nalog morala Jtusiji odstopiti iu se jo s Turkom samim zavezala. Ako so dalje država tako osnuje, da je v nasprotji z duhom svojega časa, ako zataji idejo narodnosti, ki države zida in podira, kakor baš Avstrija : taka država se na tisto stališče postavi, kakor je Turčija, in vse drugo drŽave vidijo tu le objekt, ki se ima razdeliti, iu da še živi. so ima zahvalili le sumnosti med vclevbistimi. Avstrija jo okružena s tacimi velovlastimi, ki se hočejo povokšnti, ki jej žugajo z orožjem narodnosti. Ona dajo najboljšo orožje sovražnikom v roke. To jo učinek zdanje ustave« To je spoznal tudi oni mož, ki sto ga za voditelja imeli (Iieust), ki je dober Nemec, pa tudi dober (?) Avstrijec postni in torej svetoval, naj Avstrija politiku je s pomirljivost jo. — Sprava v Avstriji pomeni oživljanje avstrijskega domoljubja, Spravo z dubom časa. Vi nam očitate, da nimamo programa. A to kar sem vam zdaj naštel, je naš program: okrepčanje Avstrijo.   S puhlimi besedami, s zo-
fismi, opravljanjem in obdolŽevanjem koristnosti in potrebnosti tega programa ne boste ovrgli.
R e e h h a u e r govori za adreso. On se ne drži črke ustave, j«' pripravljeu sporazumeli se. Ali trdi, da ustava nima ničesa, kar bi narodnostim škodljivo bilo. K § nt je treba le izvršilne postave in v tem se je žo (?) dosti zgodilo po administrativnem poti. „Jaz sem Nemec s dušo in telesom, meni gro nemšk a D aro il n O S t n a d v s e", pravi Rechbauer in zatrjuje, da ni za zatiranje druzih narodnosti. O germaniziranji pa ni nič res, nikjeri v Asvtriji. Narobe, pred dvajsetimi leti so bili Ljubljana in Praga nemški (?) mesti, zdaj so tam še nemško skoro govoriti no sme. Enakopravnost ! Ne moro se nemški kulturni narod v eno vrsto postavljati s nižimi slovanskimi. K § 19. je je trob a samo Še narodnostne postave. Državno zastopstvo naj se prenaredi z direktnimi volitvami. Sicer pa zagovarja zbornico dežel.
Dr. T o man odgovarja Ilechbaueru rekši, da tudi manjšina hoče po ustavni poti ustavo spremeniti. Če R. trdi, da §. 19 zadostuje ravnopravnosti, ni res. Slovenci še zdaj nimajo nobene srednje šole. V šolski postavi bi se bilo lehko določilo naravnost : „Učni jezik jo materini jezik učencev, ali večine učencev;" namesti tega jasnega paragrafa pa stoji § 6. dotično postave raztegnena, pogojna kompetencija, ki ima svoj konec v oblasti birokracije. — Če so bode posebna postava k §• 19 delala po R. principu, da se bode na nemško kulturo gledalo, naredili boste narodnostno postavo, kakoršno, imajo onkraj Litave, ktera se tam držala no bo, kakor bi se pri nas ne. R. trdi, da se je Ljubljana poslovenila, minister pa trdi, da je Ljubljana nemška. Kdo resnico govori ? Jsz povem le, da kar je v Ljubljani nemškega, ni nemško rojeno, če ni v malem Kočevji rojeno. Govornik kaže, kako si je R. nasproten s Kaiserfeldom v vprašanji o volitvah. In potem pa šo opoziciji očita, da nima enotnega programa !
Poslanec (?) Klun je mislil, da mora ogrditi stranko, ki ga je volila. „Kot poslanec iz Kranjskega" je zbornico trudil z različnimi dati. On pravi , da imajo tudi nemškutarji na Kranjskom željo , slovenski jezik razviti. Trdi, da so vse ljudske šole na Krnjskem žo slovenske, da jih pa zarad toga otroci menj obiskujejo. Kar so uradovanja tiče, trdi Klun, da ljudje sami nemškega žele. Kakor on ve, se tudi pri d e ž e 1 n o m odboru nemški uraduje, dasirav-no jo v dež. zboru sklenilo slovensko uradovanje. Kakšni vzroki so za ta razloček med besedo in d j a n j e m , nočem preiskavati , pravi Klun. Po nekterih besedah o „novoslovenskem jeziku" odsvetujo nam Klu . naj ne bomo panslavisti. On konstatira, da se o Sloveniji, ni nič sklenilo v ljubljanskem zboru; da pa samo za Kranjsko nihče ne bo tirjal avtonomijo, to je jasno. On pravi, da na Kranjskem obe stranki stojiti na ustavnih tleh. Obe so ste posluževali ustavnih pravic: pravice združevanja, porotne sodbe (!) Konec njegovega govora jo bil, da je pobijal misel onih,  ki hote iz Avstrije napraviti inotiarhično Švajco.
Poročevalec Tinti je v svojem govoru razžalil Tirolco , ker jim je rekel, da niso Avstrijci, da je njih domovina Rim, in papež njih cesar.
Minister (J iskra je pred koncem generalno debato vstal i u govoril v imeuu svojih tovarišev. Rekel je, da ministri poslujejo začasno, dokler so cesar ne odloči iu odgovori na njih ponudbo odstopiti. On pravi, da pritožbo ponemčevanja od narodne strani niso opravičene. Avstrija je postala cvetoča, kakor muogosnub-Ijeua nevesta. Mnogo se jo storilo za šolo, svobodo vesti in gospodarit ven napredek. Večina ni nespraved-Ijiva. Izjemno stanje jo bila le policijska naredba. Po tom se začne specijalna debata.
Politični razgled.
Že deset dni ima petorica ministrov, nalogo dopolniti število v kabinetu, pa še do denes ni opravila nič. Kot pripoved, ki se zdi verjetna, se razuaša, da bo I lasne i- prvosednik.   Kaisericld, to za gotovo pripo-
vedujejo, ne bo minister, da si ni gotovo, ali on noče biti, nli g» cesarjeva okolica ne m.irn. Cesar, ki je Sel zdaj v Pešto, novega ministarstva najbrž ne bo pred potrdil, prodno bodo vsa imena gotova Telko rojeno ministerstvo bo pač. Ustavoverci žalujejo, da se s tem oprezovanjeoa .zaupanje" zapravlja.
N u j v a ž n c j i dogodek v notranji politiki je i 7. s t o p š o stih tirolskih poslan cev iz državnega zbora. Izstopili so gg.: Hra der, Jager, Planer, Wiesler in pa Oiovanelli ter tiren ter. (liovanelli je že v eni prejšnib sej zahtrval od predsednika Ilopfena, naj pokliče Tintija k redu, ker je brez mere napadal Tirolce odrekajo jim vsako državno poštenje. Hopfen svojega Tintija ni hotel pokarati. Zatorej jo Oiovanelli v 14. seji 27. t. m. v imenu svojih tovarišev naznanil, da so omenjeni g >-spodjo položili svoje mandate kot drž. poslanci, med drugim je rekel: „Mi ne moremo dalje gledati, kako se naša najsvetejša čutila žrtvujejo na oltarji liberalne in ministerske brezmislenosti. Mi nočemo dalje služiti sistemi, o kteri že naprej vidimo, da se mora pogubiti. Kot Tirolei, kot pošteni možje izstopamo iz te zbornice s čustvom, da smo branili vsaj svojo čast in čast našo dežele." Iz slovenske k 1 o p i so doneli tem besedam živi bravo-klici. Upamo, da bodo Slovenci vedeli posnemati ta korak, in da ne bodo sami hoteli kakor na obtožui klopi sedeti pred večino, ki glede Slovanov ne pozna nobene milosti, nobenega prijatelj« stva. Iz Dunaja se nam piše, tla je korak Tirolcev zelo osupnil levico, posebno pa ministre. „Eueržija" je geslo naših nasprotnikov, naj bode to konečno enkrat tudi naše geslo I
^Avstrija i u Rusija" so glasi naslov nove brošure, ki jo je izdal znani baron Helfert. Obrača se zoper generala Fadejeva in njegovo misel slovansko federacije, in zarad tega pogublja „teutonski" sistem zdanje vlade, in gospodarstvo Magjurov nad zalitavskimi Slovani, Fadejov pravi, kakor znano, da je vzhodno vprašanje, slovansko vprašanje, da jo torej prej treba Avstrijo razbiti, predno se more vzhodno vprašanje rešiti. Helfert pa misli, da mora Avstrija drugo politiko imeti in ona rešili vzhodno vprašanja, ter tako Rusiji iz rok izpuliti, kar jej daje moč.
Specijalna debata o adresi tečo mirno naprej, ker nepričakovan energičen korak tirolskih poslancev je nemške velikano strezoval. Dr. Rechbauru in grofu Spieglu se je še enkrat potrebno zdelo zatrditi, da je večina za spravo.
V Pragi je bila zopet volitev župana. Izvoljen je deklarant dr. Đrauner. —
Ruski časopis „Invalid" prinaša poročila o ruski vojski. Rusija misli letos izdati za svojo vojsko 140 miljonov rubljev. Vseh vojakov, ktero mora Rusija na nogo postaviti je : aktivne vojske 727.000 in rezervo 518.000. Torej ima Rusija vojske skupaj : 1.245.000 mož 1
Bavarska zbornica bodo sklenila adreso na kralja. V osnovi so pravi, da pogodbo s Prusijo deželo vznemirjajo, ker se dado različno razlagati. Trni i se kralju upanje izroka, da bode take svetovalce našel, ki bodo zaupanje večine ljudstva imeli. To poslednje jo pač nezaupnica dozdanjemu bavarskemu ministarstva.
Kazne stvari.
* (O slovenščini) pii dež. uradih kranjskih poročajo „Novicou: „deželni odbor je glede na sklep deželnega zbora zarad vpeljave slovenskega jezika v deželne uradnije pozval v razgovor vso predstojnike deželnih uradov, da so mu vsi (razun že dolgo in šo zmirom bolehnega tajnika) izkazali različno opravil-stvo vsacega oddelka in o vsakem oddelku razodel i svoje mnenje. V prihodnji seji bode deželni zbor sklepal o tej zadevi. K znani Konradovi okrožnici pa so „Nov." napravila to-le opombo : Po takem se tedaj obrok za loto in dan uradnikom stavi. Dobro! — ko bi tega ukaza le mnogi okrajni glavarji, ki še s a mi nikoli niso dveh vrstic slovensko pisali,  „ad aeta"   ne položili, kakor vso enako
poprejšnje! Mi nimamo do večine okrajnih glavarjev v tej zadevi celo nobenega zaupanja, in 0 onih besedah omenjene okrožnice, ktera pravi: „s strankami ki Uho slovenski umejo", bojimo se, da goOpOdje najdejo zmirom „zadnja vrata", skozi ktera se bojo izmuznili brž. ako človek le nektere besedo po nemško In ustati zini. Uradnije naše so nam v preteklih letih že tako pokvarile jezik slovenski in s silo nemškega izneverile narod naš narodnosti njegovi tako, da je zadnji čas, da popravijo zdaj, kar so grešili oni in njih predniki.
* (Iz Srdišča) so nam jo poslal tale dokaz ljudskega podučavanja. Po izvrstnem napredku je tu-kajšni gospod učitelj nemškutarijo tako-le izuril:
Diktanda Aufgabft. sehrgut. I Fehler.
Gnes diktanda pišemo. Luft jo trešek. Puca je ucirkov išlu, je opala si nogo stroln. Furengaš jo kula prebito. Faulasti školari morejo poštrajtani biti. Deca se bojo špilali.
Sardišči 15. miirca 18G9.
Aufgaba.
vidi t Dolmač. geniigend. Andraš M.  tla Conta   od  suštarije  Francu P. od svoje
meštrije.
den Ime mešetarije gld. kr.
5     ene nove škorne zašiva    ....     6 —
8      ene cizmo potcmpla..... I —
30 mater in deklo zašiva .... 80 Ta strašna „diktanda-aufgaba," od ktere zamore-mo gospodu šolmeštru izvirnike predložiti, naj tega možaka nemškutarijo opomni, da s takim napredkom se Srdiščanom nikakor volja ne spolnuje. Ako se g. učitelj D. ne poboljša, še imamo drugih enakih prilik priobčiti.
Tudi v Ormužu se nahajajo enaki faktori, ker sta dva kulturonosca gospodu podučilelju ojstro prepovedala čitalnico pohajati. Gospod A. P. pri v. N. še zmirom misli, da bode zavoljo svojih zaslug prvo mesto v nomškutarskem kraljestvu zasedel. Tako dragi nemškutari in njih privrženiki, spokorite se, ker približava se čas, da bodete tudi stali na dnevnem redu.
Tisti ki srdiškemu ikolniku kruh davajo.
* (G. Ignacij S t i g e r) jo zarad svojih velikih zaslug imenovan za svetovalca više deželno sodnije iu ostane v Celji. Slovenščine ne zna in jej tudi ni platoničen prijatelj.
* (Novo izvoljenemu poslancu) idrijskemu g. M. Lipoldu so slovenski državni poslanci na Dunaji po telegrafu čestitali k njegovi volitvi.
* (No kolni!) Ogerskomu državnemu zboru je od mesta Tereziopelj izročena prošnja, naj se posebna postava naredi, po kteri bi so kaznovali tisti, ki kolnejo.
* (Iz Gorice) se v „Wandereru piše, da je vlada začela tamošno slovensko politično društvo (Soča) „opnzovati". — Neverjetno pač v denašnjem ustavnem absolutizmu ni, da bi mati policija svojega nosa m* vtikala v ustavno dovoljeno društvo.
* (R u s k a brošura o Slovenci h) so piše in jo namerava izdati moskovsko slovansko podporno društvo, kakor iz najboljega vira vemo. Pisatelj )e Slovenec torej bodo Ruse lehko temeljito o naših razmerah podučil. Nuše geogratično postavljenje se Rusom zdi tako, da nas slovanstvo — ne bo tako brž dalo za materijal nemškega „mostu do Adrijo". — Do zadnjih dob svet še vedel ni, da Slovenci smo. Celo v Rusiji so nemški učenjaki vero trosili, da so našo dežele že ponemčeno.
Tiskovna pravila ..NI. l\!ai»."
pred   porotno s o d n i j o  celjsko   13. d o e. o m.
1869. (Dalje.)
Ko jo bil obtoženi vrednik dokončal svoj zagovor, spregovori njegov zagovornik g. dr. Razlag blizu tako-le: „Dovolil si bom nemški govoriti, ki»r hočem nekaj nas Veto vati, kar naj slavna sodnija vzonie v pretres. Zatožno pismo, kakor se je bralo in kakor 8e je v postavnem času izročilo zatožcucu, ni sestavljeno po postavnih predpisih, kakor jih veleva 1 1 postave o porotnih sodnijah.   §. 11. pravi  v  svojom  prvom od-
stavku: „V zatožnem pismu mora biti natanko zaznamovan tiskopis in pa oni stavki, na ktere se opira zatožba." Pac* je tu zaznamovan tiskopis, v citatih pa stavki niso tako zaznamovani, kakor postava tirja, obtoZeni stavki niso navedeni in iz tega okolišaja kakor tudi iz §. 17. postave 17. decembra 1862 in kazenskega postopnika sklepam, da bi bila žo slavna sodnija sama lahko tožbo za\rnila. Ko bi bilo opravičeno mnenje državnega pravdništva, da namreč tega natančnega zaznamovanja ni troba, potem bi uiti obtoženec uiti sogovornik ne znal tožnega predmeta v onih slučajih, ko bi se vos tiskopis konfisciral, predno se je razposlal. K<» pa postava celo določuje čas, kolikor se ga mora dovoliti zatožcucu, da se moro pripraviti na svoj zagovor, potem jo razvidno, da žo ta okoliščina in smisel postave tirja natančno zaznamovanje obtoženih stavkov.
Za podlago denašnjo obravnave imamo na daljo tako imenovano „avtentično prestavo." Čo slavno drž. pravdništvo trdi . da zatožba nima nobene pomanjkljivosti, omenjam jaz to pomanjkljivost, da so mojemu branjeiicu (klient) o tej prestavi ni poprej nič povedalo. Po s). 190. kazonska postopnika pa bi se mu bila morala prestava izročiti ali vsaj predložiti, kajti vsak zato-ženec se mora še enkrat zaslišati, predno so preiskavan-jo konča, da more povedati, kar so mu v njegov zagovor potrebno zdi. Avtentična prestava pak jo tista, ktero n. pr. Njegovo veličnstvo po najvišem sklepu oglasi, da naj bodo noktero postave, čo jo tudi izvirnik nemški, avtentične v vseh avstrijskih jezikih, ali kakor se je to zgodilo pri cesarski pesmi. Pravo avtentično prestavo moro izdelati le spisatelj sam , vsaka druga prestava je le verificirana, potrjena. Sodnija ima res pravico imenovati si tolmača, a to bi se moglo le tedaj zgoditi, ko bi bil članek tukaj pisan v francoskem, ali kterem drugem nedeželnem jeziku. Ali pri tujem jeziku se sodnija sama ne more prepričati, ali jo tolmač sposoben ali no, kajti žalibog za tolmačo nimamo izpitnih komisij , in navaduo sodniji že zadostuje, ako moro dozdevni tolmač pokazati kako šolsko spričevalo, ktero pa druzega ne dokazuje, nogo da je učenec predelal svoj učni predmet, da bi pa razumel smisel obtoženega članka ali pa predmet sam, to s takim spričevalom najmanj ni dokazano.
Če vse to pomislim, so bolj in bolj utrdi moje mnenje, zlasti čo še pristavim velike motljive napake |n eilstoječe prestave. V drugem toženem oddelku nahajam v prestavi , „da bodo Celjani veHassungstag a nste 11 en." S početka sem mislil, da je to pisarjev« pomota, ali denes sem slišal, da je pero vodja to dvakrat glasno bral, torej jo gotovo slaba prestava ; „osnujojo" je toliko kakor „veraustalton" in taka prestava bi smisla no motila toliko. V 7. vrsti jo beseda „/.dražba" prestavljena v „hetzo", kar jc v nemščini „reizeu, auiregen." „Slovensko okrajino" jo prestavila tožba v „slovenisches laud." „Dežela" in „okrajina" ne pomenja istoga, in jaz moram domnevati, du je prestavi javec nalašč izpustil besedo „mark — okrajina", ker se mu jo čudno zdelo, da se nwindischo mark" prestavlja v „slovenska okrajina." Ta prestava je bistveno napačna. Nadalje jo beseda „vraŽa" prestavljena v „unđing", „vraža" je „mahrehen" ; unding — nonsens" tukaj celo ni na svojem mestu. Še bolj smešno jo „pleme" prestavljeno v „baum", in vendar vsak človek ve, da jo pleme . gosehlecht. Na dalje v ravno istem članku nahajamo izraz „podloga tujčevi peti" prestavljen v: „unterthan den fremdlingen." Čudno je, da prestava tako rada prestavlja v množnem številu. „Tujćevi peti" vendar ni možno število, kakor „deu Fremdlingen." Ravno ta izraz se mora pa tudi tolmačiti v onem smislu, kakor ga je rabil pesuik Koseški v svoji po „Novicah" 31. dec. 1845, št. 53 razglašeni pesmi, saj ni noben drug pesnik rabil tega izraza. Prosil bi, naj se ta pesem prebere, da se enkrat konstatira, da je „tujčeva peta" rabljena samo v duševnem smislu. Prosil bi to tem bolj, ker jo moj branjenec že enkrat pred sodnijo stal zarad rabo teh besed." — Predsednik i tori po nasvetu g. dr. Razlaga in prebere omenjeno pesem, ki mu jo je g. zagovornik izročil v Popisu. (Dalje prih.)
n^U p r neb S Mlrop
Cea. avstr. in kralj. oger.  ~WfV*  iiključljivo privilegovano
j« ko cisto, nediieče in nopromoćljivo
mazilo za usnje (Lederfett^ehniiere.)
Kabljivo zn vsake haže usnja,   nbutala ž njimi namazana nc potrebujejo površnih čre\|j.'\.
podplati še enkrat tako dolgo tVpe.
Ces. kralj.
pate
tik*
privileg,
za roke in obra/,)
„Pate Iniperatrice" odpravi vho nečednosti in madež« na roki, napravi kožo mehko kakor žamet in belo kakor snet,', daj« nohtom naravno e vrat ost  in   barvo ter popolnoma nado-
niesluie mjilo |žajfo.|
Ces. kralj.
izkljuelj. priv.
proti bolenji /oh.
Ces. kralj.
izkljuelj. priv
mm 9f
mil mra
proti podganam, hišnim in poljskim mišim, krtom. B JO N Z 1 N ,
najbolji pripomoček za izpiranje mastnih madežev, nenadomestljiv.
proti   nečisti  rnzpokani   koli,   proti   lusknati   (schuppig)   koži   na glavi
Žganje iz vinskih droži
(Frnnz-Brnndwein.)
Najhitreje in najr.ane8ljivej.se zdravilo proti večini bolezen, proti ranam vsake haže, ob 9 tre -ljeninani, sekotinam, nhodninam, glavo in zohobolu, starim   bolečinam  in teklinam, raku, prisadu, poročim |vnetim| očem, bromatoin in habotam vsako vrsto Itd. itd.
Sok iz št a j a r s k i h zelišč (Krautersaft)
proti boleznim na prsih.
Ciftto, pravo olje i% lW«>vili J«kf<>r
(Dorsch-Lobertliran) proti jetiki in sušici, proti otročjim glistam.
Mazilo proti ozririjhii in kurjim očesom
posebno izdatno.
Orfentalska voda,
iznnjdena od dra. Walkerja v Londonu, proti prptinu, reumatizmu,
glavobolu itd. itd.
Kolonjsku voda (KoliHT-VVasser),
od najstarejegu deBtilaterja: Janeza Mnrin* 1'ai imi. dvornega znkladnvca Nj. Nj. V*. V. Friderika "\riljebna IV., kralja pruskega, Nikolaja I. cara vseh  Hnsov,   Viktorije kraljice
nngležko itd. itd.
Revalesci^re du Barry
zdravi brez vračil in stroškov vse bolezni v želodcu, na živcih, na jetrih, na žlezah [bezgavke,] mrenah, zdravi težko sapo, bolečine v mehurji in živcih,   jetiko . navdnho, kašelj,
neprebavljivost itd. itd.
Didier-ovo belo goršično zrnje
(Senikorner),
proti bolečinam v želodcu, krča v želodcu, slabemu probavljanju, krču, bolečinam na jctrinh, oftpiha\ anju, glistam, koliki, zapctki itd.
Dra. Iiollis-a splošna jedilna stupa.
(Uni vcrMal-MpciMcunlvcr).
Kdor zavoljo želodčeve slabosti, ali lato ker ni mogel jtdil dobro prežvečili, nli zato ker jo povžil ali preveč ali pa preslabih knkorsiknli imenovauih jedil čuti meil jedjo ali po jedi kukovšno neugodnost izhajajočo i/ trebušja. kogar v takih okoliš.mah napenja ali tišči v želodcu, komur si* kislo ali žaltovo roga, kogar vznemiija . po trebuhu kolje, mu slabo prihaja ali prihajati hoče: »aj v/eme polno žličico |čo je žličica jako majhna, dve žličici] to irape na sulm v usta [najbolje na jezik|, naj jo z vodo ali |kar je prijfltnejiel s pomešanim ali čistini vinom doli splahue, naj potem še popije polno kupico vina ali vode in v kratkih trenutkih bodo popolnoma zginile v-e one težave in na njih mesto stopi tako prijetno čutilo nasitenja. Komur bi okus Štupo ne bil pogodu, naj jo jemlje \ omočenih nbbitih. I'osebnega spomina je vredno , da ta stapa vsem napen jajočim jedilom in upijanijoeim pijačam hitro odtegne njih sitne lastnosti.
Seidlitzova Hupa od Molla
(Seidlitzpulver von Molil  proti boleznini v želodcu in trebušji.
od G. A.  W. Mnjierja v Vratislavi.
[leta 1807 v Parizu z nagrado obdarovan.| Najboljšo domaće  zdravilo proti  /.aslaranemu kašlju, dolgoletni hri-pa\osti, zasliženju. oslovskemu knšlju, katarjem in vnetjem jabolku in sapnika, proti akutnemu  in kroničnemu   pranemu in pluenemn kataru,  krvavemu kas-ljanju, bruhanju krvi in naduhi.
Spričalo:
Podpisani s tem naznanja trpečemu elovečansl vu, ila je Mayerjev prsni sirop v različnih boleznih na sopilih . kakor proti zastarelemu pluenemn kataru, hripavosti itd. z najboljim uspehom rabil.
V Kamenici na Češkem. I>r. Novak, mestni rizik.
3«0
Za konjske posestnike in gospodarje.
%flra%ilnsi tekočina (Rekreations-Fliiid)
zii konje
od c. kr. živinozdravnika Clirnu s-, i a.
Živiiiozdravilna štupa
#..•» lionje. govoril i u ovce.
KVIZ II O V A
Korneuburška živinska stupa (Korneuburger Viehpulver) za It o nje,   i»ov<'«ll   in ovce.
Jako lmoniiea ln važen
mejili  azI<«Vk (FleischextrakO '
iz južne Amerike (Frny Bentos) izdelavan po Liebigovem društvu sa mlini izieček v
Londonu.
M. p.
masti 84 lb
Izieček je le onda pravi, ako nosi piskerc podpis profesorja «1. pl. Liebiga in Pettenkoferja kot poroštvo dobrega in izvirnega blaga.
Ta izieček, ki se napravlja i/, najčisteje in najfrišneje govedine nima v sebi niti niti limnine. V enem funtu ima ta izieček vse v vroči vodi raztopljive množine od čistega mesa ali pa od 45 lb. mesnino z mastjo, žilami in kostmi vred.
Vsaka v eg o t ah i 1 i e n a hrana (grah, bob, leča, kruh, krompir, riž, koruza, proso,) ako so jej prideno mesnega izlečka, dobi ono teči.ost iu vrednost, ktero ima frišno meso nli a n i m a 1 i e n a hrana.
Izieček (sam ali z vinom pomešan) je nnjizdatnejšo krepčilo za bolnike , oedrav-ljajoče se in oslabljence.
Kot zdravilo za vojaška in marinska bolnišča, za lazarete, sploh za vsako bolnišnico, za zakladanjc s živežem v trdnjavah in ladijah, za popotnike, gostilničarje, za harivce (Garkoche) in rodovine na deželi je mesni izloček nenadomestljiv izdelek; tako tudi za kolonije, kjer se frišno ineBO ne da ohraniti in je predrago.
Kako naj se rabi:
Četrti del čajske žličico izlečka raztopljenega v veliki skudelci vroče vodo. kteri naj se kolikor potreba soli pridane, zadostuje, da se mahoma napravi krepka juba.
Barva juhe naj bo temno-žolta, ue rujava; če se vzame več izlečka, po-stane aromatični okus juhe za mnoge premočan in neprijeten.
Zadobi se izvrstua juha, če se s kratka juhina zelenjad (selori, korenje, luk, čebula, krompir itd.) brez ali še bolje z nekoliko slanine ali masti skuha in se potem pri -dene potrebna množina izlečka in soli.
M. sni izieček ima tudi v najbolj koncentriranem stanji vse množine omak (sauce) iu j« torej kot podlaga za pripravljanje vseh mesnih jedil neprecenljive vrednosti; prav malo izlečka že zadostuje, da se moč in okus jedil, zlasti navadnih domačih juh mahoma zboljša.
WT i 1 h e 1 m s d o r JTo rsk zt
šokolada iz sladnega izlečka.
(M a 1 z e x t r a k t - C h o k o 1 a d e.) NTa  o   i y. i *»>. i > j 111 aagradovana. Po izreku  c. kr. prof. Heller-ja na dunajski kliniki je ta šokolada
edino prava.
NVilhelinsdorierska sladna šokolada je jako tečna, ni zaporčna; priporoča se zlasti onim, kterim so škodljivi razgrovajoči užitki, posebno pa za vse tiste, ki so na prnili bolni.
Gena: "A, */, in »A zavitek šestero bnž po BO kr., 70 kr., 1 f. 20 kr., 1 t'. 60 kr., 2 t', in 8 1". za funt.
1'riziifiviijoi'e platno! »Ker DU* Vas sladni izieček izvanredno dobro tekne, prosim Vas, pošljite mi 4 pakete lokolado iz sludnega izločka itd. Herger, umetnini mlinar v Sehvvcrtbergu na gorenjem Avstrijskeni."
Vse to se dobi pri F1. KoIN'tnlS-lB v Mariboru.
(2)
—jr
Tiskar Kdoard Jan tli1
Zaloga za Maribor
pri F. Ko II e t ni g u* Te^tfhottovn cesla.
Wilhelmsdorferaka fabrika
/a Blodne (malz) produkte Avgusta .ros.  Kiifferle-ta tt comp. (Dunaj.^ Apflf"nP minjaje na izreke e. kr. prof. Op|>ol'#.er-Ja in ll<kller
}a na dunajski kliniki, prosimo, naj se naši sladni fabrikati nikar ne zmon-jujejo z Iloffoviini sleparijami.
Izdatelj in vrednik Anton Toiiimc
Lastniki: Dr. Joee VoAnjak in drugI
WD
EHWB
10