Gospodarske stvari. Buča ali tikev, živinska klaja. V naših krajih sadijo buče ali tikve v koruzišče ali tudi v krompirišče ia raatejo oae a koruzo ali krompirjem v eaem in tiatem času. Oae so zato aašim goapodiajam dobro zaaae, saj jih dajo rade aviajam surove ali pa jih za to tudi kuhajo. Dozdeva ae torej človeku, da ai treba govoriti o ajih še tudi na tem mestu, veadar pa še atorimo mi to za voljo tega, da opomenimo aaše gospodiaje aa eao ali drugo, česar še ae vedo ali pa ae porajtajo do volje. Kakor ae godi že pri aaa v obče, tako se sade tudi v Ameriki, v Fraaciji, v ltaliji ia po aekaterib. drugih deželah buče med koruzo ali tudi med krompir. Dobro atorč one pa tudi aa kompostaih kupih ia aa ajib rastejo posebao bohotao ter delajo seaco temu gaoju, aekaj, kar jih še posebao priporoča za aje. Na večih straaih pa aam dajo buoe korist. Kravam ae dajo ia žr6 jih oae rade ter dobi ajib. mleko posebuo dober, Ijub okua ia veliko več ai ga aabere krava, ako dobi redno, poleg druge klaje, buče za aavržek. Smetaaa iz tacega mleka je posebao dobra, mastaa. Sviaje pa že komaj dobijo, da se jim jih aaseka v jeaeni ali še tudi v zimi. Skorej vidoma jim raste meao in mašča. Stori pa se zadaje aajbolje tako, da jih zrežeš aa drobne kosce ter jim primešaš nekaj rezi ia otrobov. Nič ae škoduje živiai, če ostaae kaj semeaa v bučab, marveč koriati jej to veliko gledč mesa ia mašče. Po vrbu pa jib. žre še s tem rajše, čem več je ostalo bučaic v tej klaji. „ Ce hoče gospodiaja ahraaiti buče na pozao jesea ali celo za zimo, tedaj ima pa že z njimi aekaj težave, iz eae straai zato, ker je treba za-aje prostora in tak je le tedaj za buče prav, ako je auh in ne pride v dotiko z dežjem, iz druge pa zato, ker buče rade gajijo ia jih je za voljo tega treba prebirati, v tem pa se kup rad zruši ia buče se aatro, po takem pa še poprej za<5u6 gajiti. Naj se gospodinji v tem pomore, naavetuje ae jej, aaj da buče, ko dobi družiaa ča8a za to, zrezati ia jih v kadi ali v zemljo, za-aje dobro vdelaao, djati, toda nikar aarnih, ampak primeša ae jim naj nekaj slamiae rezi. V kadi ali jami ae buče potem sicer vkisajo, ali ne gnjijo in živiaa žre jih rajše, kakor navadae buče. Da-si pa velja, kar smo rekli, o koristi buč, za vae, vendar ne velja za vae v eaaki meri, kajti buče ia buče so si v tem različne. Tiste, ki imajo precej trdo skorjo, so veliko več vredne za meao, kakor pa buče, čijih akorja je mehka. Zakaj ? Zato, ker je ravao v skorji ali lupiaji veliko več beljakovine, tedaj saovi, ki najbolj redi živiao. Ali taka buča ima tudi svojo alabo straa, kajti trdo lupinje predela želodec težje, kakor pa mehko. Valed tega bi bilo dobro, če ae buče s trdim lupiajem ae dajo aveže živiai, ampak še le ta čas, ko so ae v kadi že skisale. Buč je več vrat ia možje, ki se spozaajo aa-aje, delijo jih v tri večje vrste. Izmed ajih je, kar se tiče klaje, aajbolja ndebela buča", latiaski se ji pravi ,,cucurbita maxinia". Drugi dve ste dobri, pa ne v eaaki meri z le ono. Rada se primerja buča z živiasko peao in le-te imajo v aekaterib. krajih veliko več, kakor bu6 ali po aašib. mialih ae po pravici. Buč aamreč izraste za celo tretjiuo več aa tistem prostoru, kakor pa živiaake peae. Ia če še pridenemo na to višjo redilao moč buče, ne bo nam težfeo odločiti ae za buče, ako aam je aa izbiro buča ali živinska pesa. Če še aaj rečemo kaj za buče, bilo bi še to, da je buča, poaebno eaa aorta, kaj prijetaa hraaa za človeka ia olje, ki ae preaa iz bučnic tudi ai kar bodi. Le-to olje je sladko ia okusao, aa aalati, fižoli in sploh aa sočivji aam služi kaj dobro. Za svetljavo bode pa v aašib. časih meada le tako olje redko ia pride še tudi predrago, če ae vatejemo tega, da si ga pridelamo sami ia nam ai treba šteti denarja za aj. Svetla luč se ve, da ni s tacim oljem, vaaj ae enako petrolju. Uši na rožah. Ako ima gospodiaja rože rada (in katera bi jih ae iniela?), tedaj jo prijemlje večkrat jeza, ko vidi aa ajili grde, zeleae uši. Naj jih odpravi z rož, za to ji pomaga domači — pelia. Ako ga vzame par dobrih pesti ter vlije na-aj ea liter ali ka-li vrele vode, aaj puati to atati, da ae razhladi, blizu do tega, kakor je zrak po navadi v seaci. Za tem pa deae ušive vrhe v vodo ter jih drži aekaj časa v ajej. Tako bode k malu koaec ajeae aevolje. Isto zdravilo za uši utegae tudi atreči pri mladem, ravno vcepljenem drevji. Sejmovi. Dae 17. avgusta v Brezji pri Mariboru, v Jareaiai, v Kapelah ia v Poličaaah (za svinje.) Dae 19. avgusta pri M. D. v puščavi. Dae 21. v Žitalah, v Kalobji. Dae 24. avgusta v _rnoži, v Slov. Biatrici, v Rogatci, v Srediači in v Velenji.