—   263    —
Dva pastirja in popotnik.
(Znaminit raeunsk izgled.)
Siloa vročina je pripekala nek poletinsk dan, ko popotnik, ki je le za veselje peš potoval, zlo truden, doide pod košato drevo, kjer sta se ravno dva pastirja k južini pripravljala.
Popotnik prosi pastirja , naj mu pripustita ž njima jesti. Rada mu dovolita. Imela sta 8 kruhov, Ožbalt 5, Jernej pa 3. Ko so snedli, se jima zahvali in daruje jima 8 svitlih dvajsetic.
Ožbalt, čigar je bilo 5 kruhov, reče potem: gospod nama je dal 8 dvajsetic, tedaj pride dvajsetica na vsak kruh, — po takem bo mojih 5 dvajsetic, tvoje pa bojo 3".
Jernej ni bil s tem zadovolin, ter pravi: „obema skup je dal gospod 8 dvajsetic, toraj jih nama gre vsakemu pol".
Ker vsak svojo terdovratno terdi in se z lepo ze-diniti ne moreta, gresta k sodniku po pravico. Sodnik jima reče: „nobeden vaju nima prav, toraj vama svetujem: se raji prijatelsko med sabo spraviti; za dar, ki vaji je nenadoma doletel,  se  vendar pravdala ne bota".
Al pastirja se nikakor zediniti ne moreta, ker vsak le svojo trobi. Prideta spet k sodniku, ki vpričo več ljudi pravdo razsodi.
Takole se je glasila razsodba: „Tebi, Ožbalt, ki m imel 5 kruhov, ki ste jih s popotnim gospodom skup pojedli, gre od prejetih 8 dvajsetic 7, in tebi, Jernej, ki ei imel 3 kruhe, gre le enau.
Pastirja se čudita nad razsodbo to, nar bolj pa Jernej in vsi pričujoči ž njim.
Sodnik jim jo razloži takole: „Ker se sme misliti, da so vsi kruhi tako razdeljeni bili, da ste vsi, ki ste ekupej jedli, enaki del dobili, so bili Ožbaltovi kruhi na 15 kosov, Jernejovi pa na 9 razrezani, vsi
skup tedaj na 24 kosov, kterih je veak izmed vas treh osem pojedel. Po tem takem je tedaj Ožbalt 7 kosov svojega kruha popotniku prepustil, Jernej pa od svojih 9 kosov le enega, tedaj gre Ožbaltu 7 dvajsetic, Jerneju pa le ena".
Prernišljevaje enmalo razsodbo to spoznajo vsi pričujoči   bistroumnost sodnika in pravično razsodbo.
Sodnik povzame po tem besedo in reče: „glejtel taka je pri marsikteri pravdi; tožnik dostikrat ne razume pravice, in ker misli, da mora njegova obveljati, se spuša v dolge pravde in dnarja potrosi po nepotrebnem veliko".