PoStnina plačana = Spedizione in abbonamento postal« II. gruppo. Xjudski tednik izhaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst, Via Carducci 6 Leto I. štev. 11 Trst 5. apnila 1946 Cena 5.-lin Kultura in „Kultura Mirno in dostojanstveno je naše ljudstvo korakalo po tržaških ulicah Na tržaških ulicah sta se srečala dva svetova: svet ponižanih in teptanih, ki se je v krvavi polpretekli borbi dokopal do zavesti svoje moči in veljave; svet, ki se je zavedel, da je njegova pomlad, da je bodočnost njegova; na drugi strani svet dovčerajšnjih zatiralcev in njihovih valptov, ki so začutili, da se jim njihovi položaji rušijo v prah pred nevzdržnim pohodom naprednih množic. Na tržaških ulicah sta oba svetova tehtala svojo moč: v svojem številu, v svojem zanosu, v svoji vztrajnosti in veri v zmago. V vsem je bil stari, umirajoči svet na slabšem. Toda na tržaških ulicah sta se srečali tudi dve kulturi. Tu smo videli kulturo delovnih množic, kulturo modrih delavskih oblek in žuljavih rok okoličana; tam pa se nam je razgalila »kultura« salonskih foteljev, velikih palač, kultura manikiranih nohtov in pobarvanih pričesk. In za čudo: one delavske mno> žice, ki iz svojih skromnih šentjakobskih in ostalih predmestnih delavskih stanovanj niso smele nikdar niti pomisliti, da bi njihovi sinovi zajeli globlje, ob vrelcih kulture; oni okoliški kmetje in delavci,, ki jim je bilo dolgo četrt-stoletje zabranjeno vsako kulturno življenje, so pokazali visoko raven svoje srčne kulture. Na drugi strani pa stojijo izobraženi in učeni »kulturni« ljudje: stojijo razgaljeni pred svetom s svojo bedno kulturno revščino. Moram omeniti, da uporabe orožja in nasilja ne upoštevam pri tej primerjavi dveh kultur. Oni na drugi strani so pač uporabili o-rožje in silo, ker jim je manjkalo vseh drugih argumentov, da bi branili svojo izgubljeno stvar. To je stvar njihove taktike in njihove politične bistrosti. Mimogrede bodi povedano: tudi mi smo nekoč, zgrabili za orožje, toda ne zato, da bi napadli neoborožene mirne manifestante. Mi smo uporabili orožje v času, ko se je preko naše zemlje valil ogromni nacifašistič-m vojni stroj; mi smo s puškami, ki smo si jih priborili golih rok, napadali tanke in bunkerje Toda dejal sem, to je stvar okuša. Gledal sem dve povorki: povorko napredne množice in donkihotsko povorko, ki je branila namišljeno ogroženo italijanstvo Trsta. V prvi povorki delovno ljudstvo manifestira z dostojanstvenim mirom, disciplinirano. Po- nosno reagira na izlive šovinizma in sovraštva z nasmeškom in s klici bratstvu, svobodi in pravici. Preprosti delavci, kmečke žene pregovarjajo in prepričujejo posameznike, ki bi morda izzvani z nasprotne strani zdrknili v moralno nižino nam sovražnega tabora. Njihova povorkOni imenujejo naše manifestacije »carnevalate«. Prav tu se je uresničil izrek; »Reci ti njemu, da ne poreče on tebi.« Histerično, divje vpitje, gestikulacija, ki največkrat prestopi mejo dostojnosti in se pogrezne v prostaštvo. Nekoč so nam govorili, da se v velikih mestih najde prostaštvo v predmestjih. V Trstu je narobe: tu najdeš prostaštvo v središču mesta med visokimi marmornatimi palačami. Reakcionarji branijo svojo izgubljeno stvar tudi s piščalkami: zadeva ni samo smešna, temveč tudi o-tročja. In zastave! Visoko vihrajo naše zastave, ki so združile pod svojo rdečo zvezdo vse ljudi, ki hočejo ustvariti boljši svet. Tu so slovenske, italijanske, jugoslovanske; vse izpovedujejo le eno: v bratstvu si bomo na teh tleh gradili srečo in zadovoljstvo. Na drugi strani so svoje zastave izpremenili v rute, ki si jih vežejo okrog vratu; fine gospodične in gospe so okrasile s trobojnimi trakovi svoje kužke. Da, zares karneval ! Svojo kulturno višino, bolje nižino, pa kažejo tudi s tem, kaiko sprejemajo naše manifestacije. Najmilejša oblika je voda, ki se zliva na naše povorke. Z oken pa je letelo tudi kamenje, cvetlični lonček, pivniki, pepelniki. Svojo kulturno raven pa je najbolje pokazal oni gospod na Korzu, ki je na svojem Oknu v lepi palači pozdravil našo povorko s straniščno metlico, s 'katero je udarjal po nočni posodi. Ob drugi naši povorki je bilo sicer okno zaprto (morda radi De Gasperijevega tuša), toda z Okna je visela na vrvici privezana nočna posoda. Do take »kulturne« demonstracije bi se nikdar ne ponižali naši »neizobraženi« delavci, niti »barbarski sciavi«. Kaj takega zmore le »kulturni« gospod s Korza. V času, ko so štirje naši zdravniki imeli polne roke dela, da so nudili prvo pomoč tovarišem, ki so bili ranjeni od importiranih skvadrističnih band so ponovno naši delavci reševali iz rok upravičeno ogorčene množice posamezne izzivače, ki so se v svoji predrznosti pomešali med našo vrste. »Imate srečo, da ste ženska«, je odgovoril krepak manifestant v plavi delavski obleki gospe v špalirju, ki se ji je iz penastih ust vistila toča žaljivk proti Titu, Jugoslaviji, vsem naprednim silam. Do cesti je šla starejša ženska. Ni bila med manifestanti, ni nosila rdeče zvezde. Le njena obleka, njena zunanjost je pričala, da je — »sciava«. Pa se zažene v njo elegantna gospodična, vpije na njo in jo obrca. Starka se je otrese, jo pogleda z začudenim pogledom polnim pomilovanja, nato pohiti, da se reši pobesnele gospodične. Ko* sem videl te njene oči, ki niso izražale sovraštva, temveč le globoko pomilovanje, sem se spomnil one dolenjske žene, ki je v septemberskih dneh 1943 stala na pragu svoje požgane hiše, in dajala vode žejnim italijanskim vojakom, ki so se po kapitulaciji vračali domov. Da, v preteklih dneh sta se srečali na tržaških ulicah dve kulturi Svet je videl obe: naj sodi. D. L. Jugoslavija bo uresničila svoje pravice Na skupnem zasedanju obeh domov narodne skupščine FLR Jugoslavijo je podal maršal Tito poročilo o zunanji politiki Jugoslavije. Potem, ko je prikazal sedanji položaj v svetu, je pojasnil temeljna načela, ki vodijo zunanjo politiko Jugoslavije. Med temi načeli je najvažnejše to, da bo Jugoslavija delala z vsemi silami, da bo uresničila svoje pravice, katerih je bila oropana pn prvi svetovni vojni z izgubo Slovenskega Primorja, Istre in ' dela Koroške. O Julijski Krajini je maršal Tito povedal jasno in odločno naslednje: Znano je, da je dobila Italija po končani prvi svetovni vojni na račun Jugoslavije velik del, ki po pravu pripada k Jugoslaviji in ki je bil stoletja naseljen s Slovenci in Hrvati, kot nagrado za sodelovanje v vojni na strani zaveznikov, odnosno antante. To kupčijo, da jo tako imenujem, je bilo lahko izvesti, ker so bili narodi, ki prebivajo v današnji Jugoslaviji, razcepljeni deloma pod gospodstvom Avstrije in Madžarske, katerih propast je sicer pomenila pozitivne strani za združitev južnih Slovanbv, vendar pa je padel zaradi omahljivosti in protiljudske politike tedanjih vl&stodržcev v Beogradu del našega ozemlja in sicer Slovensko Primorje s Trstom ter Istra z nekaterimi otoki v roke Italijanov Več kakor 20 let so bili izpostavljeni naši bratje v teh krajih vsem mogočim preganjanjem s strani italijanskih fašistov od raznarodovanja do fizičnega iztrebljenj«. Tudi danes so med našimi zavezniki po vsem,v kar se je dogodilo, ljudje, ki zavlačujejo uresničenje pravic naše dežele do teh krajev. Zakaj to in kaj hočejo s tem doseči? Vsemu svetu je zelo dobro znano, da je napadla. Italija leta 1941. prav tako moško kakor Nemčija našo deželo in okupirala velik njen del. Teh krajev pa ni samo okupirala, ampak je podredila nekatere oblasti kakor Črno goro. Dalmacijo in del Slovenije pod italijansko krono. Vsi oni, ki cenijo pravičnost in resnico, morajo priznati, da so napravile itali ianské okupacijske čete in oblasti nenadomestno škodo na deželi, da so iztrebile na desettisočev naših državljanov in jih na deset tisoče odvedle v svoja koncentracijska taborišča, kjer so mnogi tudi pomrli zaradi trpljenja. Ne samo politiki, ampak tudi široka svetovna javnost dobro ve, da živijo v teh krajih, Za katere zahteva Jugoslavija, naj se ji vrnejo, po veliki večini Hrvati in Slovenci kljub dolgoletnemu raznarodovanju in terorju proti slovanskemu prebivalstvu. Jugoslavija je postavila na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu v mesecu septembru 1. 1945. kot Svojo teritorialno zahtevo mejo, ki gre od Gradeža na morski obali preko Idrije na Mont Ro' skofel na avstrijski meji in ki se v glavnem sklada z etnično linijo. Nato je izjavila, da bi dobil Tret statut federativne enote v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in da bo tržaško pristanišče internacionalizi- rano. To pristanišče bi bilo pod posebno mednarodno upravo. Svobodno pristanišče bi obsegalo pristanišče Tret, instalacije in skladišča od pomola O do pomola IV in od obale V do obale VIL Teb svojih zahtev pa Jugoslavija ni postavila zaradi nekega maščevalnega ali ne-prijateljskega stališča proti Italiji. Nasprotno, Jugoslavija želi živeti z italijanskim narodom v najboljših odnosih. Naša dežela je postavila te svoje zahteve na temelju svojih narodnostnih in zgodovinskih pravic. Poleg tega bi morali merodajni krogi v naših zavezniških deželah, ki morajo o tem odločiti, upoštevati, če še velja tako zvana Atlantska listina, tudi razpoloženje samega ljudstva, ne samo slovanskega, ampak tudi velikega dela italijanskega, ki živi na tem področju in ki se najenergičneje Nadaljevanje na S. strani Jnaoslaviia bo uresničila svoje pravice Nadaljevanje s 1. strani zavzema za to in zahteva, naj se ti kraji priključijo k Jugoslaviji. Dogodki, ki so se pripetili zadnje dni zlasti v Trstu in Gorici ter stališče, ki ga zavzemajo zavezniške okupacijske oblasti na tem področju, jasno govorijo za to, da so te pravice in zahteve Jugoslavije in ljud' stva teh krajev niti malo ne upoštevajo in da dovoljujejo zavezniške vojaške oblasti sebi in svojim podrejenim organom take postopke, katere je težko drugače označiti kot rušenje miru, odnosno ogražanje miru na tem področju, da niti malo ne upoštevajo razpoloženja ljudstva in pravic naše dežele, ker dovoljujejo najsurovejše napade in teror italijanskih fašistov, ki so se zadnje dni in tudi s pomočjo oblasti infiltrirali na to področje. Imamo točne podatke, da je prišlo samo v zadnjih dneh med bivanjem zavezniške komisije v Julijski Krajini s pomočjo ali pa s tihim odobravanjem zaveznikov v Trst, odnosno v cono A, kakih 12 potniških vlakov in 70 kamionov fašističnih tolovajev iz Italije. Te tolpe, ki so oborožene z gorjačami, noži in celo s strelnim orožjem, pp vsem v slogu bivših D Annunzijevih tolovajev in Mussolinijevih tolp, vpadajo v stanovanja antifašističnih državljanov slovanskega porekla in vse de-molirajo. Te fašistične tolpe na najtrdo-vratnejši način žalijo našo državo, naše narode, naše najbolj odgovorne državnike, zavezniški organi pa vse to mirno gledajo Te fašistične tolpe so pred kratkim izvršile atentat na jugoslovanskega majorja Cundra in s kamenji, palicami in noži napadle oficirja Jugoslovanske armade Vujmtoča 28. marca so ob 8 zvečer napadle naše oficirje: kapetana Piperja. podpolkovnika Fin-zija, podporočnika Vukotiča in zastavnika Marušiča. Fizični napadi na državljane naše države se neprenehoma ponavljajo in postajajo vedno bolj drzni. Kdo je za to odgovoren? Razume se, da zavezniške vojaške oblasti, ki so dolžne vzdrževati na tem področju red in mir. Nimam možnosti, da bi navajal v svojem ekspozeju vse napade in prestopke, ki so dogajajo proti naši deželi, predvsem pa proti prebivalstvu cone A, ker bi bilo to preobširno. Tu bi rad še enkrat poudaril, da so razpustile zavezniške oblasti, ne glede na sporazum, ki je bil sklenjen lanskega leta v Beogradu, brez vsakega razloga krajevne ljudske oblasti in milico in ustanovile policijo iz novih fašističnih in profašističnih elementov, iz ljudi, ki ne bi smeli imeti v nobenem primeru te funkcije, in organizirale novo oblast, v katero so vključeni tudi številni fašistični elemenli. Ko je odstranila zavezniška vojaška uprava ljudske oblasti, je zopet uvedla fašistično zakono-dajstvo iz časa pred 8. septembrom 1. 1943. Po tem času so zopet uvedli stari upravni, sodni in policijski aparat. V službo so vzeli prejšnje italijanske uradnike, fašiste, mnoge skvadriste in celo mnoge vojne zločince (kakor n. pr. Barago). Najšlabši je položaj v civilni policiji. Imamo v rokah spisek kompromitiranih fašistov, ki so v službi policije. Nekateri izmed teh stražnikov so se udeležili pohoda na Rim, nekateri kazenskih ekspedicij proti našemu ljudstvu v Julijski Krajini, med njimi pašo tudi Rupnikovi domobranci in razni nacistični agenti. Sodniški kader prav tako ni očiščen fašističnih elementov in je jasno, da tako sodišče ne more soditi fašističnim zločincem tako, kakor zaslužijo. - Za slovenske šole je postavljen glavni svetnik šolske uprave Srečko Baraga, zn inšpektorja hrvatskih šol v Pulju pa Anion Premalen, (irejšnji aktivni fašistični propagator in znani anlihrvat. Oblasti cone A kažejo vedno večjo pristranost. in-vso bolj odkrito nastopajo proti tiašcmo ljudstvu Prepovedujejo napise, izobešanje zastav, poslavljanje slavolokov, brišejo napise snemajo zastave in rušijo slavoloke Pri akciji proli našemu ljudstvu so se cesto sramotili naši narodni emblemi. Bili so primeri, da so Irgali naše zastave in skrunili narodne grobove, kjer so zavezniški vojaki streljali na zastave na zidovih neke hiše. v kateri «o zažgali Nemci 22 živih Slovencev Izmed vseh.je najbolj tragičen incident v Skednju, kjer je streljala policija na ljudstvo pri poizkusu snemanja. zastav, ubila dve osebi, več kakor 20 pa ranila Zapiranje slovenskih, šol v Trstu po incidentu v Skednju kakor tudi odpuščanje učiteljev in profesorjev v Trstu zaradi njihovega jugoslovanskega stališča, je prav tako značilno za stališče, ki so ga zavzele' okupacijske oblasti p-ti Jugoslaviji in ljudstvu na tem področju. Goriška le pozdravilo komisijo Te dni je ljudstvo na Goriškem pozdravilo v svoji sredi komisijo. V mestu in v okolici jo je ljudstvo čakalo, nestrpno, da izpove svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji. V Gorici jo je čakala ogromna množica, nad katero so vihrale zastave z rdečimi zvezdami. Celo morje zastav. Ljudstvo je prepevalo domoljubne in partizansko pesmi, vzklikalo Jugoslaviji in maršalu Titu. Dolga kolona avtomobilov se je prerila med kordonom zastav, pod venci zastav, ob vihranju zastav v rokah mož, žena, starcev in otrok. Zastave, vzkliki in pesmi so izražale nepremagljivo voljo našega naroda, da hočejo Jugoslavijo. Komisija je sprejela zastopnike okrožnega NOO, SIAU-a, protifašistične mladine in žena, ki so obrazložili težnje in zahteve ljudstva goriškega okrožja. V času, ko so se delegacije mudile pri komisiji, je ljudstvo nadaljevalo z manifestacijo in terjalo svoje pravice. Skoro teden dni je goriško ljudstvo izpovedovalo svojo voljo na ulicah in trgih. Italijanski šovinisti so poskusili izzvati nered. Vojaška in civilna policija sta blokirali vse dohode na korzo, kjer so se podili znani goriški kričači (prav tisti, ki so še pred nekaj leti hoteli Tunis, Korziko, Dži-buti. Malto itd.), ki so jih ^podprle cele trume pritepencev iz Videmske pokrajine in iz drugih krajev Italije. Njihova demonstracija in njihova vandalska dejanja proti vsemu, kar je slovenskega in demokratičnega, pa je imela samo ta uspeh, da je še bolj prepričala ljudske množice, da more samo Jugoslavija zagotoviti mir in svoboden razvoj. Gorica je navzlic fašističnim izzivačem astala ta dan, kakor vedno, slovenska in protifašistična. Do pozne noči so po goriških ulicah in trgih odmevali koraki in pesmi množic, ki zahtevajo Jugoslavijo. V sredo je dospela komisija v Brda. Ko so prvi avtomobili zavili preko Soče v briške gorice, so jih obsuli s cvetjem, prekrili z zastavami in ustavili za hip, toliko, da so komisiji povedali, da je ljudstvo za Jugoslavijo. Komisija se je peljala mimo Pevme, Oslavij, števerjana do Kojskega Vsi so pričakovali, da se bo tam ustavila! Povsod so vihrale zastave, dekleta so plesala kolo pred vaško cerkvijo, moški zbor je pel, godba je igrala. Toda komisija se je ustavila samo za hip, da se jo pozdravila z ljudmi. Tako je bilo tudi v Biljani in Dobrovi. Tu je komisija sprejela delegacijo vaščanov. Potem je šla naprej do najzapadnejšega roba naše zemlje, kjer se stika s furlansko ravnino vas Dolenje. V županstvu se je ustavila. Kakor hitro je ljudstvo za "to izvedelo, so pohitele povorke iz vseh bližnjih vasi s slovenskimi in italijanskimi zastavami z zvezdo. Ljudstvo. Slovenci in Italijani, se je zbralo pred občino, prepevalo je partizanske pesmi in navdušeno vzklikalo Jugoslaviji. Komisija je sprejela člane krajevnega NOO iz Nebla, ki je poročal o stanju in željah skupaj živečega slovenskega in italijanskega prebivalstva. Ko je odšla, se je ljudstvo poslovilo od nje med vihranjem zastav in z vzkliki bližajoči se svobodi. V Medani so sprejeli delegate med pri-trkovanjem zvonov, petjem in zastavami. Gostom so priredili briško zakusko. Domači župnik, dekan Josip Milanič jim je izrekel v imenu vsega ljudstva toplo zahvalo in tolmačil željo vseh. da pridejo tudi Brda v Jugoslavijo. Zavezniki so tu občutili vso toploto slovenskega gostoljubja in vso gorečnost naših ljudi za Jugoslavijo. Medzavezniška komisija se je napotila tudi v oni del slovenske zemlje, ki že pre-kd 80 iet ječi pod tujim italijanskim gospodstvom — v Slovensko Benečijo. Po obisku v vasi Praprotno ob stari italijansko-avsirijski, meji se je podala v Čedad in putem v. popolnoma slovensko beneško vas Sovodnje, kjer je sprejela nekaj delegacij iz te in okoliških vasi, ki so vse slovenske. Toda beneško ljudstvo ni moglo dati duška svoji radosti in svoji volji, ker danes vlada tam teror fašističnih osopovskih tolp in itaRianskega vojaštva. Ko so pred dnevi razobesili beneški Slovenci s svojih hiš zastave z rdečimi zvezdami, so jih morali pod grožnjami italijanskih vojakov sneti in gorje tistemu, ki bi se jih ob prihodu komisije drznil znovič obesiti. Toda Benečani so Slovenci, ki žive tam že od davna in ki so se borili za priključitev k Jugoslaviji. To so dejstva, ki jih teror ne more spremeniti. Tudi v Mirnu so dočakali komisijo. Pozdravili so jo na glavni cesti, ki pelje iz Trsta v Gorico in jo spremili med cvetjem in zastavami do sedeža krajevnega NOO. Tam je komisija sprejela delegacijo. Pred hišo so se ponovili prizori, ki jih je komisija doživela povsod na slovenskih tleh. In ko je odhajala, jo je tudi tu pozdravila godba, pevski zbor, plapolanje zastav in radostno vzklikanje množic. Vprašajte nas, kdo smo. Goriško ljudstvo ni moglo odgovoriti bolje. Kaf pišejo o nas Odlomki iz tujjh časopisov THE N PAV STATESMAN AND NATION LONDON llad bi Se dodal, da informacije, katere srno dobili od načelstva AMG in od IS. ar-madneoa korpusa, potrjujejo to, kar so nam povedale delegacije italijanskih delavcev v Trstu, in sicer: da je večina italijanskih delavcev v Trstu, skupaj s slovenskimi tovariši ene misli, 2e/eC sprejeti ponudbo Tita, da pridejo v jugoslovansko federacijo kot samostojna upravna enota iz socialnih, ekonomskih in političnih razlogov, katere so oni prepričevalno utemeljili. JÈUNE COMBATTAMI', PARIS Jugoslavija ni terjala drugega, kol svobodno razpolaganje z delom svojega lastnega ozemlja, ki ji je poleg lega neobhodno potreben z gospodarskega stalUèa, medtem ko ta pokrajina ne predstavlja za Italijo nit drugega, kot daljni Interes, kot lotko, ki si jo neka,ieri tele za izvajanje pritiska proti mladi balkanski republiki. Danes so francoski, sovjetski, angleški in ameriški predstavniki na licu mesta z nalogo, da razsodijo v sporu. Vemo, da je cigara, ki so jo nedavno podarili Churchillu njegovi bankirski prijatelji v New-ì'orku, dovolj dolga, da njen dim zastruplja tudi trZaikc utice. Da se napravi la dim neškodljiv, je enostavno sredstvo,- priznati Jugoslaviji njeno pravico. Ta,ko se bodo mogli obnovili normalni odnosi med Italijo in Jugoslavijo, lako bodo protidemokratični manevri »e enkrat ob sojeni na neuspeh. Iz izkušnje iz l. 11M4- b> se morali nauìfiti, da imajo lahko laki spori naj te tj e mednarodne posledice. SLAVJANE, MOSKVA ijrgan vseslovanskega odbora pordarja Ùpraviùtnon jugoslovanskih 'zahlov- po Trstu in Julijski krajini in navaja siedete ar- gumente v prilog tem zahtevam: prebivalstvo Julijske krajine je po koncu vojne ob številnih prilikah manifestiralo svojo pri-vrienosl novi Jugoslaviji. Prebivalstvo je zgodaj pritelo z vstajo proli italijanskim osvajalcem in formiralo dva korpusa v Titovi armadi. Članek poudarja nadalje lesno prijateljstvo jugoslovanskega in italijanskega delovnega ljudstva v Trstu in bralstvo, skovano med vojno, ki sc dnevno utrjuje. NEWS CHRON1CLE Glede vprašanja Istre imajo Jugoslovani narodnostne, gospodarske in moralne pravice. Zadnje so rezultat dvajsetletnega krutega preganjanja italijanskih oblasti in Grške volitve 31 marca so se vršile v Grčiji volitve. Po Reuterjevem poročilu je bilo 100.000 grških vojakov, 20.000 orožnikov, in 5.000 poli' cistov »v pripravljenosti za zagotovitev reda pri volitvah«. Ako dodamo k temu še številne bande ksitosov in druge rojalistične tolpe si moramo misliti v kakšnem vzdušju so potekle volitve. Veš dan so kio-žile po ulicah mest in vasi, zlasti pa v delavskih okrajih močne motorizirane patrulje. Poročila ne prinašajo končnih izidov. Vendar je že sedaj jasno, da je bojkot volitev, ki so ga proglasile demokratične stranke zavzet velik obseg, vzlic temu, da so oblasti storile vse. da bi s teròrjem ali drugače pritegnili volilce k glasovanju. V tem režimu terorja 'so si monarhisti zagotovili večino v parlamentu. Za monarhisti prihajajo po dosedanjih podatkih Narodna zveza, koalicija strank Papnndreusa. Venizelosa in K M>^lonulosa nato pa liberalna stranka. močnega uporniškega gibanja slovanskega iivlja v teh krajih. Protiitalijanskega razpoloženja v Istri ni. OzraCje je toplo in mirno. Komisija je bila sprejela, z odprtimi rokami. KihCe izmed tistih, s katerimi sem imel priliko govorili ne misli, da bi bilo mogoče rešiti to vprašanje drugaie, kakor v prid Jugoslaviji. Kakili, zakonov milita-rizina sploh ni opaziti. Poloiaj n teh krajih je Živo nasprotje s Trstom, kjer je res teSko vzdrževali red in kjer je ozračje na, peto in neprijetno - . . Pravljice, o preganjanju cerkve, so, kakor se mi zdi, prav tako neutemeljene. Kljub stalifcu, ki ga zavzema Vatikan proti Titu, je duhoščina v teh krajih z ljudstvom. Duhovščina je zastopana v številnih narodnoosvobodilnih odborih in je podpisala spomenico ter izkoristila vsako priloinost, da bi pokaza,la, da je proti vsaki rešitvi vprašanja. razmejitve v korist Italiji. No¥a bolgarska vlada Pred 11 dnevi je ministrski predsednik Kimon Georgi jev podal ostavko svoje vlade, da bi omogoči sestavitev nove, v kateri bi bili na podlagi moskovskega sklepa tudi zastopniki opozicije. Ker pa je opozicija postavila nesprejemljive pogoje za vstop v vlado, je Kimon Georgijev sestavil novo vlado iz strank, ki pripadajo domovinski fronti. List Otečestven front piše, da je nova vlada sestavljena iz poštenih in preizkušenih politikov, katerih imena in dela jamčijo za popolno uresničenje narodnega programa domovinske fronte. ywyvwvwY>>vywww Fašizem Kardinal Fajilhaber je svečano posvet-fl cerkev v taborišču v Dachau. Zgradiili so jo bivši SSovci, ki so Jo ob tej priliki napolnili do zadnjega kotička. Na koncu slovesnosti je.zbor Hitlerjev« osebne garde zapel cerkvene pesmi. aprila UMfi. JCiutMsIzi tednih Nabrežinski in kriški kamenarji Kamnosek pripoveduje Avtor članka, 86 letni kamnosek Ivan Furlan, ]e vzgojil dve generaciji godcev In je napisal več skladb za godbo na pihala. Bilo je pred 72. leti; še aodaj se spominjam, kako velik kos črnega kruha mi je dala pokojna mati, ko sem šel prvikrat dne 24, aprila 1875. delat v kamnolom. Tam mi pa ni posebno ugajalo; kmalu potem sem še! v klesarsko delavnico, da bi se učil klesarstva in izdelovati kamen točno po načrtu. V tem delu sem vztrajal 40 let. Debela knjiga bi nastala, ko bi hotel napisati vse o razvoju nabrežinskih in kriških kamnolomcev in klesarjev v delavnicah. V začetku so se tujci, Nemci in Italijani, okoriščali in bogateli iz našega kamna. Mi, domačini, pa smo bili le sužnji na lastni zemlji. Delali smo kot črna živina od teme do teme, 15 ur na dan za borno plačo. Proti koncu minulega stoletja pa se je naša mladina začela zavedati svojega suženjstva ter zahtevala od gospodariev. tako, «akor po vsem civiliziranem svetu. 8 urni delavnik in zboljšanje plač. Seveda so se gospodarji temu uprli, a ker je ravno tedaj ■ o polno naročenih del. so se vdali in e n ir šlo vestno in veselo naprej. »Živijo kamnolome! !« Tako je pokojni kamnolomec s pridevkom Kuhar pozdrav-Dal kamor je p,.i5e1 v hlgo krf.mr) a!j v družbo: eelo ko je šel k gospodu župniku v župnišče zapisat otroka zn krst nii birmo, vselej se je poslovil s pozdravom: »Živi io knmnnlomci«. Veliko olajšav so imeli delavci v knmno-omrh potem, ko so si gospodarji nabavili parne stroje. Ce so poprej delavci rabili tu do štiri dni. da so spravili stotonsko skalo rz globokih kamnolomov na površje, le zdaj opravil to delo stroj v par urah. 0 l'e bil tudi vzrok, da so gospodarji z znatno majhnim številom delavstva izvršili še več dela. Klesarskim delavcem v delavnicah pa tudi ni bilo kaj prijetno, ker so bili preveč zasužnjeni. Niso se smeli pogovariati. ne kaditi, niti četrt vina popiti med delom. Zato so zahtevali od gospodarjev, da jim dajo delo na akord. Gospodarji so jim to zahtevo ugodili: za vsak kas obdelanega kamno so plačali primerno vsoto. Sedaj so bili delavci prosti in so več zaslužili, pa tudi gospodarju ni bilo treba imeti nepotrebnih paznikov, da bi pazili na delavce, ker so se ti sedaj sami pobrigali za hitrejše delo. Delali so veselo: med delom so tudi kako zapeli, kadili, popili svoj četrt in se tudi drugače veselili. Kamnolomci. v globokih kamnolomih pa so še vedno delali na dnino Za zabavo je bilo v delavnicah pri klesar, jih tudi preskrbljeno. V vsaki delavnici >o bilo nekaj veseljakov, ki so uganiali burke ali uprizarjali smešnice, tako. da je vodi TWinÌCa -*korai vsak 'lan 'pri dobi t b» di' k * UTC! so hili: Sro1a' nu?a- Kari-bal.di. Kož°' Jopica, TopoMi ter drugi, ka- tenm pa ne vom več imena. Med njimi se je najbolj odi,koval Srola. Ta je znal točno posnemati petelinovo petje Ko so bili delavci vsak v svoje delo zamišljeni, se je Srola neopažen povzpel na kako vzvišeno mesto, ali na kak visok kamen ter posnemal petelinove kretnje- nagnil je glavo vznak, plosknil park rat’ z rokami po stegnih in z močno naprej upognjenim vratom zapel mogočno in s pristnim glasom padovanskega petelina kikiriki 1 Kakor na vojaško povelje je delavnica prenehala z delom ter s smehom zrla \ človeški podobi pojočega petelina. Srola pa se je potuhnil, skočil hitro dol in delal svoje delo naprej, kakor da se ni nič zgodilo. Takih in enakih prizorov je bilo v delavnici več. Delavci so se odškodovali užitku smeha s tem. da so z večjo močjo udrihali po trdem kamnu. Razen nabrežinskega kamna pa so naši slovenški kamnolomci iznašli še mnogo žlahtnega kamna v novih kamnolomih: bili so v raznih barvah, kot velikorepenski pisani in rožnati kamen, v novejšem času pa tudi velike množine rdečega in belo-pikastega kamna. Naši domači podjetniki so pošiljali ta kamen v razne kraje sveta celo v Ameriko, da bi tam krasil pročelja krasnih palač in bleščečih stavb. Tako je šlo naprej do izbruha prve svetovne vojne, ki je uničila vso kamnoseško obrt. Po končani vojni, ko je Italija okupirala naše primorske dežele, je ostalo vse pusto. Naši kamnolomi in klesarske delav- nice so bile porušene in ni bilo upanja, da bi si mogli pod Italijo na lastni zemlji s kamnom služiti kruha. Naš; delavci, kamnolomci in klošarji, so odšli v razne kraje za zaslužkom. Večina pa, posebno kriški delavci, so se poprijeli ribištva. Izdelali so si večje ladje in velike mreže Kar ni mogel posameznik, to jih je zmoglo več. Združilo se jih je po več skupaj za eno ladjo ter si tako znatno izboljšali revni položaj Pod Italijo smo bili oropani vseli pravic, celo svojega jezika nismo smeli govoriti Toda to zasužnjevanje se Italijanom ne bo nikoli več posrečilo V nas Slovencih vedno klije upanje, da nam še prej, kot si Italijani mislijo zasije dan svobode Posledica uničevanja naših kamnolomov in kamnoseške obrti pa je velik napredek ribištva pri nas Z novimi iznajdbami so si naši ljudje zelo izboljšali življenje Če bi delali vedno le v kamnolomih ne bi imeli drugega kot suh sključen hrbet in večno uboštvo Ribiči pa pijejo in po'ejo Furlan Ivan iz Sv Križa. Nabrežinski kamnolomi Eno izmed glavnih vprašanj, ko so govori o industriji Julijske Krajine, je nedvomno tudi vprašanje nabrežinskih kamnolomov. Pred leti so dajali ti kamnolomi Nabrežini in njeni okolici, oddaijenim dru-gim kraškim vasem in lepemu delu Furla- gmajna zopet prebudi k življenju, čeprav sprva le z majhnim razmahom. Povpraše-vanja po kamnu so bila le lokalna ' in iz bližnjega Trsta, ki se je začel širiti iz »starega mesta« na vse strani. Gradnja Južne železnice, ki je zvezala v začetku druge Tako so nekoč vlekli kamen na površje. Privezali so ga na škripec, ki so ga vrteli na roko. Kamen je drsel po lesenih »latah«, ki so bile namazane, da je lažje teklo. Sedaj je drugače. Druga slika kaže žerjave iz debelih hrastovih hlodov. Kamen vlečejo na površje z elektriko. Tudi režejo ga ne več z zagozdo in dletom, temveč z žico in svedrom na električni pogon. nije bogat vsakdanji kruh. Da je to vprašanje eno izmed glavnih, je na dlani, a je gotovo tudi najbolj pereče, ker je ta dei naših industrij, med vojno in po vojni skoro popolnoma odpovedal. V laže razumevanje nujnosti tega vprašanja poglejmo nekoliko v njegovo zgodovino. Zgodovina nabrežinskih kamnolomov Največji kamnolom v Nabrežini se imenuje »Rimski kamnolomi« (Cavo Romanc), že ime samo nam pove, da izvira ta kamnolom že iz starorimske dobe. Nimamo dokazov in tudi ni verjetno, da bi Stari Rimljani uporabljali kraški kamen na Apeninskem polotoku, ker so imeli tam na razpolago različno gradbeno kamenje v velikih množinah in krasnih odtenkih. Gotovo pa je — pričajo nam to številne izkopanine in ostanki —, da so Oglej, -takratno prvo mesto za Rimom, zidali in krasili v največji meri s kamnom, ki so ga lomili ravno v teh »Rimskih kamnolomih«. Ostanki zidov in palač, deli kipov in stebrov, sai'kofagi, ostanki spomenikov in mostov, odkopane in še dobro tlakovane stare vojaške in trgovske ceste govore jasno, da so nastale iz kraškega, nabrežinskega marmorja. Verjetno je, da je služil ta kamen tudi za starorimsko luko, ki je bila med Devinom in izlivom Timave. Da je obstojala ta luka, ki ni služila samo v vojaške, temveč tudi v ti'govske svrbe, imamo dokaze v starorimski zgodovini. Zgodovinar omenja, da so od Timave dobavljali v Rim žlahtno črno vino (Kraški teran), ki se prideluje na visoki skali, ležeči za Timavo, in ki ohranja in podaljšuje življenje rimskim cesaricam. Tu zgodovina umolkne in molči ves srednji vek. Sele okrog leta 1800. se nabrežinska polovice devetnajstega stoletja Trst z Dunajem (1. 1856.) in nekaj let mlajša proga, ki je vodila iz Nabrežine na eni strani proti Benetkam, na drugi pa do Gorice in dalje do Vidma, je pokazala, da najdemo dober gradbeni kamen več ali manj po vsem nabrežinskem svetu. Za gradnjo znanega nabrežinskega viadukta, ki sestoji iz 40 enakih in dveh širših obokov, so lomili gradbeno kamenje kar na mestu, kodei Ir v y.ladukt speljan. Sedaj šele začne za Nabrežino doba cvetja in blagostanja, ki i’aste in se širi od leta do leta, dokler no dospe do »zlate dobe« nabrežinskih kamno- lomov, ki je trajata oa teta 1900. do 1915. Začetek prve svetovne vojne je to zlato dobo posrebrnil v povojno. V tej zlati dobi je samo železnica speljala iz Nabrežine po več vagonov dnevno obdelanega kamna. Vse to je šlo na Dunaj, v Budimpešto in druga avstroogrska mesta Med stotinami dunajskih palač, zidanih z nabrežinskim marmorjem, so tudi parlament. justična palača, operno gledališče in cesarski - dvor: v Budimpešti pa svetovno-znani parlament, gledališče in mnogo drugih privatnih palač Ne same Avstroogrska, ves svet je povpraševal po »nabrežincu« Iz tržaške luke so prevažali parniki vseh narodnosti obdelano in surovo kamenje na Angleško, v Rusijo, v Egipt v obe Ameriki in celo v Avstralijo. Po raznih državah so imele posamezne nabrežinske tvrdke svoja stalna zastopstva Najlepšo sliko o tedanjem razmahu te naše industri je si ustvariš, ako se pelješ po nabrežinskih tleh bodisi po cesti ali z vlakom in gledaš na levo in desno. Povsod zevajo globoki kamnolomi, med njimi pa se dvigajo griči nanešenih kamenih odpakov Povsod zapuščene, več ali manj razdejane delavnice s' pobitimi šipami. Tu in tam štrle v zrak hrastovi hlodi, ki so služili kot dvigala za lomljeno kamenje iz globokih, lomov. V večjih kamnolomih stoje še sedaj mo^na železna dvM zema misel borbe proti tujcem, svetost žr« tev za svobodo in hvaležnost vsem, ki so dali N ljenje za boljšo bodočnost svojega ljudstva. Zadnji razdelek »Iveri« obsega povečini sentence. Nekatere pričajo o stari in sveži pesnikovi izrazni moči in zvenijo polno, n. pr. »Na spomenik talcem«: Postoj, kdor mimo greš: ta kraj je svet; izpran krvi je mučeniške sled, toda domisli strašnega se dne, in mrtva skala rdeč požene cvet. Tudi sledovi Shakespeara so v knjigi, in sicer na treh mestih: Posvetilo na knjigi »Romeo in Julija«, posvetilo na »Viharju« in končna izpoved o Shakespearu, večnem soncu in nabobu: Med prsti leče mi njegov zaklad, pa si domišljam, da sem sam bogat. Vsa leta usodne svetovne vojne je Zupančič živel s svojim ljudstvom, izpovedoval njegove proteste proti nasilju in krivici, spremljal niegovo pot na Golgoto ter izražal up v boljšo bodočnost. To poslanstvo nadaljuje še danes, ko poziva k tekmovanju za delo in obnovo. Takšen ie pašnikov prispevek k sodobnemu tovarištvu. 50-letnica Ulma V umetniško-industrijskem muzeju v Pragi je bila organizirana, ob priliki 50 letnice začetka filma izredno zanimiva razstava »50 letnica kinematografije«. Razstavo sta organizirala Češkoslovaški filmski urad in Državna filmsko centrala. Obe ustanovi sta pripravili bogat dokumenta-ričen material, s katerim razpolagata. Že od prvega dne je bilo zanimanje občinstva zelo veliko. V prvem mesecu je število obiskovalcev prekoračilo 50.000 oseb. Razstava je urejena v več prostornih' dvoranah, po časovnem redu tako, da st vsak posetnik postopama ustvari zgodovinski pregled o razvoju kinematografije. Razstavna dvorana začenia z veliko risbo iz Altamirja. To je bil prvi poskus, da se dobi živa slika. Bizont je prikazan z dvojnimi nogami. Nainrei sp razstavi leni prvi, zelo preprosti »stroboskopi«, vrteči se valjarji in podobni pripomočki, ki z naglim vrtenjem povzročajo gibanje oseb. Zanimiv je poskus Angleža Maybridgeja, ki je hotel filmati konje. Da bi ujel niihove nagle kretnjé, je postavil v krogu 24 aparatov in napeljal od niih vrvico, katere je konj pri diru drugo za drugo pretrgal in spravil s tem aparate v pogon. Na ta primitiven način je bil filman vsak konjev gib. Francozi so v tei stvari napravili takoj korak dalje. Tu vidimo poskus fiziiologa Mareyja z njegovo fotografsko puško, a katero je ujel vse gibe ptic in ljudi. Zaradi boljšega ozadja in efekta slike je izbiral ozadje s temnimi ali svetlimi oblaki. Tudi slavni T. A. Edison spada med filmske pionirje. Prvi, ki je poskušal uveljavit projekcijo, je bil Francoz Raynaud s svojim »praxi-skopom«, projekcijsko'napravo, s katero je tri leta pred bratoma Lumière organiziral v pariškem muzeiu voščenih kipov predstave z risanimi, oživljenimi slikami. Tako je postal »oče filmske risbe«. V treh letih ja obiskalo niegove projekcije 170.000 radovednih ljudi. Riala August, in Couisem Lumière sta njegovo iznajdbo zamenjala s fotografijo in napravila sla prvi kinematograf, ki se ja v kratkem času razširil po vsem civiliziranem svetu. 28. XII. 1895.. pred 50 leti, se je zbralo v Parizu v kletni dvorani kavarne Grande Gafé na Boulevard des Ca-pucines 35 mladeničev, ki jih je gnala radovednost, da bi videli »žive fotografije«. Brata Lumière sta s svojo iznajdbo prepotovala vso Evropo. Prispela sta tudi v Prago in napravila predstave svojega prvega filma v lokalu »Saški'dvor.«. Oglasi iz tedanje dobe, ki navajajo program predstav e posebno pripombo, da traja predstava samo — deset minut, so tudi razstavljeni. Dve leti pozneje je bil napravljen prvi češki film od arhitekta J. Krizenecke-ga, z Lumiérevim aparatom in na njunem filmu. Naslednjih plakatov se stara generacija še spominja: to so plakati prvih praških kinov: Grand-EIektro-kinematograf, Jandačkov kino. Električno gledališče in drugi, v katerih so trajale predstave že po eno uro. Od tedaj je šel razvoj filma s »filmsko naglico«. Slavna imena filmskih režiserjev (Nadaljevanje na 5. sirani) \ Boris Laskin f È / — Sestanek Lena je sedela na balkonu. Bilo je vroče. Rahel pomladni veter je nihal veje dreves. Lepljivi zeleni listi so diSali po pomladi. Ta dhh je bil nekaj posebnega in še prijeten povrhu. Lena se je trudila, da bi z roko dosegla najbližjo vejo, ki je molela čez mejo. Tedajci je opazila nenavaden sprevod. Spredaj je korakala njena mati, Vera Aleksejevna. Ob nji je tekla Iriška, Lenina petletna hčerka. Za babico in vnukinjo pa je pritiska/la gruča otrok z domačega dvorišča. »Kaj se je zgodilo, mama?« je raburjeno vprašala. Lena. Vera Aleksejevna se je ustavila, ukazala otrokom, naj umolknejo in rekla: »Lenočka, videli smo Sergeja... Tam . .. Kako se že temu pravi? Poleg Branim burskih vrat. Stoji in se smeje.« »Kako si rekla?« Hrup'iz otroških grl se je ponovil in t elo povečal: »Mama... Takoj pridem doli. Počakaj trenutek. Kar sem slišala, se mi zdi tako čudno. ..« Odšla je z balkona na dvorišče, kjer jo je obsula kopa otrok. Vera Aleksejevna se je sklonila k iriški in jo pozvala: »hiška,! povej, koga smo videli?« »Mama«, je mirno spregovorila hiška, Z babico sem videla našega očka. ..« »Koga si videla, praviš? Očka?« »Da. Pri Nikitskih vratih . . .« »Ne pri Nikitskih, marveč pri Branden-burških vratih je stal«, jo je prestregla Vera Aleksejevna. »Iriška :ma vendar prav«, se je tedajci oglasil mali Goša Orlov. »Kino, v katerem smo bili, je poleg Nikitskih vrat. In tam smo videli Iriškinega očeta.. .« »Kakšen kino? Kakšna vrata? O čem vendar govorite?« je hitela izpraševati Lena. »Kaj me ne razumeš, hčerka? Prihajamo naravnost iz kina, kjer smo gledali filmski žurnal o Berlinu. In videli smo na platnu našega Serjožo...» Lena je tlesknila z rokami. Nekoliko minut pozneje je vsa zasopla stala pred kinematografsko blagajno. Sele tam se je spomnila, da je pozabila torbico z denarjem doma. Ni se mogla vrniti ponjo. Po-mohla je glavo skozi blagajniško lino in spregovorila: »Državljanka, bodite tako ljubezniva... Pozabila sem torbico z denarjem doma. rosim, dajte mi vstopnico. Samo Miro, zelo se mi mudi. ..« Blagajničarka ni razumela »Pridite pà na prihodnjo predstavo!« je «Lahko je reči: pridite, ko pa se človeku tako silno mudi. Razumite moj položaj. Ne morem čakati. Caka me moj mož major ...« »Kje vas čaka?« »V Berlinu, pri Branderburških vratih . .. « »Kaj v Berlinu?« se je zavzefla blagajničarka in se odmaknila od line. »Razumite, državljanka, to je v filmu. V tem filmu, ki ga predvajate pri vas. ..« »Tako, tako. Zdaj seveda razumem. No, izvolite !« Z dragoceno vstopnico v rokah je Lena odšla v dvorano. Predstava se je bila že začela in Lena je zasedla prvi prazen prodor. Na platnu so sc prikazale slike o naskoku na Berlin. Topovi so grmeli, mitraljezi — šklepetali. Po ulicah so tekali borei. Nato so se se prikazale izpraznjene hiše. Slednjič je Lena, opazila veliko zastavo nad poslopjem rajhstaga. Nato pa... T si jo položila roko na grudi in srce j vroče zakovalo. Ob .Brandenburških vr so se razvrstile čele v pohod. Ob strani ske je korakal njen mož Sergej. Da. h . bil on! Zdajci se jo ustavil, si popr ruto, se nasmehnil in krenil dalje. »Joj!...« je vzkliknila Lena „Serio1 Občinstvo, k, 3fl sedel0 po]pag »J”0; za trenutek zdrznilo in obrnKo glave p ženski, ki je izustila ime, Lena pa je vs in se pripravila, da odide. Četrt ure po: je že bila doma, / »Maina!« je dejala Veri Aleksojevnj. enkrat pojdem v kino. Saj ga skoro ni: videla. Co izostanem nekoliko delj z do daj te to nikar ne vznemirja!« Vi nila se je v kino, plačala blagajnici dolg in kupila zdaj vstopnico za prvo vr Trak se je ž a čel odvijati — vse je bilo ka prej.Sergej je korakal prav tako počasi in si prav tako popravil ruto. Pri naslednji predstavi se je Leni zazdelo, da koraka Sergej nekoliko hitreje. Kljub temu ji je uspelo, da si je nekoliko natančneje ogledala njegov truden, vendar pa od sreče ožarjen obraz. Po predstavi je zapustila dvorano. Pri blagajni je srečala blagajničarko, ki jo je povabila z ljubeznivim glasom: »Državljanka, pridite jutri zopet. Prikazovali bomo vašega moža na platnu še ves teden.« »Pridem, zagotovo pridem!« je hitela zatrjevati Lena. ko je odhajala. Bila je hvaležna za vse, kar je videla. Zgodaj zjutraj je Lena prišla v laboratorij, kjer so bili že vsi obveščeni, da se Lenin mož pojavi v filmu. Maša Sorokina je gledala žurnal in povedala vsem, Ki sy jo hoteli poslušati, da film prikazuje majorja, Leninega moža pred Brandenburški-mi vrati v Berlinu. Ko je končala delo, se. je Lena znova napotila v kino. Z njo. vred je obiskala predstavo tudi skupina njenih tovarišic. Starejši laborant Kurtanov je kupil celo šopek češnjevega cvetja ter ga poklonil Leni z besedami: »Vzemite ga, državljanka, saj vendar odhajate na sestanek !« Ko se je Sergej pojavil na platnu, so Le,-njne tovarišice zaplor'ale, Kurtanov pa je tiho dejal: »Glejte, Lenočka, kako se smehlja. Prav gotovo je ta trenutek mislil na vas. ..« Ko se je predstava končala, so vsi pristopili k Leni in ji čestitali. Ona pa je gorela od sreče in vse se ji je zdelo na moč svečano. Domov se je vrnila pozno. »Mama, zopet sem bila v kinu«, je rekla materi. Videla sem ga še enkrat. »Tudi jaz sem ga šla še enkrat pogledat. Bili sva tam z Iriško«, je dejala Vera Alek-sejevna. — Priznali moram, da se mi je zdel Vedrejši kakor zadnjič.« Lena se je nasmehnila. »Draga mama, to je zgolj utvara. Saj veš, kaj je filmsko platno. Trak je trak. Sergej je na njem vedno enak, naša razpoloženja pa se spreminjajo, zato se nam zdi vsakokrat drugačen.« »Lena, njkar ne govori meni ! Saj veš, da poznam te stvari bolje kakor ti!« Večer je bil neskončno dolg. Lena je spravila Iriško spat in odprla okno. Teman zrak je napolnil spalnico Vera Aleksejevna je že spala. Lena se je preoblekla, položila listek na mizo in šla z doma. Na ulici je srečala upravitelja hiše Vasilija Vasilijeviča, ki ji je prožil roko z besedami: »Lena Konstantinovna, danes sem bil v kinu in sem videl na platnu vašega moža. Krasno izgleda. Dovolite, da vam čestitam!» »Hvala, je zajecljala Lena. »Srečen sčm, da moj najemnik dela red v Berlinu. Kaj pravite k temu?« »No, no, že prav. Lahko noč !« V kinu je blagajničarka pozdravila Leno kot staro znanko. Celo pošalila se je z njo, ko ji je rekla: »2e dolgo vas ni bilo pri nas. Vašimož je bil medtem že pri vseh predstavah. Zdi se, da je prišel, da bi vas srečal tukaj. Ko vas ni našel, pa je odšel.» V vežj je Lena srečala kopo znancev. Tam je bila vsa družina Corohovih iz hiše št. 3. Tudi Suvolovi so prišli. In končno se je za film pozanimal celo inštalater Jegor. Približal se je Leni, dvignil kazalec in rekel: »Tudi jaz sem tukaj. Rad bi videl, kakšen je Berlin. Seveda me zanima tudi pojav vašega moža na platnu. Veste, poznal sem ga še kot majhnega dečka. Vedno je tičal (lomit, do. te vojne. Zdaj pa je prišel daleč na tuje. . .« I.ena se je nasmehnila Jegoru. Stanovalci iz sosednih hiš so jo veselo pozdravljali in Leni se je zdelo, kakor da je prišla na premiero, kjer igra njen mož glavno vlogo. Predstava se je razvijala normalno. Ko pa se je prikazal na platnu pred Branden-burskimi vrati Sergej, je po dvorani zaorR vzklik inštalaterja Jegbra, »Pozdrav Sergeju Kapitanoviču !.« . Ljudje so udarili v smeli, sbsedi Lene pa so zaploskali. —oo— Letalo, s katerim, se je Sergej pripeljal domov, je pristalo na moskovskem letali-: Istrske žene in dekleta so pozdravile mednarodno komisijo oblečene v narodnih nošah. V Istri se je na rodno oblačilo o-hranilo do današnjih dni in je zgo voren dokaz za to. da je prebivalstvo Istre po ogromni večini slovansko. Zastave, pisane noše in pomladansko cvetje. To je bila slika, ki je člani komisije n» bodo nikdar pozabili. šču, ko še ni bilo mraka. Sergej je hotel pohiteti domov naravnost z aerodroma, pa si je spotoma premislil. Sedel je v džip in: se odpeljal v Dóni RdéCe vojske, kjer Je obiskal znanca podpolkovnika. Potem se je okopal, obril, oblekel bluzo z odlikovanji ter se odpravil domov. Prekoračil je prostrano dvorišče in pohi^ tel v tretje nadstropje. Pri vratih je pozvonil. Odpret mu rii prišel nihče. Zvonil je. ponovno. Tedajci se je pojavila na pragu Lenina soseda Solija Mihajlovna. Pogledala je majorja, ga spoznala In glasno vzkliknila od iznenađenja. »Dober večer. Sofija Mihajlovna«, je dejal major Sergej. »Kje je moja družina?« »Gospod major, dobrodošel. Menda so vsi doma — Lene .. .« Sergej je stopil v-sobo, se sklonil nad posteljo friške in se ozrl na ležišče z Vero A-leksejevno. Na mizi je bil listek s pisavo Lene in ž besedilom: «Mama, odšla sem v kino na sestanek s Sergejem. Ce me no bo domov, pomeni to, da sem ostala pri zadnji predstavi.« Sergej je planil na hodnik. Ponovno je prečita! listek, ki ga nikakor ni mogel doumeti, kajti ni mu šlo v glavo, za katerega Sergeja gre. Sofija Mihajlovna mu je naposled raztolmačila, kdo je omenjeni Sergej. «Torej je Lena odšla v kino pri Nikitskih vratih?»0 se je zavzel. «Lepo! Torej lam prikazujejo mene na filmskem platnu!« . Pospešil je korake in stekel v kino. »Prosim vstopnico!« Blagajničarka je dejala: »Zadnja predstava se je že začela.« »Nič ne de«, je rekel. Dajte mil vseeno vstopnico« Blagajničarka je pomoljla glavo skozi lino in se silno začudila. »Kaj vam je?« je vprašal major. »Saj to je . . . saj to ste vendar vi !« In mu je pomolila vstopnico pod nos. Sergej je stopil v zamračeno dvorano ravno v trenutku, ko se nasmehne na platnu in si popravi ruto. Z zvedavostjo si je vtisnjl v spomin svoj lik, potem se je jel ozirati naokrog, napenjajoč oči, da bi odkrd med gledalci svojo ženo. Lena je sedela v tretji vrsti poleg inštalaterja Jegorja, ki se je zaradi družbe odločil, da prisostvuje še eni predstavi. »Zdaj je konec Jegor«, je dejala Lena in se nagnila k inštalaterju. Jegur pa je spal, in Lena ga jo morala dregniti v komolec, da se je prebudil. Ko je odprl oči, pa se mu je zdelo, da doživlja čudež. Pred njim je stal živ in resničen Sergej "api lanovi C. Kako je žjv stopil s platna med ljudi? Jegor je stresel z glavo ter zakričal: »Zdelo se mi je da sanjam .. .« Nato je obrnil oči naprej in prebledel. Tudi Lena jo obrnila glavo in zavrisnila . .. Nekaj korakov pred njo jc slal njen Sergej. »Serjoža ! . ..« je vzkliknila in planila k možu. V dvorani se je dvignil hrup. Ljudje so začeli od vseli strani iztegovati roke in jih prožiti kar v prazno. Jecljali so čestitke, nekdo je vzkliknil celo »Ura!« Lena kar ni m»gla zapopasti, kaj se je zgodilo. Siepaia je vštric Sergeja, ne da bi odmaknila oko od njega in ne da bi izpustila njegovo roko. Jegor pa je stopal iia čelu obiskovalcev predstave ter na'vprašanja, kaj se je zgodilo. odgovarjal mirno in svečano: »Državljani, kar naprej! Nič posebnega se ni zgodilo. To je čisto navadna stvar. Mož je stopil s platna in našel pot k svoji ženi. Ne čudite se, pojdite mirno svojo pot . . .« „Zapadna civilizacija" in usmiljeni vitezi «Obsojenca posadijo na stol, roke mu zvežejo na naslonjalo, zvežejo ga za truplo in noge. Okoli vratu mu zavijejo obroč iz vrvi, skozi katerega potegnejo leseno palico. Posebna naprava drži glavo obsojenca pokoncu. Rabelj obrača palico in s tem zožuje postopoma vrv. Smrt nastopi zaradi zadavljenja...» lo je opis smrlne obsodbe na način, ki je bil zelo v rabi vsrednjem veku in ki so ga obnovili v zaporih generala Franca: Trije borci za demokracijo so bili tako ubili v zaporu Alcala de Henares. V zapadni polobli štejejo «kolumbovi vitezi» 000.000 članov. So katoličani, verni starim tradicijam. Metode in obredi te organizacije spominjajo na Ku-Klux-Kian. Ameriški in kanadski člani organizacije so poslali predsedniku Trumanu telegram s protestom proti «načinu ravnanja zoper "Francovo Španijo» - Nadaljevanje s 4. sirani zadnjih tridesetih let so oživljena z velikimi fotografijami iz posameznih prizorov iz njihovih filmov. Tu so prizori iz prvih velikih filmov Asty Nielscnove, Chaijie Chaplina, potem novejših: Fairbanksa, LUerbierja, Renoirja, Claira, T.ubil sli a, Eisensteina, Faydern, Korde; Pudovkina, Dnvženka, itd. Vsa ta imena spominjajo na slavno režisersko tra’dicijo, ki tudi danes ni prekinje- na. Od njih so se učili mlajši, ki vodijo sodobno filmsko režijo in produkcijo. V eni izmed dvoran so razstavljene arhitektonske umetnine in modeli za gradnjo zgodovinskih dvorcev, notranje opreme pri snemanju zgodovinskih filmov, kakor je najnovejši film: »Rozina Sebranee«. Tu najdemo vse moderne pripomočke za snemanje filma: garderobo, šminke, pohištvo, razsvetljavo. Nasproti je prikazana slikovita celotna shema s karikaturnimi porcelanskimi figurami o vsej filmski produkciji. Tu je vse, počenši od pisca, režiserja, igralcev, orkestra, umetne razsvetljave, pa do laboratorija, »šnitov«, sinkronizacije, cenzure in javne predstave. Predzadnja razstavna dvorang je posvečena risanem filmu. Pokazano je, kako se snema popularni »Micky Mouse«, mornar »Popaj«, »Snegulčica« in drugi. 7.n p oseb' nilni mizami sede risarji in izdelujejo risbe pred občinstvom, da bi tako seznanili ljubitelje, kako nastajajo te risane iluzije. Odlod se pride v stekleno celico z moderno projekcijsko kinsko aparaturo. Na sprednji strani kabino je temna sobica, kjer se obiskovalci ustavijo, da bi videli predvajanje kratkih filmov ali novih vesti iz vsega sveta. Film postaja izraz naše dobe in sestavni del našega vsakdanjega življenja. Dandanes je vloga filma v javnefn življenju neovirana in nenavadno odločujočo. To misel je najboljše izrazil predsednik dr. E. Beneš z besedami: »Če je kaj zrelo za podržav-Ijenje, potem je to film.« Po: M. P. — Martinčič Ivo. GOSPODAR S T V O 0 pravilni obdelavi zemlfe Mnogi naši kmetje so še vedno prepričani, da zadostujejo za pravilno obdelavo zemlje le pridne roke in dobro orodje. Tem ljudem lahko rečemo in dokažemo, da so na krivi poti. Zemlje ne smemo smatrati za mrtev material, poglobiti se moramo v proučevanje te navidez brezoblične mase in čudili se bomo nad odkritjem čudovitih funkcij, ki se v niej odigravajo. Plast] zemlje in humus Predvsem moramo razlikovati dolenjo plast zemlje, ki je nastala zaradi razkra-■'-va raznih rudnin in kamenja filovica. peščenec, oziroma zmes enega in drugega) in gorenjo plast rodovitne obdelane zemlje, Ta nas naiboli zanima! Ta plast zemlje je več ali manj temne barve zaradi večje ali manjše količine črnice — črno zemlje takoimenovanegn »humusa«. Tkivno ta črnica »humus« je zelo važna pri obdelovanju zemlje in s tem v zvezi pri prebrani kulturnih rastlin sploh Humus nastaja zaradi razkrajanja organskih snovi jod padlo listje skorja hlevski gnoj, umrle živali itd.). Od večje ali maniše količine »humusa«, ki je v obdelani zemlji, je odvisna rodovitnost te zemlie. Humus izboljšuje fizično, kemijsko in biološko vse vrste orne zemlje. Težko Ilovnato zemlio izboljšuje humus na ta način da postane bolj rahla in se laže obdeluje. Čim več humusa ima peščena zemiia tem več lahke vpija in hrani vlage. Zemlja postane tako bolj odporna proti škodljivemu vplivu suše v poletnem času, rastline pa potrebujejo v času ko najmanj dežuje, največje količine vode Humus vpija do 150% svoje lastne teže Vlage iz zraka; ko je nasičen, hrani vodo kakor goba To je posebno za naše plitve kraške zemlje zelo važna ugotovitev, in prav zato se na Krasu toliko priporoča gnoienie s hlevskim gnoiem. zeleno pod-oravanje in razna druga kmetijska, opravila, ki imajo namen obogatiti suho peščeno zemljo z večjimi ali manjšimi količinami organskih snovi Presnavljanje hranilnih snovi v zemlji Važnost humusa pa ne leži samo v tem. kar sem omenil kajti humus ne vpija samo vode nego tudi rudninske snovi (apno. fosfor, kalii. dušik), brez katerih rastline ne morejo živeti V suhi peščeni zemlji, kateri primanjkuje humus izpere voda o-menjene hranilne snovi in raslline stradajo, pešajo in nazadnje 'poginejo. Važen je tudi humus pri presnavljanju hranilnih snovi v žemlji. To presnavljanje vršijo razna. s prostim očesom nevidna bitja, tako imenovane bakterije, ki najdejo ugodne pogoje za svoj razvoj le v humusu. Ta daje tem živim bitjem dovolino količino hrane, vlage in gorkote, potrebne njihovemu razvoju. Teh nevidnih bitij je v zemlji na milijarde. Njihove funkcije so zelo različne. Vemo na primer, da je dušik glavna hranilna snov vsem kulturnim rastlinam: dodajamo ga zemlji s hlevskim gnojem ali z raznimi dušičnimi umetnimi gnojili (apneni dušik, amonijev sulfat, čilski soliter itd.) Dušik, ki je v omenjenih gnojilih, pa ne vsrkavajo rastline kar tako enostavno: mora se prej v zemlji predelati v bolj enostavne snovi, presnavljanje vršijo bakterije. Meri vsemi bakterijami so najbolj važne »nitrifikacijske«, t. j. tiste, ki razkrajajo dušik v hlevskem gnoju tako da ga rastline lahko vsrkavajo po svojih koreninah Rnkterije presnnvliaio tudi apneni dušik v bolj enostavne spojine. Zelo koristne so tiste bakterije, ki živijo ha koreninah stročnic, kakor so na primer fižol, grah. detelja, lucerna. Te bakterije izkoriščajo dušik direktno.iz zraka (asimilacija zračnega dušika! Globoko jesensko oranje Da je gnojenje v poljedelstvu važno, smo že govorili, toda brez dobrega, pravočasnega in ča*u primernega obdelovanja zemlje, izgubi tudi pravilno gnojenje svoj učinek. Naši kmetje imajo n. pr to slabo navado, da orjejo njive tik pred setvijo ali sajenjem kar ni pravilno. Zemlja mora biti zorana nekaj tednov pred setvijo. Na ta način se brazde bolj razkrajajo in plevelne rastline, ki vzklijejo še tik pred setvijo, lahko uničijo z dobrim bran ja injem. Zemljišče, katero mislimo zasaditi spomladi, moramo že jeseni globoko preorati! posebno strnišče (jalove njive). Zemlja se preko zime pod vplivom mraza razkroji in razpade ter postane tako bolj pripravna za takoimeno-vano kulturno (površno, plitvo) obdelavo spomladi Jeseni zorana zemlja vpija več vlage in postane pravo skladišče (rezervoar' vode rastlinam k; potrebujejo v poletnem času velik" količino vode. posebno pri nas na Krasu ko v času. ki ie za razvoj rastlin naiboli kritičen, ne dežuje večkrat tudi dva do tri mesece Za jare posevke krompir in koruzo, je važno da globoko izoriemo zemljo že jeseni. zato ker se tik pred setvijo globoko zorana zemiia preveč izsuši: če namreč ne dežufe pravočasno (kakor je to skoro redno na Krasu), lahko rastline v prvem razdobju svojega razvoja ostanejo brez potrebne vlage Z globokim oranjem tudi dosežemo, da se rastlinske korenine bolj razvijajo in sežejo globoko v zemljo ter tako izkoristijo hranilne snovi ki bi se po večini izgubile v doljnih plasteh neobdelane zemlie Korenine in že omenjene bakterije potrebujejo zraka, a tega je temveč v zemlji, čim bolje je obdelana. Poletna opravila na obdelani zemlji Poletna opravila na obdelani zemlji, kakor okopavanje, osipanje, pletje. brananje, Obnova v Najnujnejše so bile železnice. Okupator je nekaj tisoč kilometrov proge uničil s posebnimi plugi, ki so razsekali vse železniške pragove in uničili tračnice. Samo pragov je bilo treba na stotisoče. Na stotine je bilo porušenih železniških mostov (med njimi vsi veliki mostovi), za začasne mostove pa često še žebljev ni bilo in je bilo potrebno zbrati in popraviti najprej stare žeblje. In kot so manjkali žeblji, je manjkalo vse drugo. Vse te težave pa so premagali delavci, zbrani v delovne brigade, ki so tekmovale med sabo podnevi in ponoči, samo da so z zagrizenim navdušenjem izvršile naloge, ki so si jih postavile. S pomočjo vojske, mladine, zbrane v delovne ekipe in brigade, in s prostovoljnim delom ljudi dotičnih krajev so delavci dosegli, da je že septembra, dobre tri mesece po osvoboditvi glavni del jugoslovanske železniške mreže deloval. V tem popravilu prog so naloženi milijoni in milijoni delovnih ur, v veliki meri prostovoljnih. Samo za del liške proge od Ogulina do Gospića jo bilo n. pr. potrebnih 480.000 pragov in skoro 4 milijone kg koloseškega materijala. Polog prog pa je bilo treba vzpostaviti še signale, telefon, telegraf, postaje, postajne naprave in sto drugih stvari. In na teh progah vozijo vlak: sestavljeni iz lokomotiv in vagonov, ki jih je bilo treba šele popraviti, tn da jih je bilo mogoče popraviti, je bilo potrebno dvigniti iz ruševin železniške delavnice in stroje. Delavnice so tekmovale med sabo —- katera bo preje obnovljena, katera bo 'popravila več vagonov, več lokomotiv, katera bo delala hitreje, katera bo dala več prostovoljnih ur za obnovo zemlje. Uspeh — v mesecih od julija' do oktolira je bilo popravljenih v razmeroma malih in slabo opremljenih železniških delavnicah, od katerih nekatere še strehe niso imele, 13.714 vagonov in 420 lokomotiv. Že septembra doseže obnovljeni železniški promet čez 84.000 tovornih vagonov. Že 1. oktobra lanskega leta se vrši ves železniški promet po načrtu, ki je bil lani izdelan za vsak mesec, letos pa obsega lahko že daljšo dobo. Načrt je omogočil, da se izkoriščajo vagoni mnogo bolje kot pred vojno, ko so vagoni popotovali, kakor so pač prihajala privatna naročila. In načrt se tudi izpolni — decembra je dosegel tovorni promet okrog 140.000 vogonov, to je skoro 20.000 vagonov več, kot pred vojno. Poleg prevoza blaga, ki je v jesenskih mesecih oživel, je bilo treba izvršiti lansko jesen in zimo še prevoze demobiliziranih borcev in prevoze kolonistov v nove naselbine. Istočasno z obnovo železnic se je vrš;Ia obnova cest in cestnega prometa, pri čemer je bila najvažnejša naloga obnoviti porušene mostove. Vseh 13 velikih železniških mostov predvojno Jugoslavije je bilo uničenih ih od 2.081 srednjih in manjših železnih ali zidanih mostov je bilo uničenih ali težko poškodovanih 1.685. Veliki hriboviti. predeli so bili ob koncu vojne brez vsake večje prometne zveze in v teh krajih so ljudje stradali. Obnoviti cestne zveze je pomenilo za te kraje rešiti jih stradanja. Obenem z vzpostavitvijo mostov in cest pa je bilo treba za preskrbo teh krajev osnovati še nekaj novega — ka/pionski promet, in to mnogo večji kamionski promet, kot je obstojal pred vojno, ko ti hriboviti kraji so neprecenljive vrednosti za razvoj vseh kulturnih rastlin. Omenili smo, da z globokim oranjem jeseni preskrbimo zemlji velike zaloge vode; važno pa je, da se ta voda ob letni suši ne razgubi, posebno na Krasu. Vrtnarji v tržaški okolici pokrivajo posevke s slamo listjem itd., da preprečijo prekomerno izhlapevanje. To hvalevredno in zelo uspešno delo je mogoče izvesti le v vrtnarstvu, za našega kmeta pa naj veljajo naslednja pravila: 1. Poleti po dežju se napravi na zemeljski površini skorja, zemlja razpoka in po tej skorji in razpokah izhlapeva velika količina vlage. Če pokrijemo skorjo in razpoke s tanko plastjo rahle zemlje, preprečimo izhlapevanje kakor z listjem in slamo. 2. Z brananjem v .zgodnji pomladi in 3 plitkim obdelovanjem, se na primer žitaricam prepreči izhlapevanje, obenem pa se uničujejo škodljive plevelne rastline, ki vsrkavajo iz zemlje vlago in hranilne snovi, namenjene kulturnim rastlinam. 3 Iz razloga boja proti suši bi morali naši kmetje v suhi peščeni zemlji opustiti obilno okopavanje krompirja in koruze, ker skozi dvignjeno zemljo laže prodira zrak in zemljo suši 4. Takoj po žetvi moramo strnišče plitko preorati. Tako preprečimo izhlapevanje vlage in zemlja obogati na humusu. Dr. Franjo Juriševič Jugoslaviji niso bili opustošeni in so imeli vprežno živino. Urediti kamionski promet pa je pomenilo izučiti šoferje, mehanike, osnovati skladišča in popravljalnice. In je šlo — do zime, ko postanejo veliki hriboviti predeli Bosne Črne gore in Dalmacije neprehodni za nekaj mesecev, je bilo v teh krajih že toliko hrane in potrebščin, da so bile najnujnejše potrebe zadovoljene. Da so stekle železnice, da so stekle tovarne, da je sploh steklo gospodarstvo, jo bil potreben premog, je bilo potrebno o-gromno premoga. Ni bilo lahko Tudi v poplavljenih in opustošenih premogovnikih je manjkalo vse — od delovne sile (ob o-svoboditvi je bilo v rudnikih le 20—30% predvojnega števila delavstva), manjkalo je orodje, stroji, ki so bili skoro vsi poškodovani, če že ne uničeni, manjkal je jamski les in manjkali so eksplozivi. A tudi tu je šlo in še kako! Marsikje so rudarji z vedri in ročnimi črpalkami šli na črpanje vode ter od doma prinesli orodje, s katerim so odstranjevali ruševine. Delavci so se oprijeli študija, da so se lahko lotili popravljanja strojev. Delavci v Kreki in še ponekod so n. pr. brez eksplozivov dobivali premog. Povsod so strokovno izkušeni rudarji vežbali mladino, povsod uvedli prostovoljne nadure, povsod uvedli delovne norme in jih skušali prekositi; vsi rudniki so se pozivali na tekmovanja. Že avgusta so premogovniki dosegli 69% predvojne proizvodnje; danes je večina rudnikov že prav blizu predvojne proizvodnje in upati je, da jo bo letos dosegla in presegla. In v tem bo Jugoslavija edina v Evropi! Že lani v jeseni je bila Jugoslavija ena izmed dveh ali treh držav v Evropi, kjer ni stala nobena industrija radi pomanjkanja premoga (ne računajoč koksa). Da. v Jugoslaviji delajo danes vse tovarne, razen onih, ki jih je okupator povsem uničil; nekatere ne delajo s polno kapaciteto, ker so navezane na inozemske surovine, ki še niso prišle. Tovarne delajo, ker so delavci in tehniki popravili vse, kar je le bilo z do« mačimi sredstvi mogoče popraviti. Popravili so marsikaj, kar je izgledalo nemogoče popraviti, popravili so stroje ki so jih prej že zavrgli in to popravili marsikje izven rednih delovnih ur. Vse delavstvo je zajela volja do ustvarjanja. Odnos delavca do dela, do stroja, do tovarne, do proizvodnje se je spremenil. Točneje rečeno se je obrnil. Tovarna za Jugoslovanskega delavca ni več kraj, kjer ga izkoriščajo; tovarna je kraj, kjer delavec skupno s svojimi tovariši, skupno z vsem delavstvom in skupno z vsem delavnim ljudstvom Jugoslavije ustvarja svoje bodoče blagostanje. In pri tem ustvarjanju se hoče vsak delavec in vsaka tovarna čim bolj izkazati, hoče izdelati čim več. Ne samo čim več, ampak tudi čim bolje, to je čim hitreje, s čim manjšo uporabo materijala, čim ceneje. Temu namenu služi splošno uvajanje delovnih norm, t. j. določevanje povprečne naloge, ki jo naj izpolni delavec določene stroke ali delavec pri do- -ločenem delu v odrejenem času. Norme, ki so bile pred vojno v jugoslovanski indm striji bolj redka stvar, služijo danes vsakemu delavcu, da presodi uspeh svojega dela, ga vzpodbujajo, da svojo storitev poveča in izboljša, in sicer ne da jo poveča ■ podaljševanjem delovnega časa, temveč, Kolonat v Brdih V zadnji številki (v članku »Tudi briški kolon čaka na pravico«) smo objavili tudi ime veleposestnikov bratov Rutarjev iz Cerovega. Na podlagi vesti, ki smo jih prejeli pozneje, ugotavljamo z veseljem, da očitek, ki je bil objavljen v članku, ni upravičen. Uredništvo. da jo izboljša z izpopolnitvijo svoje delovne tehnike. To povečanje storitve dela — to je na« loga. ki so si jo postavili poleg delavcev tudi kmetje in uradniki, vse delovno ljudstvo Jugoslavije. Ta uspeh naj'se doseže v splošnem tekmovanju, ki se je pričelo letos pozimi, ki bo trajalo šest mesecev in ki ga imenujemo prvomajsko tekmovanje. Tekmujejo med seboj delavci v istem oddelku tekmujejo med sabo oddelk posameznega podjetja tekmujejo med sabo podjetja, tekmujejo skupine podjetij. Isto je v uradih — med sabo tekmujejo uradniki, odseki, uradi. In isto je na vasi —-med sabo tekmujejo kmetje, vasi. okrožja. Vsi z enim ciljem: da povečajo uspeh dela, da zboljšajo način dela. Vsak posameznik si v tem tekmovanju postavi cilj, ki ga hoče doseči, vsak oddelek, vsak obrat, vsaka stroka si postavi naloge, ki jih hoče izpolniti. V industriji skušajo izpopolniti stroje, izpopolniti tehniko njihovega izkoriščanja, doseči prihranke v surovinah, materijalu in gorivu, znižati proizvodne stroške, čim bolj izpopolniti delovno disciplino, spopol-niti tehnično znanje, usposobiti nove strokovne kadre Masovno tekmovanje v industriji ima vse večji namen kot samo povečati produktivnost dela. Postavljanje proizvodnih nalog v obratih in strokah prehaja v postavljanje gospodarskih načrtov za posamezne stroke in za vso industrijo. Danes ima že vsa jugoslovanska industrija svoje proizvajalne načrte in jih tudi izpolnjuje. Izpolnjuje zato, ker ti načrti niso postavljeni v zraku, ampak temele na volji in požrtvovalnem delu ljudskih množic, ki tvorita temelj načrtnega gospodarstva. Izpolnjevanje^ gospodarskega načrta v industriji pospešuje dalje vrsta drugih ukrepov — uvedba enotnega knjigovodstva, ki je pogoj za- točno računanje proizvajalnih stroškov v industriji in za primerjanje proizvajalnih stroškov raznih podjetij. Da-Ije omogoča načrtno gospodarstvo v industriji poenotenje jugoslovanskega kreditnega sistema; vse glavne banke so prišle v državni gospodarski sektor in razdeljujejo kredite v smislu gospodarskih potreb, ki so določene v gospodarskem načrtu, ne pa več po špekulativnih vidikih privatnega gospodarstva, ki je s pomočjo bank uničilo pred vojno marsikatero tovarno. (Sledi). Kmetijski nasveti VPRAŠANJE: m mojih čresnjah, CeSpljah in jahlanih Se v e c let opaiam, da ima listje na oornji plati mehurje, ki so na drugi sirani Usta previđeni z neko sivkasto-belo plesnobo. Listje je ob enem nekam mesnato, debelo in krhko. Tudi na breskvah sem Se opazil to bolezen. CeSplje pa povrh tega za,rodijo namesto normalnega sadu vrsto podolgastega, sadja, katerega nazivamo «ronchi». ODGOVOR: To je «kodravost» katero povzročuje majhna glivica nazvana «exoascus.. Ta bolezen je že uničila^ cele nasade breskev, tako da nekateri mislijo, da ne bo več mogoče gojiti tega dragocenega sadja v nekaterih krajih. Tudi na jablanah, hmSkah in češpljah povzroča ogromno škodo. Proti tej bolezni se je obneslo zimsko škropljenje (januarja, februarja) s 3% raztopine modre galice in apna (bordoška brozga). S tem škropljenjem uspešno pobijamo škrlup, rjo, (rdeče madeže na listju jablan) smoliko in še druge škodljive glivice. Z enim udarcem ubiješ več muh in prav na to moramo največ paziti pri škropljenju. Ce bi hoteli vsako bolezen in vsakega škodljivca posebej zatreti, bi bi!W stroški tako veliki, da se škropljenje sploh ne bi izplačalo! Vsak razumen sadjerejec pa mora dobro vedeti v katerem letnem času jo najbolj prikladno škropiti in s kakšnimi sredstvi, da z enim samim kombiniranim Skropilom uničimo več vrst škodljivcev. Tako škropimo na primer v zimskem času (december-januar) sadno drevje z Zvepleno-apneno ali kalifornijsko brozgo. To je zelo uspešno sredstvo za pobijanje jablanovih In bruševih bolšic, listnih pršic, mahu, lišaja, kodra-vostl brezovega lista, Jablanovih presni in nekaterih drugih glivičnih bolezni. Dr. I. K 6. apiiila KMfi. JCiuMdsGi #ednift - 7 Odgovarjamo Vprašanje: Zelo sem se razveselila, ko sem čitala v našem »Ljudskem tedniku«, da otvarjate rubriko za vprašanja in odgovore. Dovolite mi prosim, da tudi jaz povprašam za nasvet v naslednji težki zadevi: ><- Imam poldrugo leto starega sinčka, ki pa še ni shodil in tudi ne zgleda, da bi v doglednem času. Ko ga postavim na nožice, mu v kolenčkih kar klecnejo. In tudi drugače je otrok slaboten in ne tako živahen, kakor so drugi otroci. Zdravnik pravi, da je rahitičen, a drugače zdrav otrok. Točno sem izpolnjevala njegova navodila glede sončenja in prehrane, a se mi zdi, da se otrok kar ne gane, da je vedno enak. Zelo sem obupana. Prosim bralko tega lista, če mi more katera kaj svetovati, kaj naj ukrenem, da bi se moj otrok začel razvijati, kakor je potrebno. V naprej naj-prisrčnejša hvala. Marija. ODGOVOR Draga tovarišica Marija I Nekoč sem čitala v nekem listu da mora človek izpreme-niti, popolnoma vse, kar tvori njegovo življenje, če si hoče temeljito popraviti zdravje. Spremeniti je treba zrak, sonce, vodo, hrano in v polni meri uživati jedi, ki so posebnost tistega kraja, kamor smo se zatekli. Kdor ni navajen na vino, ga mora za časa zdravljenja popiti vsak dan do pol litra. Uspehi takega zdravljenja so se izkazali kot sijajni. Poslušajte me in ravnajte se po mojih navodilih: Co živite pri morju, odidite z otrokom vsaj za en mesec proč od morja. Ce živite na deželi, pojdite z otrokom k morju. V loplili dneli naj bo otrok kar ves dan na soncu s klobučkom na glavici. Spi naj v senci blizu sonca. Otrok mora biti čisto nag, ker drugače sonce nima učinka. Poleg otroka posadite posodo tople vode in pustite da otrok po njej Cofa. Počasi bo otrok začel, sam vstajati, ker bo silil v vodo. V vročih dneh ga posadite v vodo in ga pustite v njej, dokler mu prija. Voda, zrak in sonce, to so najvažnejši činitelji našega zdravja. Posebno pozornost posvetite prehrani. Zjutraj naj dobi otrok kako sadje, ali samo sok; kmalu nato pa kako kašico z mlekom in sladkorjem, nato pa še požirek mleka ali bele kave. Dopoldne dajte otroku košček kruha z maslom in marmelado, opoldne je lahko z ostalimi, samo da mu posebej pripravite zelenjavo z maslom ali oljem. Po kosilu zopet skodelico mleka. Popoldne je treba že kaj boljšega. Jajce z rumenjakom in sladkorjem pa košček kruha z maslom in nato še požirek mleka, vse to bo otroka zelo okrepilo. Zvečer naj dobi otrok zopet kako kašico, morda B'z koruzne moke, naj se Se malo poigra in spat. Poleg vsega tega naj dobi otrok vsak dan sadni in zelenjadni sok. Vse vrste sadja in zelenjave vsebujejo sokove. Sadje očistimo, operemo in stisnemo skozi krpico. Kako zdravilen jo sok rdeče pese, rumenega korenja, raznih buč in celo kumar! Preden pa prične otrok s takim zdravljenjem, ga stehtajte in mu dobro preglejte zobovje. 2e po enem mesecu takega zdravljenja boste opazili, kako je postalo dlesno rožnato in kako rinejo zobčki iz čeljusti. Otrok se bo začel redili, nožice ne bodo več klecale. Imeli boste nepopisno zadoščenje. Ko se boste po enem mesecu vrnili domov, nadaljujte s kopanjem, sončenjem in tako Prebrano, kakor sem vam jo naznačila. Co resnično ljubite svojega otroka, vam bo to deio samo v veselje in ne v breme. Prilagam temu pismu tudi nekaj navodil za pri-piavo raznih otroških kašic in prosim ured-dnistvo «Ljudskega tednika», da jih objavi, morda bo z njimi ustreženo še. kaki drugi skrbni materi. Recepte za kašice bomo priobčili v naslednji številki. —o— meni odgo.o.-ai na'slcdeče^vpraSanje! Sel! ujejo lam nove vrste bombaža, v razni! barvah. Rada bi vedela, če je ta tkanin« primerna tudi za ženske obleke in če i< bomo kdaj dobili tudi k nam. Vera — Trst. ODGOVOR: Kakih posebnih modnih listov dz Rusije Rimamo. Po .slikali v raznih revijah, v fjj-mih ali pa po,-oblekah, ki so jih imele na sebi ruske žene, ki so. lansko ’ poletje obiskale Jugoslavijo, lahko ugotovimo, da našim ženam se njihova moda od naše ne razlikuje. Pač pa opažamo v njihovih oblekah precej več resnosti in dostojnosti, kakor jo je bilo v naših pred vojno... Bolj pa kakor kateri koli drugi narodi, spoštujejo in ljubijo v Rusiji svoje čudovito lepe narodne vezenine, ki jih uporabljajo na moderniziranih krojih svojih narodnih noš. To je najznačilnejša poteza ruske mode! Iz naravno barvastega bombaža izdelujejo v Rusiji tudi ženske obleke. Novodobni barvasti bombaž pridelujejo v rožasti, zeleni, rjavi in limonini barvi. Tkanina je fina in barva ne obledi ne pri pranju ne na soncu. Do sedaj smo imeli bombaž samo v eni, nebeljeni beli barvi, iz katerega so izdelovali vsem znano «rjavo kotonino». V tovarnah so potem tako tkanino barvali v različne barve in vzorce. V Sovjetski zvezi pridelujejo sedaj naravno barvasti bombaž, na katerega je treba natisniti samo vzorec. Kmalu po vojni je Sovjetska zveza skle- TELESNA Zagrebški Dinamo je porazil vojaško e-najstorico »Partizan« z 1:0. To je prvi poraz, ki ga je doživelo moštvo »Partizan« na svoji turneji iz Splita, preko Reke, Ljubljane, Varaždina na poti v Zagreb. Za to srečanje je vladalo veliko zanimanje in je tekmi prisostvovalo rekordno število gledalcev, ki so bili priča lepi in vseskozi napeti tekmi. Kinih porazu je vojaška enaj-storica, ki jo skoraj ves čas lare prevladovala na igrišču, odnesla najlepši vtis. Dinamovci se imajo zahvaliti za svojo zmago samo odlični obrambi, predvsem pa vratarju. Tekmi je prisostvovalo 16.000 gle' dal cev. Smučarsko prvenstvo jugoslovanskih univerz je bilo zaključeno v nedeljo v Planici na Gorenjskem. Tekmovanja so se udeležili najboljši akademski smučarji. Zmagovalci posameznih disciplin so: na 10 km Kavčič Mitja v času 57 mnut 53 sekund. Isti tekmovalec je zmagal tudi v skokih za kombinacijo in tako postal akademski prvak v klasični kombinaciji. _ V slalomu je zmagal med akademiki Praček Marjan. Popoldne so se vršili smuški skoki na skakalnici, ki prepušča skoke do 65 m. Skokov so se udeležili številni znani jugoslovanski skakači. Najdaljši skok dneva je_ dosegel Polda Janez, ki je skočil 64 m daleč. Tekme v Planici so pokazale lep napredek in razvoj množičnosti smučarskega športa med akademsko mladino v Jugoslaviji. Smučarski tečaj v Čepovanu jo bil koncem preteklega meseca in se ga je .uc,®'.®7 žilo 9 smučarjev, ki so si s RtR. pridobili novo znanje smučarske tehnike in s tem povečali kader tistih, ki jim bo dana prilika širiti čim bolj smučanje med nase mladino. Ob zaključku tečaja so bile tekme v teku na 7 km, slalomu in skokih. V tenu je zmagal Krivec Bruno, v slalomu Kogoj Jožef in v skokih Podgornik Anton, ki je dosegel daljino 18 m. Okolica Cepovana, ki je obdana z lepimi smuškimi tereni in ima tudi za to ugodno zimo, bo prihodnjo sezono gotovo poživela smučarsko delovanje in pritegnila k sodelovanju vso mladino, ki želi okrepitve in utrditve v lepotah zimske narave. LjubRanska šolska mladina sc pridno udejstvuje v telesni vzgoji. Preteklo nedeljo je Zveza mladine Slovenije organizirala medšolsko telesnovzgojno tekmovanje, katerega so se udeležili skoraj vsi šolski zavodi iz Ljubljane. Tekmovanje je dokazalo, da je telesna vzgoja že globoko prodrla v vrste mladine. Tekmovanje se je vršilo na Taboru v disciplinah: odbojka, košarka, vlečenje vrvi, tek črez zapreke in drugih disciplinah. Najštevilneje je bila zastopana mladina iz okraja Bežigrad; ki si je tudi priborila prvo mesto in prehodno zastavo, katero so ji izročili zastopniki Mestnega odboia ZMS. Splitski »Hajduk« se je te dni vrnil iz dolge nogometne turneje po čehoslovaški v Split. Na vsej svoji poti, ki je odigral številne tekme, ni doživel nobenega poraza. Ob priliki sindikalne konference, ki ho prihodnji mesec v Parizu, bodo tudi nogometne tekme sindikalnih reprezentanc raznih držav, katerih se bo udeležila tudi jugoslovanska sindikalna reprezentanca. Smučarsko prvenstvo SSSR se je zaključilo pretekli teden v Sverdlovsku. Prven stvo je odneslo smučarsko moštvo Moskve. Drugo mesto pa moštvo Sverdlovskcga. .Prvanstvo Sovjetske zveze je bilo 9. in 10. mapca v Moskvi in so se ga poleg-sovjetskih drsalcev udeležili tudi -norveški zastopniki, ki so pa morali ponovno priznati premoč sovjetskih tekmovalcev in tekmovalk. Kljub temu, da so doslej norveški dr- niia trgovinsko pogodbo z Avstralijo za izvoz tkanine iz barvastega bombaža, toda s pridržkom, da ga bo poslala samo toliko, kolikor ga bo preostajalo na domačem trgu. V letih strahotno vojne so se moralo žene Sovjetske zveze odreči tudi potrebnim oblekam. Zato skrbijo seda), da najprej zadoste domačim potrebam, potem pride šele na vrsto izvoz. V Avstraliji je izzvalo rusko blago veliko navdušenje. Poleg enobarvnih vzorcev so dobili tudi vzorčasta blaga, na katerih je že označen kroj obleke in sicer tako, da ni nikakiii odpadkov. Na enobarvnih tkaninah pa je poleg kroja še vzorec ruske narodne vezenine za ovratnik, pas in žepe. Tako obleko si sleherna žena lahko sama sešlje z najmanjšim trudom. Pri oblekah za majhne deklice je poleg kroja za obleko naznačen še kroj za čepico ali klobuček iz enakega blaga. Ko bo V Sovjetski zvezi povsem zadoščeno velikim domačim potrebam, potem pridemo gotovo tudii mi na vrsto, da dobimo kaj od njihove «bogate mize» ! VZGOJA salci uživali sloves kót najboljši na svetu, so morali v vseh disciplinah kloniti pred odličnimi nredstavniki Sovjetske zveze. Sovjetski športniki bodo v bodočih mednarod-mh tekmovanjih tudi tu dokazali svojo odlično znanje in premoč ter uspehe, ki so plod sistematičnega dolgoletnega dela na osnovi vseljudske telesne vzgoje. POSTANI Clan R DE ("E (JA BRI ŽA O osnovnih nalogah jugoslovanskih fi kulturnikov v letu 1946 je govoril po rad predsednik Fizkultumega saveza Jugosl vije Rato Dugonič. Mod drugim je reki da je treba v letu 1946 pritegniti k akti nemu udejstvovanju telesne vzgoje stotisoi mladincev m mladink in storiti vse, č bodo te množice vzljubile in spoznale pi men m koristi telesne vzgoje za delavsk kmetsko m šolsko mladino. Zmagati mora prepričanje, da telesi: vzgoja m samo sebi cilj in da posamezi športni uspehi in rekordi pridobijo na vre« dedica81110 -rat- kadai' vemo, da so p, vlfrdni •u.:noga pokreta. Vsak telesm J r organizator se mora zavedati, tl !no'a teie™a vzgoja prvenstveno služiti it teiesom države. V novem letu je treh začeti z nacrtnim delom, na znanetver podlagi, treba je zmagati anarhijo, ki j ponekod prevladuje v organizacijah teiesm vzgojnega pokreta. I otrebno je razvit' vsestransko telesno-vzgojno delo; ne smemo pozabiti na dvig kvalitete jugoslovanskih fizkulturnikov. Kot prva velika lelesnovzgojna manifestacija, ki ho obenem olicielna otvoritev na-ertnega delovanja v lem pravcu, bo množični »Po m latini tek« čez drn in strn. lega tekmovanja se bo udeležilo na slo-lisoce dela'vcev, kmetov in šolske mladine iz vse Jugoslavije. 25. maja ho štafetni tek v počastitev rojstnega dne Maršala Tita. La dan bo mladina iz vse Jugoslavije, posebno tista iz najoddaljeneiših in predvsem zgodovinskih krajev, prinesla pozdrave svojemu ljubljenemu voditelju in učitelju. 'Ji. junija pa bo po vsej državi dan telesne vzgoje — pregled uspehov dela posameznih krajev. V letu 1946 je treba postaviti temelje za dosego telesnovzgojne značke. Omenil je nadalje v nizu mednarodnih prireditev prve Balkanske igre kot merilo raz-J voja svobodnih balkanskih narodov' in pa' gostovanje raznih društev v inozemstvti,' predvsem v Sovjetski zvezi. Ralo Dugonič je zaključil Svoje predavanje: »Naš narod se je v tej vojni naučil Zdravnik svetuje Dr. Hlavaty Robert: O OPEKLINAH Opekline predstavljajo poleg ran najna-vadnejše poškodbe telesne površine. Gre ne samo za opekline v pravem pomenu bese de, temveč tudi za take poškodbe, ki jih povzročajo najrazličnejše kisline in splošno jedke kemične snovi, kakor sodfi, lug žveplena kislina, dušična kislina in druge’ Eno m druge poškodbe srečamo pogosto kot pra- 6 “ Jr ne7-g°de. ki jih utrpijo delavci v delavnicah m tovarnah in dobro le «V VeODekl||aj nnni ■’e V sluCaju nesreče storiti .«<«" »«n°to “toim'S'- ,1° Z Z TZTZZili tkiva. razkroj kože in podkožnega Resnost opekline ni soditi po stonnii to,», Xrl:™r'u!i*- manjša z b0U neva,na kot -o srca 11 P^an.ia delovanja Kaj nam jo storiti v nesreči? ce se komn ,n.m, „o,eka. „„ mo„nlo ^ i ta m zato. da se zaradi dima ne zaduši Pomakat. J„ ,,eto ln ,„aa* Goi etega je .reba naglo zaviti po možnosti v mokro odejo ali politi z vodo. Opečene deie kože moramo oznažitj. Previdno moramo odstraniti s pomočjo mlačne ode d -le blaga, ki bi se držali opečene kože Po. podnir*-™. m0ram° post‘'oCi s sredstvi, ki ava ar , ?1 Obt0k in t0 Je močna črna marna „fr*' °d ?dravnika Predpisana "•** ~ «■» » <» Leta 1964 je prenehala delovati Slovensi čebelarska zadruga z. o. j. v Gorici gadr ga je bila prisiljena ukloniti se tedanji fašističnim obastem in razmeram ki L bi ne ,sknšarSP°darStV0 118 Prim°rskem obu ne. Skušal« so razbiti vsako našo gospoda sKo ustanovo in uspelo jim je uničiti tu čebelarsko zadrugo v Gorici. Kljub temu pa zadruga pravno Se vedi obstoja in je obvarovala nekaj inventar; (strojev), za kar se Imamo zahvaliti po dmmi elanom upravnega in nadzornet odbora. Danes, ko se naše razmere iabuljšujej 19 nujI1° Potrebno, da obnovimo Cebelarsl zadrugo, ker le na ta način združeni, bon lahko obnoviHi naše čebelarstvo. Upravni odbor je podvzel vse potrebi) da se zadruga obnovi za cono «A» in „B odnosno da se obnov« stari delokrog za v« Slovensko Primorje in Istro. Upravni odbor vabi vse člane Cebelarsl zadruge v Gorici, kakor tudi ostale stare -e in mlajše čebelarje, ki niso bili še člai le zadruge in to iz cone A in B. na izredi občni zbor, ki bo dne 7. aprila t. ]. ob uri v dvorani ljudskega doma v Gorict sledečim dnevnim redom: t. 8. 3. 4. Otvoritev. Poročilo upravnega odboia. Poročijo I. Z. O. za Goriško. Načrt za . nadaljnje delovanje zadr 5. Sprejem novih pravil. 6 Vo,itpv unravnega in nadzornega bora.• 7. Slučajnosti. Istočasno obveščamo vse čebelarje v V da bo zadruga tudi letos, in to v me aprilu, kuhala vosek in vlivala satnice. SPOMINI GENERALA ROATTE General Boatta bo zaf-e) izdajati spomine na dobo, ko je bil v Lublja«iski pokrajini. Naslov: Le nostre prigioni». ceniti moč, smelost, težnje za zmago, okretnost, neusKašenost. Telesna vzgoja pri nas mora. vzgajati takšne državljane. Zato se danes telesna vzgoja v narodni državi tudi eeni in se ji posveča vsa pažnja. Naši te-lesnovzgojni činitelji morajo napraviti vse, da bo leto 1946, leto zmag na lem polju, da postane telesna vzgoja pokrei, ki bo pripomogel pri vzgajanju močnih in pogumnih hraniteljev naše domovine, neumornih in sposobnih njenih graditeljev,« VREMENSKI PREROKI Izpremeinbe v nnSem ‘-'«su in i zaznavamo s futili «vot itoznamo torci le toliko, kolikor je «lostojx'n tutilom. Ko. j pa je stvari, ki jih mi z m..,imi zelo nomato, kljivimi Čutili '• via j ' ali - 'oli "" zaznavamo. Mnogo na Ito!išem «o živali, zlasti tiste, ki živijo v naravi. Tudi rastline or gane, ki s Čudovito natančnostjo odgovarjajo na zunanje jtojave. To neizfrnno polje raziskovanja je fie skoraj neobdelano. Nasi potomci bodo morali reševati tin’o-v», : se nam zdijo danes nenlodne sanjarije. S presojo čutil pri živalih in tlinab i>a je velik križ. Slaba izkustva znanstvenico v, ki so se s tem bavili, silijo dr- ’ večji opreznosti 7ato je t*, -'d 'tivolskega iu rastlinskega sveta raz- ^roma slabo poznan Slavni naš prirodoslovec Regen, ki je vse svoje življenje posvetil raziskovanju sluha pri žuželkah, pravi, da je njegovo delo le ma o.en prispevek k tunu vprašanju, Regen je preiskoval organe, ki jih lahko opazuiemo in otipljemo. Mnogi čuti pa sploh nimajo določnega mesta, kakor n. pr. občutek za mraz in toploto, za o,, misie. za razne vr- ste žarkov, za vremenske spremembe, za vlago, za pritisk itd. Razbijamo atome, poznamo razne nevidne žarke, prenašamo slike na daljavo; naša čutila pa le ne morejo tekmovati z živalskimi. Ujeda vidi visoko izpod oblakov poljsko miš ki se je potuhnila v razoru, slepi netopnji letijo mimo tenkih nevidnili niti, ne da bi se jili dotaknili, lastovka preleti tiorbe kilometrov v južno Afriko in nazaj in se vrne natančno v gnezdo, ki ga je jeseni zapustila. A) PRI ClbOVBKU Gotovo ste že slišali take ali podobne besede : «Ne vem, zakaj se «nomladl tako slabo počutim, poleti pa tako dobro.» Morda ste se mu na tihem smejali in mislili, da Je to samo njegova bujna domišljija. Morda imajo pa le taki občutki resnejšo podlago? Dandanes je dokazano, da je res tako. V naši krvi krožijo zelo majhne količine joda. Poleti in jeseni ga je v krvi olvCarno 13 milijonink grama, pozimi le osem milijonink Količina je odvisna od golSne žleze, ki proizvaja organsko snov, vsebujočo zamotano jodno spojino, sse davno so spoznali, da Ima golšna žleza velikanski vpliv m naše razpoloženje. Kako si razložimo, da se množina joda v raznih letnih časih menja. Ce si kakega pojava ne moremo pojasniti, sc poslužujemo raznih žarkov. Res so dognali, da je množina joda v naši krvi odvisna od sončnega obsevanja, od tal, hrane, pitne vode in od kože. Tudi vreme vpliva na vsebino joda v krvi. Ob južnem vremenu golšna žleza izloča večjo množino joda : Večia množina joda v krvi pa draži živce in organizem sploh. Tako si razlagamo nemir in nervozo mnogih ljudi ob južnem vremenu. Se bolj očitno pa vpliva golšna žleza na ptiče in sesalee. Ptiči menjajo redno vsako jesen perje, sesalci pa dlako. Dokazano je s poskusi, da se ptiči in sesalci golijo, ker ee v njihovi krvi poveča množina Joda v tem letnem času. Golšna žleza oddaja jeseni več joda. V telesu imamo torej čudovito točno uro, ki nam napoveduje vreme in spremembe -letnih časov. Zal le malo ljudi pravilno ceni to dragoceno uro. Ze iz tega, kar smo sedaj zvedeli, sklepamo, da je človek živa vremenska hišica. To dokažemo lahko Se na druge načine. Vsakdo, ki ima stare ze Zarast le rane, kostne zlome ali vnetja, čuti ob vremenskih izpremembah na takih mestih bolečine. Po preizkavah kemikov in zdravnikov vemo, da ima zdravo staničje svojevrstno zmožnost vpijati vlago. Zračna vlaga povzroča razširitev, sull zrak pa skrčenje staničja. Nabreklo staničje pritiska na zarasline in druge napake v tkivu, ki ne morejo vpiti toliko vlage. Tako nastanejo ob vlažnem vremenu prav laide bolečine, trganje v udilL in zobeh, revmatizem, katar v grlu in mnogo drugih neprijetnosti že nekaj dni pred vidno vremensko spremembo. Vsaka vremenska sprememba w pripravlja več dni, ne da bi mi to opazili. B) PRI 2IV'Tnr Se bolj občutljive kakor človek so za vremenske spemembe višje in tudi nekatere nižje živali. To opazimo zlasti na domačih živalih, ki jih imamo vedno pred očmi. Kmečka modrost je bogata takih vemenskih prorokb. Tako n. jir. maček, ki se na pragu ^čeblja z oslinjeno tačico, ‘napoveduje mraz. Petelin, ki poje ob neobičajnih urah, naznanja lepo vreme. Kadar kokoš stoji na eni ■ nogi in šopiri perje, bo hudo zmrzovalo. Zelena žaba reglja «Rega, rega, dež, rega, rega, dež» kadar se bliža nevihta. To kmečko . vremenosiovje drži navadno bolj kakor znanstveno, ker kmet večinoma bistro opazuje naravno. Skušnje' prednikov in lastne se strnejo v trav zanimive resnične prerokbe. , ‘Z veka smrti na neskončnih zaTedeiioiih pia njavah na severu. Psi obstanejo, grebejo v sneg, legajo drug za drugim v izkopane kotanje. Tedaj hitijo Eskimi z vprego na vse kriplje, da pridejo do človeških bivališč, da jih prej ne •—"-'H v'om-. vilinrH zadivjajo na severu naenkrat brez vidni’’ znakov. Gorje tistemu, ki ga zalotijo nepripravljene ga. P ' ga a ofxv/oriio navadno že dan prej na nevarnost. Tudi drugi sesalci so zelo občutljivi za vreme. Konj io nervozen, tolče s kopiti oh H«, piha -----drvmi in je tudi si- cer nemiren in plašljiv ob nizkem zračnem tlaku. V gozdu je pred nevihto čudna moreča tišina. Ptiči n" noio. vevor!»« se skrije v varno duplo, prav tako druge živali. Lastovke letajo ob nevihti nizko nad vodo. Ptiči se ob selitvi ustavijo na primor»'• mestih, da mine slabo \ vemo. Kadar sroCnš močerada v gozdu ob vodi ali med listjem, pripravi dežnik, ker močerad prileze ’■/ 'O-—- v v vlažnem vremenu. Polži lezejo v vlažnem vremenu okoli in jih je takrat mogoče dobiti povsod. Vprašamo se, nima tudi žuželka, ki ima morda najnežnejši ustroj med živalmi, .takih občutkov? Tudi '"-"'dka je prav tako prepričevalen instrument v svoj ili napovedih kakor mrtve priprave naših vremenskih opazovalnic. Nekatere Imajo posebne organe za občutek vremenske spremembe, druge so pa splošno občutljive ’n..i 1. er ganov. V prvo skupino spada tudi lassa sprevodniea ali sprevodni borov prelec, ki dela veliko škodo zlasti v Dalmaciji in Liki na borovcih. Gosenieu se preživlja od borovih iglic in dela zapredke. Naravoslovce čaka še mnogo dela prav v tem opazovanju in preizkušanju živalske občutljivosti. V rastlinstvu je stvar na videz bolj preprosta. N. pr. travnik, livada, polje so v lepem vremenu biljna, pisana prenroea. ko pa sonce zatone in so zmrači, se ta preproga or’.'-no si>rem»oi. žuželke utihnejo in zaspijo. Cveti se i>o v»-'»: zanro in ne vonjajo več. Zdi se nam, da in'Jo. Občutljivi prašniki in drugi notranji deli cveta so kakor pod streho. Tako se nam skrijejo med zelenje ob slabem vremenu in zvečer marje tiče, regrat, potrošnik ali cikorija, svedre! ali encijan in druge cvetice. Nekatere rastline cvete pobešajo. Čudno se ti zdi, da ne vidiš v oblačnem vremenu nobenega regrata. V sončnih žarkih pa žuželke spet rojijo, cveti pokažejo svoje krasote, vse življenje so obudi na novo. Poglavitni nagib, da cvetice zapirajo cvete, je skrb za silno občutljivo cvetni prah. V dežju in rosi bi vpile toliko mokrote, da bi nabreknite in počile. • Iz bogate zakladnice prirode sem vam navedel le nekaj primerov. Spoznali smo, da je občutljivost žive snovi za vremenske spremembe nenavadno velika. Čuditi se moramp neizmerni prilagodljivosti živih bitij. Razodene se nani pa tudi, kako malo vemo o sebi in svoji okolici. fiatar Rafael Stoletnica acetilena Acetilen je nestrupen plin, ki ga lahko spoznamo po njegovem posebnem, predirnem in zoprnem duhu. Acetilen se proizvaja, ak0 kaplja voda na kalcijev karbid. Spuščamo ga na prosto, navadno pod gotovim pritiskom, skozi mali vijak, v katerem sta dve luknjici. Njegova kemična formula je 03 02, sestoji se torej iz dveh delov kisika In dveh ogljika. Izgoreva z belim plamenčkom in če se prižge pri gotovem pritisku, eksplodira. Prvi ki je proučeval ta plin in njegovo lipomi», je bil francoski kemik Pierre Ber-thelot, ki se je rodil v Parizu leta 1S27 in in umrl dne 18. marca 1007. Kot vidite »»»Oon «njma niti sto let». Barthelot se je poleg zamotanih problemov organske kemije, zelo zanimal za uporabo acetilena kot plina za .razsvetljavo; dognal je, da je najprikladnejši način za njegovo proizvodnjo segrevanje apna in oglja, katerima se potem prilije še vode. Izdelal je še kapico z dvema luknjicama, skozi kateri se pri uporabi strnjeno spušča plin. Najnavadnejše razsvetljevalno sredstvo je bil tedaj svetilni plin; sklenili so ga nadomestiti z acetilenom, ki daje 17 krat svet-lejšo luč. Toda nepi'cstane eksplozije pri poskusnih napravah so pokazale to vpora-bo kot neprikladno. Od tedaj je acetilen zasedel tisto mesto, ki ga ima še danes : koristen je v mestih in na deželi, kjer ni električnega toka, ne--obhodno je potreben v rudnikih, ki niso premogovniki. Zelo ga vporabljajo pri ki-siko-acetilenskem varjenju, pri katerem se usmeri curek acetilena na tisti del, ki naj bo zvarjen; gori obdan od kisika in pri zelo visoki temperaturi. Edisonov gramofon Vsaka pasja plemena so zelo občutljiva m vremenske spemembe. Tudi če nimaš ■predobrega nosu, zavohaš en dan ali dva pred,dežjem pri "«n zoprn voni po potu. 'Lo-vec, 'ki pozna to pasjo lastnost, Je varen pred dežjem. Eskimski pes reši včasih C1Ó- V začetku leta 1878. so prinesli časopisi obširna poročila in podrobne fotografije Edisonovega gramofona, «ki zaznamuje in proizvaja glasove in zvoke.» Občinstvo je takoj in z velikim zanimanjem sprejelo novice o iznajdbi stroja, ki je po raznih spremembah postal gramofon in bil dolgo vrsto let najboljši in najpri-Ijubnejši pripomoček za širjenje glasbeno kulture med najširše plasti ljudstva. Registracija zvokov se je že prakticirala z napravami Myareja, Rosanellyja, Scotta, Barlowa in Koeniga. Toda akustična reprodukcija zvoka, ki je prinesla iznajdbo z znanstvenega, na praktično polje, in katera je dala iznajdbi izrecno zabaven značaj, je Edisonovo delo, kateremu človeštvo dolguje še celo vrsto drugih iznajdb, kot.: brzojav quadruplex in Edisonovo žarnico. Edisonov gramofon je bil v glavnem sestavljen iz voščenega valja, na katerega je jeklena konica, na pritisk kovinske ploščice, zarezovala več ali manj globoko zarezo, odovarjnjoCo različnim glasovom, ki so spravljali v vibriranje, kovinsko ploščico; proizvajanje zvokov se izvrši na ta način, da sc isto konico vodi ponovno po napravljeni zarezi in se obenem aplicira ob podaljšanju ploščice nekak lij iz lepenke, ki služi zato, da se pojačajo zvoki, ki prihajajo iz tresljajev konice; katero povzroča neenaka zareza, konica pa jih oddaja ponovno kovinski ploščici. Postopama jo bil Edisonov gramofon spo-pplnjen. Fonogrami niso več iz voščenih valjarjev, ampak so plošče, iz tvarine, ki je podobna ebanitu, na katero registrirajo glasovne tresljaje na ravno površino v vijugi, ki se od zunanjega roba zožuje proti sredi ui. Pojm o higijeni •Žalostno ali resnilno je, da je med nami toliko ljudi, ki ne znajo lotiti higijene od tistote. Najvct ljudi misli, da je higijena zapojmdetM v listoti sami. Imamo hiSe, kjer je vse skrajno listo in v redu, pa se nam gal)i popiti tam skodelico laja. Vidimo kako gospodinja skrbno pomiva posodo v umi valniku, kjer se vsa drutina umira in kopije noge Sc celo take na idemo, ki s snežno belim kuhinjskim prtičkom brise posodo, gredoč jm ga uporabi namesto Žepnega robca! Kuhinjski pribor in posoda sc uporu blja tudi za druge namene. Kjer imajo psa in malko jih krmi io iz istih kroZ’òt-or kakor sami sebe. Vidite, to je tisto, kar ni hi-gijcnilno, pa le je potem Se ••• '-o skrbno umito. Nchigijenilno postopanje nam lahko prinese resna obolenja. In nekaterim ljudem je to tako teiko dopovedati. Na nekem telai u Rdel c ga kriZa je predava telj -zdra vrni k pojasnjeval, kako lahko se okužimo z neumitim sadjem. liogve od kot je priromalo sadje na trg, skozi koliko umazanih in okuženih rok je šlo. Morda je prav nato sadje ki ga mi kupujemo, nekdo kašljal, ki je bil jetičen itd , Vsi smo «a notorno poslušali, tako nazorno in prijetno vam je razlagal. Drugi dan prinese ena izmed tovarišic v časopisni papir zavite breskve, ki jih je bila malo prej kupila na trgu. Niti na misel ji ni prišlo, da bi jih bila prej oprala. In tovarišice so segale po breskvah in nobena se ni zavedla da bi jih sìa oprat. In nobena se ni spomnila vlerajšnjega zdravnikovega predavanja. Kako bi mogli potem zaupati bolnika ali otroka v varstvo taki bolnilarki. Pa so vendar napravile izpit « odliko . . . in sluib takim odličnjakinjam ni bilo teZko dobiti! m —------- Neznosni so ljudje, ki so pretirani v higijenskih ozirih, ki delajo vse samo po predpisih in nič po lastnem preudarku, a še slabši so tisti, ki ne znajo ločiti higijene od Clstote. Pri zdravniku Zdravnik: »Kaj pa je to. tovariš? Saj se zdravila niti dotaknil nisi?« Bolnik: »Tovariš zdravnik, nisem si upal, saj stoji na steklenici, da mora biti vedno zaprta.« Pri posredovalcu zakonov Snubač: »Koliko dote bo imela?« Posredovalec: »Dve sto tisoč!« Snubač: »Prosim, pokažite mi njeno sliko!« Posredovalec: »Obžalujem, od sto tisoč dalje nimamo slik.« REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 8 V/doratmo: 1. Slovenec, 8. oo, 9. opera, 10. lit, 12. Avar, 13. Kras, 15. ni, 17. eh, ]9. on, 20. znan, 22. zvonec, 24. možiti, 30. nebo, 28. od, 30. ta, 31. al, 32. Sera, 34. levi, 30. Ivan, 38. rak, 39.‘teren, 41. la, 42. Italijan. , Navpično : 1. Solkan, 2. Loize, 3. vo, 4. epa, 5. Novi, 6. Erati, 7. carina, U. ta, 14. senožet, 18. Hanibal, 20. zvon, 21. neto, 32. ZM, 23. ci, 25. Rosini, 27. olikan, 29. devet, 31, Avala, 33. Mora, 86. Er, 37. nel, 40. ni* Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20.00, 23.10 — Objava sporeda ob 7.10 Ostali spored od 7. IV. do 13. IV. 1946: NEDELJA 7. VI. — 12.15 Verski govor — 12.30 Kmetijsko predavanje — 15.20 Otroška ura — 19.00 Partizanski napevi na ploščah; igra revijski orkester pod vodstvom Bojana Adamiča naslednje komade; 1. Marš Bdeče Armade. 2. Sovjetski fizkulturni marš, 3. Stalingrajska. 4. Naša četa v boj, 5. Hej tovariši, 6. Partizansko kolo — 'lf).20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Šostakovič: VIII. Simfonija 3., 4. in 5 stavek. PONEDELJEK 8. IV. — 12.30 Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 Ženska ura —19.20 Deset valčkov — 19.30 XXI. Ljudska glasbena ura: ruska glasba (nadaljevanje). TOREK 9. IV. — 12.30 Predavanje o prosveti — 19.00 Mladinska ura — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Violinski koncert Alberta Dermelja SREDA 10. IV. — 12.30 Zdravniško predavanje —'19.00 Igra — O’Neih'Ana Cri-stie. ČETRTEK 11. IV. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Pevski koncert sopranistko IIussu I.ilian — 19.15 Jože Pahor: slovenščina za Slovence — 19.30 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade. PETEK 12. IV. — 12.30 Predavanje — 19.00 Komorni zbor pod vodstvom Hubalda Vrabca — 19.30 Obvestila svojcem — 19.45 Klasična glasba. SOBOTA 1.3. IV. — 12.30 Predavanje o raznih tekočih vprašanjih — 19.00 Pestra glasba — 19.15 Predavanje — 19.30 Oddaja za konec tedna: Sprehod po Dolenjskem. Križanka št. 9 is A 3 v 7 c A 1 B i £ P R B 'R. 9 E V T N "D M T 1 ~ 15 i 16 T? v 19 B X B 21 j M "22 B 23 S a 1 ■ F ■ D H B B 27 CJ 28 29 30 32 * i "34 35 t B 37 UŠ T > “1 Besede ix>mbenijo : Vodoravno : $ kraj mučeniške smrti štirih znanih primoskih žrtev fašizma, 7. plačilno sredstvo , & Mars se tako konča, ih. ubog, $1. geometrijski pojem, 14, vodUclj jugoslovanskega ljudstva, 15. nemška reka (množina), 17. železniška naprava, 18. pravilno ocenjeni, zasluženo deležni, 30. kraj ob vzhodni obali Istre, 21. začetek kaljenja, 22. veznik, 23. Zasledovanje, preganjanje, 24. kratica za grško demokratično fronto, f|. drevo, 27. mesto v Istri, 29. mesto v Bel-giji, 31. dedek v primorskem narečju, 32. je jionoči, 34. v narečju označba za šalo, humor, 36. približno, okrog, 37. vzklik, 38. kraj v okolici Trsta. Navpično : 1. tržaško predmestje, 2. začetek zdravice, 3. enota valute evropske države, 4. navdušen, goreč, 5. sporočiti, obvestiti (i-j),6. opravljati kuhinjsko delo, 9. padavina, 11. neresen, šaljiv, 13. čistim, snažim, 10. samo ta, 19. kratica za naslov neznanca, 21. deli rastline, 23. slab človek, 26. manjše industrijsko podjetje v Ljubljani. 20. nadomestek za plačilno sredstvo, 38. hržaSko predmestje, 29. ječanje, jokanje,^ 30. egipčansko božanstvo, 33. pevski glas, RO, italijanski osebni zaimek. Odgovarj« dr. MIRKO KORŠIČ. — Založba Primorskega dnevnika, Trsi.« Tlsks Zadružna tiskarna v Trsta,