List 44.
Opomini kmetovavcam zastran vertnih
opravil
mesca Ko%operska > Listopada in Grudna.
i. Mlade sadne sadiša (/vertne šole) naj se zdej napravljajo, peške pridno nabirajo in koj posejejoali pa čisto suhe čez zimo za spomladanjsko setev prihranijo.
Na vsak prostorček postavi drevo, Sadja obilno doneslo  ti bo!
2. Gosenčne zalege naj se po drevesih pridno poiskujejo in zatirajo. Nar hujši gosence fgerbo) izleže 1) neka metuljka, ki ne leti, okoli Vsi h s ve ti h iz zemlje pride, po  deblu v drevje
zleze in silno silno veliko zalego (na milijone go-senc) napravi. Priden kmetovavec, kterimu je skerb za sadje, obvarje prav lahko svoje drevesa tega merčesa, če deblo namaže z ilovco kaka2 čevlja od tal, čez ilovco ovije nekoliko papir j a, čez papir pa priveze kak širok trak, kteriga večkrat s kolomazam(jšmiram)namaže. Ilovca in papir pod trakam sta zato potrebna, de kolomaz drevesu ne škodje. Greš v jeseni po kmetih na Ceskim, boš krog in krog vidil drevesa s takim trakam ovezane. — Tudi s tem se da lazijoča metuljka od debla odgnati, če krog debla povezek narediš iz brinje ve hoste ali terde slame tako, de se metuljka gori splaziti ne more. — Pazljivo naj se 2) otrebi po drevesih tudi tako p e r j i č e, ki kakor na nitki doli visi: na takim listji je škodljivi beli metulj jajčika zlegel. 3) Nej se pazljivo pokonča vse zvito in zapredeno perje, v kterim jajčika zlatoritke tiče. Tudi za kožo, po špranjah ali spoknjah starih dreves, in med rogovilami po vejah naj se marljivo poiše gosenčna zalega.
3.  Divjake presadi v vertne šole, kadar jim je listje odpadlo.
4.  Laško in kosmato grojzdjiče presadi.
5.  Mlade drevesca po prostih krajih s slamnato povezo povij, de jih zajec ne ogloda.
6.  Skopaj v jeseni jame, kamor misliš na spomlad drevesa saditi.
7.  Korenine ku t nje vi h drevesic in Ivanovih jabelk (Johannisapfel) #) razcepi, in jih posadi po mladih sadiših za prihodnje cepljenje.
8.  Mlade drevesca naj se iz vertnih šol zdaj presajajo, tode na sadno pleme, na zemljo, vreme i. t. d. naj se pri tem opravili gleda.
9.  Škodljivi mah z dreves spraviti in njih
*) Ivanovih jabelk (Johannisapfel) ne najdemo veliko na Krajnskim, pa so kaj dobri divjaki za cepljenje 5 zato bi bilo prav, dev bi se za ta namen pomnožile, ker rade in hitro rastejo. Se praviga slovenskima imena ne vemo — Ivanove jabelk a jih le imenujemo po hrovaškim besedniku. Če kdo slovensko ime ve, prosimo naj nam ga oznani.
Vredništvo.
174
skorjo   očistiti,   pomaži   deblo   z  a p njeno  vodo ^pobeli jih}.
10.  Gnjile luknje, trohljivi žlambor in oskrumbe dreves čisto čisto iztrebi in bolan les izdolbi iz debla noter do zdraviga. Potem rane in luknje za-maži z naslednjim m azila m, kije nar bolj poter-jeno. Vzemi po enaki meri kravje dlake in kravjiga blata, 2 dela i lovce in 1 funt ter-pentina, in naredi si zdravilno mazilo.
11.  Suhe veje poreži in lepo očisti drevo. i2. Popravi vertni plot ali  ograjo, ali jo pa
z novica naredi.
13.  Zimsko sadje poberi z dreves, predenj hud mraz nastopi.
14.  Shranjeno sadje dobro pregleduj, in kar je gnjiliga odberi in porabi. Pesek ne pustiproč vreči.
15.  Pripravi si dobre persti za tiste drevesa, ktere misliš na spomlad presaditi; polivaj v ta namen perst z gnojnico.
16.  Pride huda zima, de za pečjo sediš, vzemi kraj ns k i ga ve rt na rja v roke, beri ga otroka m in družini in razlagaj jim, kar še ne razumijo. Ce vsaki dan le dva lis ti k a družini na tanjko prebereš, bona koncu zime cele bukvice v glavi imela in ljubezin do sadjoreje tudi v sercu. Verjemi nam,
de  Se  ne  boš  kesal !        (Morawsko-slezki časopis pro lid.)