Aleksandra Derganc, Oleg F. @olobov: Symbolik ...
Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober–december
OCENE – ZAPISKI – PORO^ILA – GRADIVO
Oleg. F. @olobov: Symbolik und historische Dynamik des slavischen Duals. Simvolika i is-
tori~eskaja dinamika slavjanskogo dvojstvennogo ~isla. Beitraege zur Slavistik XXXV.
Lang 1998.1
Ve~ kot 30 let po zadnji pomembnej{i monografiji, posve~eni dvojini v enem od slovan-
skih jezikov (Loetzsch 1965), je pred nami spet delo, ki obravnava to zanimivo in nekoliko
arhai~no slovni~no kategorijo. Avtor je kriti~no pretresel obstoje~e monografije o dvojini v
slovanskih jezikih (predvsem deli Beli}a in Iordanskega), upo{teval novej{e izsledke
slovanskega, indoevropskega in tipolo{kega jezikoslovja, analiziral nekatera novo izdana
staroruska besedila (predvsem novgorodska pisma na brezovem lubju) in ponudil nove in-
terpretacije ‘e analiziranih besedil. Rezultat je sve‘e delo, ki prina{a nekatere pomembne
novosti tako v zvezi z zgodovino dvojine v ru{~ini kot tudi glede teoreti~nega okvira za
razpravljanje o dvojini v slovanskih jezikih. V pri~ujo~em sestavku bomo opozorili le na
nekatere od njih.
V uvodu avtor govori sklicujo~ se tudi na mnenja drugih jezikoslovcev in filozofov
(Humboldt, Cassirer) o vgrajenosti antropometri~nega simetri~nega parnega na~ela v
~lovekove predstave o obliki, prostoru in lepoti. Parna simetrija, kot jo ~lovek pozna iz us-
troja svojega telesa, je oblikotvorni model, temeljni simbol mentalne sfere in se odra‘a v
jezikovni semantiki. Avtor se tudi strinja z ve~ino starej{ih (npr. Brugmann, tudi Beli} in
Iordanskij) in sodobnih (npr. Szemerényi) jezikoslovcev, ki menijo, da ima dvojina kot
slovni~na kategorija svoj izvor prav v pomenu in jezikovnih sredstvih za ozna~evanje par-
nosti. Dvojina je na tej ali oni stopnji zgodovinskega razvoja obstajala v ve~ini jezikovnih
skupin, kar ka‘e na parnost kot na enega temeljnih arhetipov. Pri Praindoevropejcih je
parna simetrija na{la svoj odraz tudi v kultu dvoj~kov in parnih bo‘anstev. Pri Slovanih in
Baltih vidi avtor neposredno paralelo med dolgo ohranitvijo dvojine in dolgo ohranitvijo
stare indoevropske ideologije, pri ~emer se sklicuje na dela Ivanova in Toporova. Le-ta sta
npr. opozarjala na parnost bogov (Perun in Veles), na katera so prisegali predstavniki Ki-
jevske Rusije v dogovorih z Bizantinci. Poganska tradicija parnih bo‘anstev se je v pra-
voslavju pri Vzhodnih in Ju‘nih Slovanih nadaljevala v kultu parnih svetnikov. Opis zgo-
dovinske dinamike dvojine pri Slovanih je po mnenju avtorja posredno tudi stik z usodo
arhai~ne indoevropske tradicije.
Avtor meni, da je pet monografij, ki so jih doslej posvetili dvojini v slovanskih jezikih
L. Tesnière, A. Beli}, A. Dostál, A. Iordanskij in R. Loetzsch, premalo, in sicer tako zaradi
ob{irnosti jezikovnega gradiva, ki {e ni bilo obravnavano, kot tudi zaradi posebnega
pomena slovanskih podatkov za opis razvoja indoevropske dvojine in za splo{no tipologijo
dvojine. Po njegovem mnenju bi bilo treba kriti~no pregledati ‘e opravljeno delo, pritegniti
doslej neizkori{~eno gradivo, {e prej pa revidirati teoreti~ne temelje za nadaljnje raziskave.
Prvo poglavje je posve~eno predvsem kriti~nemu pretresu Beli}eve knjige, v kateri je
sku{al Beli} zajeti splo{na in razvojna vpra{anja dvojine v slovanskih jezikih. @olobov
navaja Beli}evo – v teoreti~nem pogledu pomembno – delitev dvojine na razli~ne tipe:
– prosta: predvsem samostalniki, ki pomenijo parne dele telesa: stcsl. o~i, rÄcõ
– vezana: katerikoli {tevni samostalnik ob dva: stcsl. dwva brata
1___Pri~ujo~a recenzija je nekoliko dalj{a verzija recenzije, ki je v tisku v Zeitschrift fuer slavische
Philologie.
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
– anafori~na: besede, ki se nana{ajo na kak samostalnik v dvojini: stcsl. ta idoste
– sindeti~na: kongruentne besede, ki se nana{ajo na zvezo dveh samostalnikov,
povezanih z veznikom: stcsl. otycy i mati idoste.
Tako razlo~evanje tipov dvojine omogo~a natan~nej{e obravnavanje te kategorije in po-
jasnjuje razli~en status in obstoj teh tipov v razli~nih jezikih. @olobov dodaja ve~ razlogov
v prid tega, da je smiselno npr. lo~evati med prosto in vezano dvojino, saj imata ta dva tipa
dvojine v mnogih jezikih razli~en razvoj. Avtor v tej zvezi omenja npr. tohar{~ino in semit-
ske jezike, pa tudi sloven{~ino, kjer je prosta dvojina nadome{~ena z mno‘inskimi obli-
kami (roke me bolijo), vezana pa se je – sicer modificirana – ohranila (dva brata hodita).
Tu bi lahko dodali, da je tudi v lu‘i{ki srb{~ini podobno, saj obstaja areal, kjer je prosta
dvojina nadome{~ena z mno‘inskimi oblikami, vezana pa je ohranjena (Sorbischer
Sprachatlas: 19–24).
Vendar @olobov ugotavlja, da je treba to klasifikacijo pomembno dopolniti. Beli} npr.
skorajda ne upo{teva razli~ne te‘e dvojine pri razli~nih besednih vrstah. @olobov opozarja,
da ima dvojina dve jedri: nominativna podlaga dvojine so samostalniki, komunikativno-
nominativna podlaga pa osebni zaimki 1. in 2. os. Uporaba dvojinskih oblik pri drugih be-
sednih vrstah – neosebnih zaimkih, pridevnikih, dele‘nikih in glagolih – je ujemalna. Za
obstoj dvojine v nekem jeziku je odlo~ilen obstoj dvojine pri samostalnikih in osebnih
zaimkih 1. in 2. os., medtem ko odstopanja od pravilne rabe dvojine v kongruentnih besed-
nih vrstah po mnenju @olobova {e ne vplivajo na jedro dvojine, ~etudi ka‘ejo na pojav
dolo~enih semanti~nih modifikacij v jedru dvojine. Zaradi tega @olobov tudi izlo~a v tipih
dvojine kongruentno dvojino. V tem pogledu @olobovu lahko samo pritrdimo. V 11.
zvezku lu‘i{kosrbskega atlasa (34–36) npr. je razvidno, da dvojina izgubi polo‘aj relevant-
nosti (in je nadome{~ana z mno‘ino) prej v predikatu in atributu kot v nominativu samo-
stalnikov. Prav tako ka‘ejo na to tudi ugotovitve Tesnièrja (1925a: 424–5), saj v sklepu
svoje monografije pravi, da v slovenskih nare~jih dvojina izgine najprej pri pridevnikih in
nato pri kazalnih zaimkih – torej ujemalnih besednih vrstah, kasneje pa pri samostalnikih,
osebnih zaimkih in glagolih (le-ti, kot bo povedano tudi ni‘e, ob opustitvi osebnih zaimkov
pogosto prevzemajo funkcijo odslikavanja osebe, in zato tvorijo skupaj z osebnimi zaimki
pronominalno-verbalni tip dvojine).
Iz gornjega premisleka tudi sledi, da bi bilo smiselno dvojinske osebne zaimke za 1. in
2. os. v tipologiji dvojinskih oblik izpostaviti kot poseben tip. @e Humboldt je omenjal jezi-
ke, kjer obstaja dvojina le v osebnih zaimkih, nove podatke je prispevala tipolo{ka lingvis-
tika. @olobov omenja med drugimi lapon{~ino, gotski prevod Biblije, staro polj{~ino, kjer
se je dvojina najdlje ohranila v glagolskih oblikah 1. in 2. os., ki odslikavajo osebne
zaimke. @olobov omenja tudi sloven{~ino, kjer je ravno oblikovanje novih oblik osebnih
zaimkov za im. 1. in 2. os. dv. midva, vidva sodelovalo pri o‘ivitvi dvojine nasploh. Ker se
glagolske oblike za 1. in 2. osebo pogosto uporabljajo brez osebnega zaimka, niso zgolj
kongruentne, ampak sestavljajo skupaj z osebnimi zaimki dokaj avtonomen pronominalno-
verbalni tip dvojine. Tudi v tem oziru lahko z vidika sloven{~ine @olobovu seveda samo
pritrdimo, saj se v sloven{~ini pronominalno-verbalni tip izpostavlja kot zgodovinsko
pomemben in sinhrono raz{irjen. Pronominalno-verbalna paradigma tipa midva sva, vidva
sta, onadva sta (3. oseba je nekak{en most med osebnimi zaimki in samostalniki) pred-
stavlja ob vezani dvojini samostalnikov m. sp. trdno morfolo{ko-sintakti~no jedro dvojine
na ve~ini slovenskega ozemlja (Tesnière 1925a: 316–317; 423; Tesnière 1925b: zemljevidi
65–67; Derganc 1994: 76 in 1996: 13–14). Zanimivi so v tej zvezi pomisleki Tesnièrja, ki
je pisal – ~etudi je poznal in navajal Humboldtove misli in mu je gradivo samo ponujalo
dokaz o posebnem polo‘aju pronominalne oz. verbalne dvojine: »Il faut d’ailleurs se
496 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober–december
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
garder d’exagérer la valeur de la distinction entre le duel nominal et le duel verbal. Il n’est
pas sûr, q’il s’agisse là d’un fait essentiel, et on est peut-être en face d’un développement
fortuit auquel il n’y a pas lieu d’attacher d’autre importance« (1925a: 423).
Nadalje @olobov izpostavlja dvojinske oblike tipa borisa i glõba (namesto pri~ak-
ovanega borisw i glõbw), ki se pojavljajo v vzhodnoslovanskih besedilih ob imenih
znanih dvojic svetnikov, in jih uvr{~a v {e en pomemben tip dvojine, namre~ bo‘anski
dvandva. Avtor opozarja, da je v ~a{~enju svetni{kih dvojic pri ju‘nih in vzhodnih Slovanih
mogo~e videti transformacijo indoevropskega poganskega kulta dvoj~kov. S temi dejstvi
primerjalne mitologije in kulturne zgodovine je treba povezovati tudi jezikovna dejstva –
obstoj konstrukcij bo‘anskega dvandva. Zdi se, da je nastal kult dvoj~kov pri Indoevropej-
cih kot rezultat sakralne razlage parne simetrije ~lovekove in ‘ivalske anatomije. Kot
bo‘anski dvoj~ki indoevropske mitologije, npr. gr{ki Dioskuri, sta v ljudskem izro~ilu tudi
Boris in Gleb zdravitelja, in sicer zlasti parnih organov. @olobov meni, da je podobno, kot
je prosta dvojina povezana z arhetipom parnosti, bo‘anski dvandva povezan z mitolo{kimi
predstavami in kot tak temeljnega pomena za obstoj dvojine. Ko je s kr{~anstvom pri{lo do
slabitve ~a{~enja parnih bo‘anstev, se je sakralno markiran tip dvojine borisa i glõba
zbli‘al z nevtralno zvezo (po @olobovu ikoni~ni tip kvazidvojine) borisw i glõbw, kar je
povzro~ilo pomemben premik v odnosih med razli~nimi tipi dvojine.
@olobov torej deli dvojino v praslovanskem obdobju na:
1) prosto: rÄcõ
2) dvandva: borisa i glõba
3) vezano: dwva brata
4) pronominalno-verbalno: võ võvõ
5) kongruentno: dwva brata (andrõi i ioanw) bxsta dobra
6) ikoni~no (kvazidvojino): borisw i glõbw rekosta
Medtem ko je bil tip bo‘anskega dvandva v praslovanskem obdobju v motivacijskem
centru dvojine, je bil v kasnej{em obdobju odrinjen na periferijo, kar je povzro~ilo po be-
sedah @olobova deformacijo podsistema dvojine in o{ibitev zvez med razli~nimi tipi dvo-
jine (@olobov: 53).
Naslednja poglavja so posve~ena predvsem dvojini v stari ru{~ini. Na podlagi
teoreti~nih dopolnitev, predstavljenih v prvem poglavju, in novih analiz ‘e znanih besedil
ter analiz novo dostopnih besedil @olobov kriti~no pretresa in dopolnjuje monografijo o
zgodovini dvojine v ru{~ini A. Iordanskega.
@olobov na podlagi druga~nega ocenjevanja obstoja dvojine v kakem jeziku predvsem
ugotavlja, da je dvojina v stari ru{~ini obstajala dalj ~asa, kot je menil Iordanskij – da so
namre~ nekateri tipi dvojine za~eli izginjati {e pred nastankom pisnih spomenikov, tj. pred
drugo polovico 11. st., in sicer naj bi tedaj izginili sindeti~na in prosta dvojina, medtem ko
naj bi vezana in anafori~na dvojina v ru{~ini izginili v 13–14. st. Iordanskij je namre~ menil
– enako kot Beli} –, da je – ~im se ob kaki dvojinski obliki pojavljajo kongruentne ali ana-
fori~ne oblike v mno‘ini – dvojina izgubljena. Kot pravi @olobov, je v recenziji na knjigo
Iordanskega ‘e KVí‘ková opozorila, da morfolo{ko variiranje {e ne pomeni izgube kate-
gorije, temve~ konkurenco markiranih in nemarkiranih oblik. Diahrono gre res lahko za
za~etek izgube kategorije, vendar nikakor ne za konec tega procesa.Vendar @olobov poleg
tega na podlagi lastne ponovne analize ugotavlja, da v najstarej{ih vzhodnoslovanskih be-
sedilih niti ni variiranja – ampak le sporadi~ni primeri nadome{~anja kongruentne dvojine
z mno‘ino. Po njegovem mnenju v ~asu prvih pisnih spomenikov stare ru{~ine niti en tip
dvojine {e ni izginil. Glede tega, da je ocenjevanje obstoja dvojine v kakem jeziku na tak
Aleksandra Derganc, Oleg F. @olobov: Symbolik ... 497
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
na~in, kot ga je predlagal Beli} in uporabljal Iordanskij, neustrezen in zastarel, lahko @olo-
bovu samo pritrdimo. S tem v zvezi pa je treba opozoriti {e na zelo lepo utemeljitev in upo-
rabo ocenjevanja obstoja dvojine v 11. zvezku lu‘i{kosrbskega atlasa, kjer avtor tega
zvezka H. Fasske – prav tako izhajajo~ iz teze, da je dvojina nasproti mno‘ini markirana in
da je lahko nadome{~ana z nemarkirano mno‘ino – ‘e uporablja za sinhroni opis mnogo
primernej{i na~in kot Beli}. Fasske govori v primerih, ko na mestu, kjer bi pri~akovali dvo-
jino, nastopa nemarkirana mno‘ina, o polo‘ajih izgube relevantnosti. Vendar dokler obsta-
jajo vsaj nekateri dvojinski konteksti, v katerih lahko nastopa dvojina, kategorija dvojine {e
ni izgubljena. Kategorija dvojine je izgubljena, ko ni nobenega polo‘aja ve~, kjer bi si stali
dvojina in mno‘ina v opoziciji. Na ta na~in v posameznih jezikih ali nare~jih lahko go-
vorimo o obstoju dvojine precej dalj, kot je to menil Beli}.
Nadaljnja pomembna novost v pri~ujo~i knjigi je na podlagi natan~ne analize nekaterih
staroruskih in cerkvenoslovanskih besedil vzhodnoslovanske redakcije zelo trdna
podkrepitev teze, ki jo je – kolikor vem – prvi postavil Decaux, da je bil namre~ v pra-
slovan{~ini im. dv. os. zaimka za 2. os. – vy, le-ta pa je bil homonimni mno‘inskim
zaimkom. Oblika va, ki se kot imenovalnik os. zaimka za 2. os. dvojine pojavlja v ju‘no-
slovanskih cerkvenoslovanskih besedilih in jo imajo mnogi avtorji za naslednika psl.
imenovalnika, naj bi bila sekundarna. @olobov ugotavlja, da so v analiziranih besedilih
(Skazanie o B. i G. iz Usp. zb., Izbornik 1076, Ostromirov evangelij in nekatera druga) od-
visni skloni tega v dvojinskem kontekstu pojavljajo~ega se vy v dvojini (va nastopa kot
to‘ilnik), prav tako so v dvojini kongruentne oblike, tako da je treba vy interpretirati kot
regularni im. dvojine, homonimni s pluralnim vy. Nekaj zgledov iz Uspenskega zbornika:
po istinõ vx cesarq csremw i knqzq kwnqzemw ibo va} posobiemy ...; vx ...
pope~enie ... vwzdaeta (@olobov: 58–59). Zgled iz novgorodskega pisma iz 12. st. vx
vedaeta (@olobov: 81, prim. tudi Derganc 1994: 73). V slavistiki je doslej vy ve~inoma
veljal samo za mno‘insko obliko in torej za eno prvih mest v slovanskih jezikih, kjer je
dvojino nadomestila mno‘ina. Ob dvojinski interpretaciji oblike vy je treba seveda priznati,
da je tudi sama dvojina obstajala v stari ru{~ini precej dlje, kot je to menil Iordanskij. Sama
sem o tezi Decauxa pisala kot o zelo verjetni na podlagi slovenskega gradiva (Derganc
1994; 1996; 1998), sprejel pa jo je v najnovej{em ~asu tudi M. Snoj v Slovenskem eti-
molo{kem slovarju. Besedilne analize @olobova so zelo verodostojen argument v prid tej
interpretaciji. Morda bi bilo treba dodati, da je homonimnost dvojinskega in mno‘inskega
zaimka 2. os. gotovo sovplivala na izgubo dvojine v slovanskih jezikih. V mnogih slovan-
skih jezikih, med njimi tudi v sloven{~ini, se je namre~ pod vplivom te homonimnosti,
za~el tudi za 1. osebo dvojine uporabljati mno‘inski my oz. njegovi refleksi. Posebnost
sloven{~ine je v tem, da so nastali v njej morfolo{ko okrepljeni novi dvojinski zaimki za 1.
in 2. osebo iz mi in vi. Zelo verjetno se je nekaj podobnega dogajalo tudi v lu‘i{~ini (Der-
ganc 1994, 1996, 1998). @olobov je na{el vrsto zgledov pronominalno-verbalne dvojine v
staroruskih novgorodskih pismih na brezovem lubju in ugotavlja, da je ta tip v pismih
prisoten do srede 13. st. @olobov tudi meni, da je mogo~e z ve~jim zaupanjem kot doslej
upo{tevati staroruske knji‘ne tekste (tj. cerkvenoslovanske tekste vzhodnoslovanske redak-
cije), ki dokaj dosledno uporabljajo pronominalno-verbalno dvojino do 13. st.
Nadalje @olobov zavra~a tudi tezo Iordanskega (v kateri Iordanskij spet izhaja iz
Beli}a), da je dvojina parnih samostalnikov izginila v stari ru{~ini {e pred pisnimi
spomeniki. @olobov je na novo analiziral relevantna besedila in pokazal, da je raba proste
dvojine v njih razmeroma pogosta in dosledna. Na podlagi nekaj zgledov za prosto dvojino
v novgorodskih pismih meni, da obstaja v novgorodskem nare~ju prosta dvojina vsaj {e v
12. st. Po mnenju @olobova raba mno‘ine oz. dvojine pri parnih samostalnikih v zgodnjih
498 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober–december
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
vzhodnoslovanskih cerkvenoslovanskih besedilih nasprotno mnogokrat ka‘e na pre-
senetljivo ‘iv ob~utek za dvojino. V nekaterih zgledih iz Uspenskega zbornika, ki jih je
navajal Iordanskij kot zgled za prodiranje mno‘ine na mesto distributivne dvojine (to je
polo‘aj, kjer gre za roke, noge itd. ve~ih ljudi in kjer je bila prosta dvojina najprej
nadome{~ana z mno‘ino), mno‘ina mnogokrat v resnici nadome{~a distributivno ednino.
Tak je zgled obna‘enx me~a imou&e vw roukahw svoihw (gre za ve~ ljudi), saj glede na
to, da se dr‘i me~ v eni roki, dvojina ne bi bila umestna. Pa~ pa v zgledu vysõmw vesla
otw roukou ispado{a nastopa pri~akovano in upravi~eno distributivna dvojina, saj se dr‘i
veslo v obeh rokah (@olobov: 100–101). V polo‘aj nedistributivne proste dvojine, tj. tja,
kjer gre za roke, noge itd. enega ~loveka, za~enja mno‘ina prodirati {ele na meji 12. in 13.
st. ali pa v 13. st., pa tudi to je {ele za~etek sprememb v odnosu med dvojino in mno‘ino,
saj dvojina ne izgine, dokler vsaj v~asih nastopajo v dvojinskem kontekstu markirane dvo-
jinske oblike, razli~ne od nemarkiranih mno‘inskih.
Tudi za sindeti~no dvojino @olobov ob tem, da doka‘e, da nekateri zgledi Iordanskega
niso pravilno interpretirani, ugotavlja, da je dejansko za~el izginjati na meji 12. in 13. st.
@olobov natan~no analizira tudi {tevilne zglede, kjer nastopajo v besedilih zveze imen dveh
svetnikov. @e v najstarej{ih tekstih se uporablja za pare svetnikov bodisi nevtralna (po ter-
minologiji @olobova ikoni~na) zveza: borisw i glõbw (sg. + sg.) bodisi dvandva: borisa
i glõba (du. + du.) ali borisa i glõbw (du. + sg.). Avtor odlo~no zavra~a neprepri~ljive
razlage Iordanskega, ki v staroruskih zgledih tipa borisa i glõba ne vidi bo‘anskega
dvandva. @olobov celo povezuje ~a{~enje svetih dvojic, dvojinski tip dvandva in obstoj
dvojine kot slovni~ne kategorije nasploh. Meni, da je ~a{~enje svetih dvojic, zna~ilno za
poganski duhovni svet, nadomestila kr{~anska »trojica«, ki ima v kr{~anskem izro~ilu
pomembnej{i status kot dvojica, in da je s tem, da je bo‘anski dvandva izgubil svojo mi-
tolo{ko utemeljenost in za~el izginjati iz jezika (nadome{~en z nevtralno zvezo tipa borisw
i glõbw), povezana izguba dvojine kot gramati~ne kategorije. ^eprav tem mislim ne gre
odrekati dolo~ene fascinantnosti, je vendar take povezave te‘ko dokazati. Naj omenim le
to, da se v indoevropski mitologiji poleg dvojnosti pripisuje pomembno vlogo tudi trojnosti
(prim. delo Dumézila).
Zadnji tip dvojine, katerega zgodovino v stari ru{~ini @olobov obravnava, je vezana
dvojina. @olobov pomika mejo za~etka razpada tega tipa dvojine v stari ru{~ini v 14. st.
Podobno kot v prej{njih tipih mno‘ina na mestu pri~akovane kongruentne in anafori~ne
dvojine ob vezani dvojini {e ne pomeni izginotja te kategorije. V znanem zgledu iz Smolen-
ske gramote ta dva bxla poslwmy ou rizõ iz rigx ehali na go~ykxi berygo je kon-
gruentna dvojina ohranjena, anafori~na pa nadome{~ena z mno‘ino, vendar to {e ne
pomeni razpada dvojine, ampak gre v anafori~nem polo‘aju za substitucijo markirane dvo-
jine z nemarkirano mno‘ino, cel zgled pa nasprotno pri~a o obstoju dvojine.
Vezana dvojina je v sodobni ru{~ini zapustila pomembno sled – zveze tipa dva, tri
~etxre brata, tj. stara dvojinska oblika brata se je prenesla {e k {tevnikoma 3 in 4 in
nastal je ti. novi kvantitativ, ki se interpretira danes kot rodilnik ednine. Ta prenos je opaziti
v spomenikih sporadi~no od 14. st. oz. 15. st., v ve~ji meri pa se je raz{iril v 17. st. Tu se
@olobov prete‘no strinja z Iordanskim. Novost je analiza besedil, ki jih @olobov obravnava
kot celoto, in kjer se izka‘e, da v zvezi s {tevniki 2, 3, 4 v nekaterih besedilih {e dolgo ob-
staja stari sistem – torej dvojinska oblika na-a ob 2 in mno‘ina ob 3 in 4. Tak polo‘aj je npr.
v besedilu Ho‘enie Afanasija Nikitina iz prve ~etrtine 16. st. – tu @olobov najde eno
izjemo, ki nakazuje nov sistem in razpad vezane dvojine: tri mõsqca. V nekaterih
dokumentih se arhai~ni sistem pojavlja {e v drugi polovici 17. st. – torej razlika med dva
goda in tri, ~etxre godx. Mogo~e je re~i, da v takih besedilih dvojina {e obstaja. Vendar
Aleksandra Derganc, Oleg F. @olobov: Symbolik ... 499
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
ve~ina besedil 17. st. ka‘e {irjenje novega kvantitativa in to je dokon~na izguba dvojine, saj
je to izguba poslednjega polo‘aja, kjer je obstajala v dvojinskem kontekstu posebna dvo-
jinska oblika, ki se razlikuje od mno‘inske. Novost v tej zvezi je predpostavka @olobova,
da je k genezi novega kvantitativa prispevala tudi oblika tipa poltora voza.
V tem sestavku nisem mogla iz~rpno povzeti in komentirati vseh vidikov recenzirane
knjige, vendar je iz povedanega razvidno, da je pri~ujo~a knjiga dobrodo{la spodbuda za
nadaljnje {ir{e in globlje preu~evanje dvojine v slovanskih jezikih. Med plodne novosti je
{teti 1) aplikacijo novega na~ina ocenjevanja obstoja dvojine v staroruskih besedilih (ki pa
je ‘e uporabljen npr. v lu‘i{kosrbskem atlasu), s ~imer se podalj{a obdobje obstoja vseh
tipov dvojine v stari ru{~ini, 2) izpostavitev pomena pronominalno-verbalnega kompleksa
in bo‘anskega dvandva kot pomembnih dvojinskih tipov v slovanskih jezikih, 3) na podlagi
staroruskega gradiva argumentiran doprinos k tezi, da je bila oblika vy v praslovan{~ini
dvojinska, homonimna mno‘inski. Fascinantne so tudi misli o povezavi med mentalno
sfero, obstojem bo‘anskega dvandva in obstojem dvojine kot gramati~ne kategorije, vendar
so te‘ko dokazljive. Odlika knjige so poglobljene in skrbne analize besedil, kjer vidimo, da
avtor ni povr{no {tel oblik, ampak je resni~no pomensko in oblikovno analiziral besedilo
kot celoto. Avtor je plodno uporabil in povezal izsledke splo{ne, indoevropeisti~ne in
tipolo{ke lingvistike ter slavistike, s tem v zvezi me seveda veseli, da je upo{teval tudi po-
datke iz sloven{~ine. Ob bogati literaturi pa bi vendarle {e opozorila na ‘e omenjeni 11.
zvezek lu‘i{kosrbskega atlasa in na nekatere svoje ~lanke. Zanimivo je tudi, da avtor ni
upo{teval Isa~enkovega ~lanka o dvojini v Slovu o polku Igoreve oz. da ni izkoristil tega
besedila. Treba pa je tudi pripomniti, da je knjiga vendarle posve~ena predvsem dvojini v
stari ru{~ini oz. vzhodni slovan{~ini, podatki iz drugih slovanskih jezikov pa so smiselno
pritegnjeni za {ir{o utemeljitev avtorjevih izhodi{~ in ugotovitev. Seveda pa nih~e, ki bo
preu~eval dvojino v kakem drugem slovanskem jeziku, ne bo mogel prezreti izsledkov te
knjige.
Na naslovnici in prvi notranji strani je pri{lo do izpustitve ~rk v ruskem naslovu
dela.Verjetno avtor teh strani ni dobil v pregled.
LITERATURA
A. BELI], 1932: O dvojini u slovenskim jezicima. Beograd.
E. DECAUX, 1953: Le nominatif duel des pronoms personnels polonais. Revue des études slaves
XXX/1–4. 95–97.
A. DERGANC, 1988: On the History of Dual in Slovene and Russian. Wiener slawistischer Al-
manach 22. 237–247.
– – 1993: Spremembe nekaterih dvojinskih oblik in zvez v sloven{~ini in ru{~ini. Slavisti~na re-
vija 41. 209–218.
– – 1994: Some Specific Features in the Development of the Dual in Slovene as Compared to
other Slavic Languages. Linguistica XXXIV/1. Melanges Lucien Tesnière. 71–80.
– – 1996: Nekatere paralele v razvoju dvojine v slovanskih jezikih. Zbornik 32. seminarja sloven-
skega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 7–16.
– – 1998: Nekatere paralele v razvoju dvojine v sloven{~ini in lu‘i{ki srb{~ini. Slavisti~na revija
46/1-2. 45–55.
A. DOSTÁL, 1954: V:voj duálu v slovansk:ch jazycích zvlá{tm v pol{tinm. Praha.
A. M. IORDANSKIJ, 1960: Istorija dvojstvennogo ~isla v russkom jazyke. Vladimir.
A. V. ISA^ENKO, 1976: Dvojstvennoe ~islo v »Slove o polku Igoreve«. Opera selecta. Muenchen.
34–48.
500 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober–december
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
R. LOETZSCH, 1965: Die spezifischen Neuerungen der sorbischen Dualflexion. Bautzen, Budy{in.
M. SNOJ, 1997: Slovenski etimolo{ki slovar. Ljubljana.
SORBISCHER SPRACHATLAS 11. Morphologie. Die grammatischen Kategorien – Die paradig-
matik des Substantivs, 1975. Bearbeitet von H. Fasske. Bautzen.
L. TESNIÈRE, 1925a: Les formes du duel en slovène. Paris.
– – 1925b: Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène. Paris.
Aleksandra Derganc, Oleg F. @olobov: Symbolik ... 501
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco
Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international.
URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_7.pdf | DOST. 22/03/23 9.31
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)