ITRA 109 LET 2 Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2010 352(061) 6008051,4 VT GLASILO OBČINE HAJDINA g 5 COBISS o KNJIŽNICA IVANA Prvi medeni zajtrk v Vrtcu Najdihojca A/Talčki in delavci Vrtca Najdihojca JLV J-na Hajdini so se prvič v sodelovanju s ŠD Turnišče pridružili vseslovenski dobrodelno-izobraževalni akciji Čebelarske zveze Slovenije - En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Na medenem zajtrku se jim je pridružil čebelar Slavko Pravdič, z malčki pa so zajtrkovali še župan mag. Stanislav Glažar, ravnatelj Jože Lah in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Najprej so malčki plesali in prepevali, zapeli pa so tudi tisto znano o čebelicah, dobrih prijateljicah. Gostom so se za obisk zahvalili z risbicami, potem pa vse skupaj povabili na sladek, medeni zajtrk. Čebelar Slavko pa je malčkom in vzgojiteljicam predstavil še nekaj čebeljih pridelkov, spregovorili o pomenu čebel za okolje in človeka, pokazal pa jim je tudi nekaj najbolj znanih čebelarskih pripomočkov. Sicer pa želijo predvsem slovenski čebelarji s tem dogodkom prispevati k širjenju zavedanja o pomembnosti ohranjanja naše skupne narave in naše kranjske čebele. TM Pri medenem zajtrku se je malčkom pridružil tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, ki je med drugim povedal, da ta akcija lahko veliko pripomore k zdravemu načinu življenja. »Čebelice so pridne in delavne Hvalice. Druga drugi pomagajo, da le gre njihov rod naprej. Če pa kdo vdre v njihov mir ali ogrozi čebelico, tedaj se mu obeta huda kazen. Boleči pik nas opozori, da smo šli predaleč. Opravimo vsak svoje delo in čim redkeje pikajmo ljudi okrog sebe.« Minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič Slavko Pravdič, čebelar ČD Turnišče je predstavil nekaj najbolj znanih čebelarskih pripomočkov in povedal, kje čebele shranijo med. Foto: TM Čebelice so zaplesale, še preden so pojedle medeni zajtrk. Med, namazan na kruhu, je bil sladko presenečenje za najmlajše v vrtcu. Županov uvodnik Čas teče in dogodki hitro tonejo v pozabo. Pred leti smo se zavzemali za ustanovitev občine in tehtali argumente za in proti. Po 12-tih letih s ponosom ugotavljam, da so tisti, ki so se takrat najbolj trudili v smeri samostojne občine, imeli prav, saj so rezultati dela in naš razvoj po posameznih področjih v tem obdobju evidentni. Sam si pred leti niti slučajno nisem predstavljal, da bom pisal uvodnik v Hajdinčanu kot novo izvoljeni župan. Po treh mandatih uspešnega vodenja se je namreč letos od županovanja poslovil eden tistih županov, ki je bil na področju Spodnjega Podravja med najbolj cenjenimi in »ljudskimi« župani. Poslovil se je v trenutku, ko je začutil, da je potrebno to funkcijo prepustiti ljudem s svežimi idejami, sam pa bo pomagal z nasveti in bogatimi izkušnjami. Še vedno slišim spontani aplavz občank in občanov na občinskem prazniku, kjer se je opravila svečana predaja oblasti, kot zahvalo za opravljeno delo. Poslovil se je v okviru tradicionalne prireditve »Iz mošta vino, pridi na Hajdino!«, katere glavni krea-tor je skupaj z vaščani iz Dražencev in novim kletarjem g. Tomaničem tudi bil. Naj izkoristim to priložnost in se g. Radoslavu Simoniču na tem mestu v imenu vseh občank in občanov iskreno zahvalim za vse, kar je dobrega v teh letih županovanja storil za našo lokalno skupnost. Lokalne volitve pa so prinesle kar nekaj sprememb tudi v sestavi občinskega sveta, saj se je šestim svetnikom iz prejšnje sestave pridružilo 8 novih, od tega kar 4 ženske, kar je izredno pohvalno. Delo občinskega sveta poteka preko odborov in komisij, ki so bili že na drugi seji soglasno sprejeti. V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili imenovani Franc Mlakar, Jožica Lešnik in Karl Svenšek. Odbor za javne finance vodi Andrej Tkalec, Odbor za gospodarske dejavnosti Karl Svenšek, Odbor za okolje in prostor Anica Drevenšek, Odbor za negospodarske dejavnosti pa Hilda Bedrač. Statutarno pravno komisijo bo vodil Viktor Markovič, Komisijo za odnose z DARS-om Ivo Rajh, Komisijo za mlade Uroš Gojkovič, Komisijo za infrastrukturo pa Franc Krajnc. Omenjena komisija je sestavljena iz občinskih svetnikov, ki prihajajo iz vseh naših vasi in bodo nosilci posameznih projektov ter bodo skupaj z vaškimi oz. gradbenimi odbori in občinsko upravo skrbeli za realizacijo projektov. Način dela in vodenje investicij zahteva drugačen pristop, ki bo poskrbel za kakovost opravljenih storitev v skladu s finančnimi in terminskimi plani. Formiran je bil tudi Nadzorni odbor občine, ki ga sestavljajo dr. Marjan Leber, Zdenka Godec in Ivan Ogrinc ml., ki si bo sam izvolil predsednika. Ob tem pa je bil imenovan še Strateški svet, ki bo skrbel za dajanje predlogov sprememb srednjeročne in dolgoročne vizije in strategije razvoja naše občine. Strateški svet sestavljajo Radoslav Simonič, Janko Merc, Viktor Gojkovič in Franc Mlakar. Recesija, finančna nedisciplina, odpuščanje delavcev, zadolžitve, predvideno zmanjševanje sredstev s strani države za lokalne skupnosti ...so težave, ki tarejo današnjo družbo in ustvarjajo pesimistično vzdušje. Vendar sem kljub temu optimističen, ko v tem zimskem času spremljam aktivnosti številnih naših ustvarjalnih društev (kulturnih, športnih, gasilskih, žena in deklet, gospodinj ...). Občina, ki ima tako bogastvo, se ne sme bati za svojo prihodnost. Vsem tem, ki skrbijo za našo promocijo in prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru, bomo v okviru občinskega proračuna za prihodnje leto morali zagotoviti pogoje za njihovo delo in sredstva za osnovno ter projektno dejavnost. Vsem občankam in občanom občine Hajdina želim prijetne praznike in zdravo ter na vseh področjih uspešno novo leto 2011. Vaš župan mag. Stanislav Glažar Hajdinčan vstopa v še eno novo leto Lokalne volitve so za nami in občina Hajdina ima novo vodstvo, novega župana mag. Stanislava Glažarja in tudi novi občinski svet. Vsem novoizvoljenim lahko samo čestitamo in zaželimo dobro, uspešno vodenje občine Hajdina tudi v prihodnje. Naj ta postane še bolj prepoznavna v slovenskem prostoru, naj bodo ljudje, ki tu živijo, zadovoljni in srečni. Po štirih letih pa se mandat izteka tudi ekipi uredniškega odbora, kije Hajdinčana ustvarjala v minulih štirih letih, ga bogatila in mu dajala novih vsebin ter pestrosti. Želeli smo biti najboljši, ampak bili smo dobri, še boljši pa lahko postanemo, saj ima naš Hajdinčan dobre in trdne temelje za prihodnost. V uredniški ekipi smo se trudili vsak po svojih močeh, veliko smo bili na terenu, na mnogih lokalnih dogodkih in slovesnostih, pisali smo o tem in onem dogodku, o ljudeh, ki si to zaslužijo, o društvih, kjer sta doma prostovoljstvo in humanost, o mnogih zanimivih, kdaj pa tudi neprijetnih in žalostnih dogodkih. Spremljali smo delo in življenje v občini Hajdina. Naša zgodba, povezana s Haj-dinčanom, se po štirih letih zaključuje. Prepričana sem, da smo svoje delo dobro opravili. Zato hvala vodstvu občine, predvsem dosedanjemu županu Radoslavu Simoniču za zaupanje in priložnost, ki nam je bila dana, hvala celotni uredniški ekipi, tudi tiskarjem in vsem tistim, s katerimi smo v tem obdobju dobro sodelovali. V predprazničnih dneh, ko je v naših domovih že veliko veselja in smo z mislimi že v novem letu, pa vam v branje dajemo še zadnjo letošnjo, precej obširno številko Hajdinčana. Z veseljem vzemite v roke našega Hajdinčana, na katerega smo lahko skupaj ponosni. Novi uredniški ekipi pa vso srečo pri nadaljevanju zgodbe HAJDINČAN. Obilo veselja v prazničnih dneh vam zaželim. Naredite kaj zase in za svojo srečo, osrečite koga v svoji bližini, predvsem pa ostani dobri, prijazni, strpni, ljubeznivi. VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2011! Tatjana Mohorko, urednica Hajdinčana december 2010 HAJDINCAN Iz zasedanja Občinskega sveta Občine Hajdina 25. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina A /mesecu oktobru seje Občinski svet V sestal na 25. redni seji, ki je bila 1. oktobra 2010 ob 17. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: 1. Zapisnik in sklepi 24. redne seje. 2. Odlok o rebalansu I proračuna Občine Hajdina za leto 2010. 3. Odlok o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki določa porabo denarnih sredstev, ki jih je občina prejela na podlagi petega odstavka 29. člena Zakona o divjadi in lovstvu. 4. Sklep o dopolnitvi programa pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdina za leto 2010. 5. Sklep o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hajdina, s katerim se določijo kriteriji za delno povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hajdina. 6. Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izgradnja kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izgradnja kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina«. 7. Sklep o potrditvi investicijskega programa »Izgradnja kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Investicijski program »Izgradnja kanalizacije v naselju Zgornja Hajdina in Spodnja Hajdina«. 8. Sklep o imenovanju sodnikov porotnikov na Okrožnem sodišču na Ptuju, s katerim se za sodnike porotnike imenujejo: Jožica Šijanec, Slovenja vas 61/c, Valerija Šamprl Sp. Hajdina 53/b, Zdenka Ornik Hajdoše 51 in Jakob Kokol, Skorba 19/a. 9. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2010, s katerim se za kletarja letnika 2010 imenuje Stanislav Tomanič, Draženci 75, roj. 16. 07.1942. 10. Sklep o priznanjih občine Hajdina za leto 2010, in sicer: Občina Hajdina v letu 2010 podeljuje naslednja priznanja: ČASTNI OBČAN - Darko Brlek, roj. 8. 12. 1964, iz Dražen- cev, sedaj stanujoč v Ljubljani - glasbenik in direktor Ljubljanskega Festivala. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Cvetka Vratič, Zg. Hajdina 114, roj. 7. 5. 1961 - za večletno delo in aktivnosti na področju kulture, - Aljaž Godec, Draženci 21/d, roj. 19. 7. 1985 - za celovit in sistematični pristop pri razvoju gledališkega ustvarjanja, - ŠD Skorba - za 40-letno delovanje društva, - Društvo žena in deklet Gerečja vas - za 10-letno delovanje društva. 11. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina za leto 2010, in sicer: priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina prejmejo: - VAŠKA SKUPNOST ZG. HAJDINA -priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost, - POSLOVNI OBJEKT Silva Vogrinec, Sp. Hajdina 19 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, - KMETIJA GOLOB Terezije, Draženci 20 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo, - DRUŽINA OGRINC, Skorba 35 - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, - DRUŽINA MAHER, Sp. Hajdina 17/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, - DRUŽINA KAISERSBERGER, Gerečja vas l/e- bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. 12. Sklep o spremembi sklepa o opravljanju in oddajanju šolske telovadnice v Osnovni šoli Hajdina, in sicer: 6. člen se spremeni tako, da se glasi Cene za uporabo telovadnice so od 01. 09. 2010 sledeče: a) za otroke in šolsko mladino, ki so vključeni v športna, gasilska društva in klube, kateri so vključeni v program športa Športne zveze Hajdina in gasilskega poveljstva Hajdina ter invalide: 4,50 € - 90 minut b) za člane društev in klubov iz občine Hajdina: 6,80 € - 90 minut c) za rekreativce, skupine in posameznike iz Občine Hajdina: 11,30 € - 90 minut d) za društva in klube ter ostale uporabnike izven Občine Hajdina: 17,40 € - 90 minut Cena za malo telovadnico je 2,50 €- 90 minut. Cene najema telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za posamezno prireditev. Podana pa je bila tudi informacija o 12. občinskem prazniku. Občinski svet se je seznanil s: - Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Hajdina za januar - junij 2010 in s - Trendi varnostnih pojavov. Župan seznani člane Občinskega sveta s podelitvijo priznanj za župana, in sicer v letu 2010 prejmeta priznanje župana: - Jože Lah, ravnatelj OŠ Hajdina in - Marijan Fesel, župnik župnije Sv. Martin Hajdina in naddekan. 1. redna konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Hajdina "1 /"mesecu novembru se je občinski V svet sestal na 1. redni konstitutivni seji, ki je bila 9. novembra 2010, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. 1. Občinski svet se je seznanil s poročilom Občinske volilne komisije Občine Hajdina o izidu rednih volitev v Občinski svet Občine Hajdina, ki so bile 10. oktobra 2010 in 24. oktobra 2010. 2. Imenovana je bila Komisija za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana v sestavi: - Anton Cestnik, predsednik, - Karl Svenšek, član in - Uroš Krajnc, član., 3. Na podlagi ugotovitve Komisije za potrditev mandatov občinskih svetnikov ni bilo vloženih pritožb kandidatov in predstavnikov kandidatur na volilne izide in na podlagi pregleda izdanih potrdil o izvolitvi občinskih svetnikov ter poročila predsednice OVK Hajdina potrdi Občinski svet Občine Hajdina mandate vsem izvoljenim občinskim svetnikom. 4. Občinski svet Občine Hajdina se je seznanil z mandatom župana mag. Stanislava Glažarja. 5. Na podlagi ugotovitve Komisije za potrditev mandatov občinskih svetnikov, ni bilo vloženih pritožb kandidatov in predstavnikov kandidatur na volilne izide in na podlagi Ugotovitvenega sklepa Občinske volilne Komisije, potrdi Občinski svet Občine Hajdina mandat Hildi Bedrač. 6. Bivši župan Radoslav Simonič novemu županu mag. Stanislavu Glažarju podeli Svetnice in svetniki novoizvoljenega občinskega sveta občine Hajdina z novim županom mag. Stanislavom Glažarjem in direktorico občinske uprave Valerijo Šamprl. Foto: Črtomir Goznik župansko verigo, nato sledi pozdravni nagovor novoizvoljenega župana. 2. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina 1 Tmesecu decembru se je Občinski V svet sestal na 2. redni seji, ki je bila 7. decembra 2010 ob 17. uri v prostorih Občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: 1. Sklepi in zapisnik 1. redne konstitutivne seje. 2. Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim se v komisijo imenujejo; 1. Franc Mlakar - predsednik, 2. Jožica Lešnik - članica, 3. Karl Svenšek - član. 3. Imenovani so bili naslednji odbori in komisije: - Odbor za javne finance v sestavi: 1. Andrej Tkalec - predsednik 2. Franc Krajnc - član 3. Hilda Bedrač - članica 4. Franc Mlakar - član 5. Viktor Markovič - član 6. Anton Cestnik - član 7. Jožica Lešnik - članica 8. Karl Svenšek - član - Odbor za gospodarske dejavnosti v sestavi: 1. Karl Svenšek - predsednik 2. Franc Krajnc - član 3. Ivan Vegelj - član 4. Anica Drevenšek - članica 5. Danilo Lipavšek - član 6. Štefan Kirbiš - član 7. Robi Šijanec - član 8. Karl Fridl - član - Odbor za negospodarske dejavnosti v sestavi: 1. Hilda Bedrač - predsednica 2. Ivan Vegelj - član 3. Uroš Krajnc - član 4. Jožica Lešnik - članica 5. Jožica Šijanec - članica 6. Katja Marlcež - članica 7. Uroš Gojkovič - član 8. Alfonz Strnad - član - Odbor za okolje in prostor v sestavi: 1. Anica Drevenšek - predsednica 2. Ivan Vegelj - član 3. Ivan Lešnik - član 4. Uroš Krajnc - član 5. Ivan Brodnjak - član 6. Janez Kiseljak - član 7. Sašo Pungračič - član 8. Milan Brodnjak - član - Statutarno pravna komisija v sestavi: L Viktor Markovič - predsednik, 2. Ivan Lešnik - član, 3. Jožica Lešnik - članica, 4. Anton Cestnik - član 5. Andrej Tkalec - član. - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sestavi: 1. Viktor Markovič - predsednik 2. Marjan Rozman - član 3. Alojz Bedrač - član 4. Karmen Jerenko - članica 5. Zlatka Strmšek - članica 6. Karl Svenšek - član 7. Silvo Pernat - član 8. Boris Kozenburger - član - Nadzorni odbor v sestavi: - Marjan Leber, Zg. Hajdinal59 - član, - Zdenka Godec, Draženci 21/d - članica, - Ivan Ogrinc ml., Skorba 35 - član. 4. Mnenje o kandidatih za ravnatelja Osnovne šole Hajdina, s katerim Občinski HAJDINČAN december 2010 svet Občine Hajdina daje pozitivno mnenje kandidatki za ravnatelja Iris Mlakar, Skorba 51/c, 2288 Hajdina, za vse ostale kandidate pa negativno mnenje. 5. Sklep o imenovanju članice v Svet zavoda Osnovne šole Hajdina, v Svet zavoda OŠ Hajdina se imenuje Hilda Bedrač, Hajdoše 43. Obrazložitev: Občinski svet Občine Hajdina je s sklepom št. 600-1/2006, dne 11. 1. 2007, v Svet zavoda OŠ Hajdina imenoval naslednje člane: Franca Mlakarja, Skorba 51/c, Jožico Lešnik, Gerečja vas 20/b in Jožico Šijanec, Slovenja vas 61/c. Dne 19. 10. 2010 je Franc Mlakar podal odstopno izjavo, zato je Občinski svet Občine Hajdina v Svet zavoda OŠ Hajdina imenoval novo članico. 6. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Hajdina, 7. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011, ki v letu 2011 znaša 0,0051 EUR. 8. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina za leto 2011, ki v letu 2011 znaša 2,80 EUR. 9. Sklep o višini najemnine in višini enkratnega nadomestila o najemu groba ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina za leto 2011, in sicer: - Za občane občin Hajdina in Kidričevo znaša letna najemnina: - na starem delu za enojni grob 16,60 EUR - na starem delu za družinski grob 26,00 EUR - na novem delu za družinski grob 34,30 EUR - za žarni grob 9,90 EUR - za grobnico 43,90 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob - družinski grob - žarni grob Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 112.30 EUR 184.30 EUR 67,30 EUR 18,90 EUR/dan 20,70 EUR 9,40 EUR/dan Za občane ostalih občin znaša letna naj- emnina: - na starem delu za enojni grob 20,40 EUR - na starem delu za družinski grob 32,80 EUR - na novem delu za družinski grob 42,90 EUR - za žarni grob 12,30 EUR - za grobnico 54,70 EUR Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču Hajdina znaša za: - enojni grob - družinski grob - žarni grob Uporaba mrliške vežice Čiščenje mrliške veže Uporaba hladilne komore 137,00 EUR 219,60 EUR 82,30 EUR 23,70 EUR/dan 22,40 EUR 11,90 EUR/dan Višina kupnine za temelje žarnega groba na pokopališču Hajdina znaša za grob, katerega mere so: - dolžine 1,60 m in širine 0,80 m 519,20 EUR. Cene so z davkom na dodano vrednost. 10. Sklep o višini najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina, za leto 2011, in sicer: Višina najemnine za prostor postavljenega kioska za cvetličarno na pokopališču Hajdina v letu 2011 znaša 84,20 EUR na mesec. Občinski svet se je seznanil s Sklepom o začasnem financiranju iz proračuna Občine Hajdina v obdobju januar - marec 2011. Župan obvesti Občinski svet, da bo imenoval še naslednje komisije: 1. Strateški svet v sestavi: Radoslav Simonič, Janko Merc, Viktor Gojkovič in Franc Mlakar. 2. Komisijo za infrastrukturo v sestavi: Franc Krajnc - predsednik in člani Anica Drevenšek, Karl Svenšek, Franc Mlakar, Anton Cestnik, Ivan Vegelj, Viktor Markovič in Hilda Bedrač. 3. Komisija za odnose z DARS-om v sestavi: Ivo Rajh- predsednik in člana Franc Mlakar ter Karl Svenšek. 4. Komisija za mlade v sestavi: Uroš Gojkovič- predsednik in člani Aljaž Godec, Nina Kokol, Renato Leber in Blaž Vogrinec. Občinska Uprava HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45,2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 3031. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko skupna občinska uprava OBVESTILO OBČANOM V jesenskih mesecih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti in ugotovili zelo slabo stanje na področju onesnaženja cest. Ker velik del področja teh občin pokrivajo kmetijske površine, so se na njivah in poljih opravljala dela zaradi spravljanja pridelkov, oranja, gnojenja in druga sezonska kmetijska dela. Večji del teh površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Del voznikov traktorjev in tovornjakov tega ne stori in na cesto navozi zemljo, blato ali gnoj. Ker je v jesenskem času vlažnost zraka zelo visoka in pogosto prši ali dežuje, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče. Občinski redarji smo lahko pogosto po sledovih umazanih gum, ki so vodili od polja do domačije ugotovili kršitelja, ki je onesnažil cesto. V 113. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je med ostalim določeno: »Preden se vključi v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.« Predpisana globa za neupoštevanje te določbe je 250 evrov. Zaradi nevarnosti in pogostih primerov onesnaževanja cest smo tovrstna dejanja določili kot prekršek tudi v predpisih lokalnih skupnosti. Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo opozarjali, kar ni prineslo ustreznih rezultatov, smo za takšne prekrške začeli izrekati tudi globe. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Z morda pet minutnim delom se bo zmanjšalo resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu. Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Alenka KORPAR direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju HAJDINCAN december 20010 Praznovanje 12. rojstnega dne Občine Hajdina X /'prijetnem, prazničnem in nadvse V veselem vzdušju je potekalo tudi letošnje praznovanje že 12. praznika Občine Hajdina. Osrednji praznični dan je bil v soboto, 13. novembra, ko je bila v občini, v prireditvenem šotoru tudi osrednja proslava s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj posameznikom in društvom ter in imenovanjem drugega častnega občana. Še pred osrednjo prireditvijo pa je bila na Hajdini v Martinovi cerkvi že tradicionalna 15. kulturna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«, kjer je bil za kletarja letnika 2010 imenovan Stanko Tomanič iz Dražencev. V prireditvenem šotoru se je tudi letos zbrala množica občanov in obiskovalcev iz okoliških krajev, novo vodstvo občine Hajdina z županom mag. Stanislavom Glažar-jem, dosedanji župan Radoslav Simonič, častni občan Viktor Gojkovič, ravnatelj OŠ Hajdina jože Lah, naddekan Marijan Fesel, predsedniki vaških skupnosti, političnih strank, med gosti pa so bili tudi župani okoliških občin ter mnogi vidnejši gostje iz različnih področij. Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti je bil še zadnjič dosedanji župan Radoslav Simonič, v pozdravnem nagovoru pa se mu je pridružil tudi novoizvoljeni župan mag. Stanislav Glažar. »ZA OBČINO HAJDINA JE 12 LET DELA IN USTVARJANJA« Radoslav Simonič, ki je občino Hajdina uspešno vodil vseh 12 let in seje na prazniku tudi poslovil od županovanja, je v svojem zadnjem nagovoru med drugim povedal: »V minulih 12 letih je bil na najrazličnejših področjih dela in ustvarjalnega življenja narejen takšen razvojni preskok, da danes z veseljem praznujemo 12. rojstni dan. Dela in skrbi - pa tudi načrtov, želja in financ pa nam ne bo primanjkovalo niti naslednje leto, niti naslednje desetletje. Hajdinski občan vedno strmi po nečem boljšem - želi si kvalitetnejšega življenja. V času gospodarske recesije in gospodarske krize, ki se nikakor noče končati, pa tudi vse več naših občanov ostaja brez dela in službe. Posledično se vse to odraža na državnem proračunu, poračunu lokalnih skupnosti in nenazadnje pri vsakem od nas doma. Kljub temu ne smemo biti pesimisti. Optimistično lahko zremo v jutrišnji dan, kajti za letos in prihodnje leto zastavljeni načrti bodo imeli še dovolj finančnega suporta, Foto: Langerholc da bodo dokončani. Nato bodo prišle nove vizije, novi načrti in nova razmišljanja. Za občino Hajdina je 12 let dela in ustvarjanja. Ker sem jo vsa ta leta vodil in sodeloval praktično pri vsem, kar se je dogajalo na t.i. živi in neživi sceni naše občine, sem se nekako utrudil na tej prehojeni poti. Naredili smo vse, kar smo si zastavili - razen zbiralnice ločenih odpadkov pri pokopališču Hajdina. Z leti si nabereš kar precej izkušenj in ena izmed ugotovitev je, da občine Haj- dine ni lahko voditi. Zahteva veliko znanja iz lokalne samouprave in druge zakonodaje, med 10 dobrimi odločitvami je tudi katera slaba predvsem pa zahteva delo na povezovalnem področju, kako različna gledanja in usmeritve pripeljati do enega cilja. Včasih sta potrebni tudi strpnost in potrpežljivost. Po 12. letih se na nek način končuje poglavje dela in življenja v naši občini. Potrebne so vizije, novi srednjeročni program in popravek dolgoročne strategije naše občine. Potem ko je dosedanji župan Radoslav Simonič novemu županu Stanislavu Glažarju nadel župansko verigo, mu je med drugim dejal: »Spoštovani župan, želim ti uspešnega vodenja občine v prihajajočem mandatu in bodi župan vseh občanov; tistih, ki so te volili in tistih, ki te niso.« Foto: Langerholc december 2010 HAJDINCAN Novi župan mag. Stanislav Glažar je v kratkem nagovoru poudaril, da je prepričan, da bodo zastavljenim načrtom sledili tudi v novi sestavi občinskega sveta, ki ga prežemata modrost in mladost. Foto: Langerholc Prostorsko je urejeno zemljišče za cerkvijo namenjeno bodočemu Domu starejših, tudi projekt Megalaxije še ni za v koš. Verjamem, da novi župan in člani občinskega sveta to zmorejo in da se bo razvoj naših vasi in občine nadaljeval v složnosti tudi v bodoče. Vsem občanom velja zahvala za podporo in sodelovanje v letih predsedovanja PČ Hajdina in v letih županovanja v naši občini.« Novemu županu, pa je Simonič zaželel uspešnega vodenja občine v novem mandatu in da naj bo župan vseh občanov, tudi tistih, ki ga morda niso volili. Mag. Stanislav Glažar, ki je z veseljem sprejel župansko verigo, pa je v nagovoru dejal, da je občinsko praznovanje najboljša priložnost za zahvalo županu, ki se poslavlja, za vse, kar je naredil v dvanajstih letih županovanja. Novi župan je prepričan, da bodo zastavljenim načrtom sledili tudi v novi sestavi občinskega sveta, ki ga po njegovih prvih vtisih prežemata modrost in mladost. PRIZNANJA KOT ZAHVALA IN NAGRADA ZA OPRAVLJENO DELO, DOSEŽKE IN VELIK PRISPEVEK K PREPOZNAVNOSTI OBČINE HAJDINA ALJAŽU GODCU, MLADEMU GLEDALIŠČNIKU, PRIZNANJE OBČINE Mladi igralec Aljaž Godec je že zelo zgodaj stal na odrskih deskah. Že takrat se je srečeval s kvaliteto režije in hkrati zahtevnostjo gledališke dejavnosti, ki ga je vedno bolj privlačila. Kot realen mladenič brez nadutosti ali vzvišenosti rad priznava, da je bila igra vedno sredstvo njegovega izražanja. S svojim pristopom in odprtostjo ter številnimi izkušnjami, ki si jih je nabiral najprej kot igralec, kasneje pa kot režiser, je znal pritegniti mlade ljudi. Gledališko sekcijo poimenuje ŠUS teater. Od leta 2005 se preizkuša v režiji in dosega neverjetne rezultate, skrbno prebira literarne tekste in izbira tisto najboljše besedilo, ki ga poskuša čim bolje prenesti na vsakega igralca. Občinsko priznanje je Aljaž Godec prejel za celovit in sistematični pristop pri razvoju gledališkega Dobitniki najvišjih občinskih priznanj v družbi podeljevalcev: Radoslava Simoniča, mag. Stanislava Glažarja in članice komisije za podelitev priznanj Danice Hernec. Foto: Langerholc Prireditveni šotor je tudi letos sprejel množico obiskovalce, spredaj pa smo lahko srečali mnoge znane goste, tudi nekatere župane s Ptujskega. Foto: Langerholc V imenu županov s Ptujskega in nekaterih gostov je na slovesnosti zbrane nagovoril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je poleg čestitke občanom ob prazniku čestital še dosedanjemu županu Simoniču. Zahvalil se mu je za dobro sodelovanje in mu izročil darilo Ptuja, ob tem pa uspešno vodenje občine zaželel tudi novemu županu Glažarju. Foto: Langerholc ustvarjanja. PRIZNANJE OBČINE TUDI IZJEMNI KULTURNICI CVETKI VRATIČ Cvetka Vratič je že vrsto let članica Kulturno prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina. Ves čas se aktivno vključuje v delo društva, kjer je opravljala tudi vodstvene funkcije. Veliko let je bila igralka v dramski skupini, kjer je odigrala kar nekaj odmevnih vlog. Njen prispevek k razvoju kulture v občini Hajdina je izjemen. Aktivna je tudi v Zvezi kulturnih društev občine Hajdina, kjer je že nekaj časa predsednica nadzornega odbora. Cvetka spada med tiste ljudi, ki s svojim delom in tudi vzgledom pomembno vplivajo na razvoj kulture v domači občini, pa tudi širše. Priznanje je Cvetka Vratič prejela za večletno delo in aktivnosti na področju kulture. PRIZNANJE OBČINE DRUŠTVU ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS Društvo žena in deklet Gerečja vas praznuje letos 10. obletnico svojega delovanja. Članice delujejo na kulturnem in družabnem področju. Vneto odkrivajo, gojijo in prenašajo običaje ter navade naših prednikov na mlajše rodove, aktivno sodelujejo tudi pri vseh vaških in občinskih praznovanjih. Ohranjajo svoj osnovni namen - povezati žene in dekleta iz vasi z namenom, da v njej svoje mesto najde vsaka žena ali dekle, ki si poleg svojega domačega in službenega dela želi aktivnega vključevanja v družabno življenje na vasi, pa tudi širše. ŠPORTNO DRUŠTVO SKORBA OB 40-LETNICI S PRIZNANJEM OBČINE ŠD Skorba praznuje letos 40 let delovanja. Vse od svoje ustanovitve do danes je športno društvo nosilec akcij in pobudnik druženja vaščanov na vseh področjih, ne samo na športnem. 25 let je bil to tudi edini klub - društvo v vasi Skorba, zato je bila in je še vloga ŠD Skorba toliko večja. Njihovo delovanje sloni tudi na vzgoji mladih športnikov, kar je v današnjem času, ko je pomoč pri vzgoji otrok zelo potrebna, toliko bolj pomembno. ŽUPANOVO PRIZNANJE DOLGOLETNEMU RAVNATELJU JOŽETU LAHU Življenjska pot Jožeta Laha je klasična pot slovenskega podeželskega učitelja in ravnatelja, predvsem pa pedagoga in vzgojitelja. Prvič se je zaposlil v letu 1969/70 kot pred- metni učitelj zgodovine in geografije na OŠ Majšperk. Tam si je med haloškimi učenci in starši pridobil veliko življenjskih izkušenj, v kolektivu pa dobro popotnico za bodoče strokovno delo. V šolskem letu 1989/90 je postal učitelj zgodovine in geografije na OŠ Hajdina. Po treh letih poučevanja na predmetni stopnji je bil zadnjih 17 let ravnatelj OŠ Hajdina. Nepozaben je njegov prispevek v prvih letih ravnatelj e vanj a k obnovi celovitega šolskega okoliša na Hajdini, na gradnjo prizidka k osnovni šoli s telovadnico 1997. leta. Leta 1999 je OŠ Hajdina med prvimi 17 šolami v Sloveniji prešla na 9- letlco, njegov prispe- vek in delo, pa sta zelo izstopala tudi v letu 2010, ko je bil dograjen in v uporabo predan še 5-oddelčni otroški vrtec. V času ravna-teljevanja Jožeta Laha so potekale številne pomembne jubilejne prireditve, kot so 100 letnica šolske zgradbe, 300-letnica šolstva na Hajdini, 50-letnica izdajanja šolskega glasila Najdihojca in druge. Med drugim Jože Lah opravlja tudi funkcijo predsednika Društva ravnateljev ptujskega območja. Med učenci, starši, kolektivom uživa sloves dobrega in poštenega vzgojitelja ter strokovnega pedagoga. V odnosih z ustanoviteljem zavoda OŠ Hajdina - občino Hajdina, pa so bili odnosi na zavidljivo visoki ravni sodelo- Priznanji po županu občine Hajdina sta prejela ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah in župnik v fari Sv. Martina naddekan Marijan Fesel. Foto Langerholc »POGREŠAL BOM HAJDINO, ZATO Ml JE TO PRIZNANJE RESNIČNA ZAHVALA ZA MOJE DOSEDANJE DELO« Jože Lah, ki se še pred koncem letošnjega leta poslavlja z mesta ravnatelja in odhaja v pokoj, je takoj potem, ko je priznanje že bilo v njegovih rokah, z navdušenjem povedal: »To ni samo moje priznanje, namenjeno meni osebno, ampak ga povezujem z mojim delom na šoli. To je delo z mladimi, z učenci, sodelavci, tudi s starši, to pa so seveda občani občine Hajdina. Priznanje je povezano z vsem tem, kar doživljam kot ravnatelj hajdinske šole. Če sem priznanje pričakoval? Malo že, če sem iskren, saj dosedanji župan odhaja, pa tudi on ve zame že nekaj časa, da se poslavljam od ravnateljevanja. Pogrešal bom Hajdino, zato mi je to priznanje resnično zahvala in plačilo za moje dosedanje vloženo delo, ki ga je bilo v teh letih kar veliko. 20 let ni tako kratka doba in dvajset generacij, ki so šle preko šolskega praga v tem obdobju, mi pomeni eno zares lepo zadoščenje za moje pedagoško delo, s tem pa se mi obrestuje tudi dobro delo z ljudmi in v šolskem kolektivu. Prepričan sem, da je v kolektivu ustvarjeno in še zmeraj vlada prijetno delovno vzdušje med strokovnimi delavci, pa tudi sodelovanje z ustanoviteljem, občino torej, to pa je tisto, za kar sem priznanje na nek način tudi dobil. Z lokalno skupnostjo smo v vseh teh letih zelo dobro sodelovali in skupaj tudi nekaj naredili, zadnji dokaz je prav gotovo novozgrajeni vrtec, ki smo ga veseli prav vsi, še najbolj veseli pa so najmlajši v občini in njihovi starši. Občina je prav gotovo ponosna na svojo edino šolo, ponosni pa smo tudi tisti, ki delamo in ustvarjamo na šoli. V letih, ko sem bil ravnatelj na OŠ Hajdina, mislim, da smo naredili kolikor je bilo v naši moči, morda bi lahko naredili še več, ampak zadovoljni smo tudi s tem, kar smo ustvarili, tudi za nove generacije mladih.« december 2010 HAJDINČAN vanja in zaupanja. ŽUPANOVO PRIZNANJE NAD-DEKANU MARIJANU FESLU Marijan Fesel je bil 25. junija 1985 v Mariboru posvečen v duhovniški stan. Nato je bil štiri leta kaplan v Turnišču v Prekmurju, od leta 1989 do 1996 pa v Tišini. Tega leta je prišel za župnika v župnijo sv. Martina na Hajdino. Danes poleg župnika na Hajdini opravlja tudi funkcijo dekana ptujske dekanije in naddekana ptujsko - ormoškega naddekanata, je član Nadškofijskega gospodarskega sveta, član Zbora svetovalcev, član Zbora dekanov in naddekanov ter član Duhovniškega sveta. Njegovo sodelovanje z lokalno skupnostjo se je pričelo takoj z njegovim prihodom na Hajdino. Še isto leto je takratni svet PČ Hajdina organiziral 1. prireditev »Iz Mošta vino - pridi na Hajdino!« in ustoličil 1. kletarja letnika 1996. V letošnjem letu je postal mlajši abrahamovec in poleti je služil srebrno mašo, oziroma 25 let dela v duhovniškem poklicu. Njegovo sodelovanje z lokalno skupnostjo, OŠ Hajdina, z občani in farani pa je bilo vseskozi na zavidljivi ravni. 1996. leta je podedoval sakralne objekte v župniji Hajdina v slabem stanju, kar je klicalo po obnovi. Zadnjih 15 let so bila leta prenove župnišča, cerkve od zunaj do znotraj - tako na Hajdini kot v Kungoti in Slovenji vasi. Krona vseh obnov je bila slovesnost 12. julija 2009, ko so v obnovljenem stolpu zazvonili trije novi zvonovi. Za vsa neponovljiva obnovitvena in prenovitvena dela na sakralnih objektih v župniji Hajdina, za vsa opravljena dela na vzgojnem, pedagoškem in duhovnem bogatenju naših občanov in faranov ter za sodelovanje z lokalno skupnostjo se je Marijanu Feslu dosedanji župan Radoslav Simonič iskreno zahvalil. »ZAHVALA ZA DELO, KI GA ČLOVEK OPRAVI« Po svečani podelitvi priznanj je Marijan Fesel za Hajdinčana dejal: »Vsak je vesel priznanja, saj je to neke vrsta zahvala za delo, ki ga človek opravi. Seveda je to priznanje priznanje vsem ljudem, s katerimi dobrih 14 let dobro sodelujemo v župniji in želim si tako dobrega sodelovanja tudi vnaprej, tudi z novim vodstvom občine Hajdina. Namreč kjerkoli sem bil, preden sem prišel na Hajdino, sem z lokalno skupnostjo zelo dobro sodeloval in tega sodelovanja sem si želel tudi na Hajdini. Niti približno nisem pričakoval, da bo to sodelovanje tako dobro in tako odlično, tudi z osnovno šolo, zato si resnično želim, da bi šlo v tej smeri naprej.« Darko Brlek -drugi častni občan Hajdine »Enkrat vrhunski organizator, enkrat vrhunski glasbenik, enkrat svetovljan, drugič boem in tretjič samo Darko Brlek iz Dražencev na začasnem delu v Ljubljani in drugje po svetu,« je ob imenovanju drugega častnega občana v nagovoru poudaril Radoslav Simonič. Foto: Langerholc V obrazložitvi za častnega občana je bilo povedano: »Darko Brlek je osnovno šolo obiskoval na Bregu pri Ptuju. Uspešno je zaključil nižjo glasbeno šolo na Ptuju pri prof. klarineta Antonu Horvatu. Verouk je obiskoval v domači farni cerkvi na Hajdini, kjer je bil nekaj časa tudi ministrant pri cenjenem, že pokojnem župniku Pavlu Pucku. Nato ga življenjska pot odnesla v svet glasbe, v svet umetnostnega ustvarjanja doma in v tujini. Najprej je dokončal srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Bil je učenec zelo znanega klarinetista prof. Valterja Petriča. Leta 1988 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je še izpopolnjeval znanje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Že v času študija je prejel številne ugledne nagrade, kot so: Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani ter Bettetovo in Župančičevo nagrado za umetniško ustvarjanje. Leta 1991 šele kot 27 letni priznani glasbeni ustvarjalec in organizator Darko Brlek postane direktor Ljubljanske opere. Tako ostaja zapisan v zgodovini 1. operne hiše našega naroda kot najmlajši direktor v času njenega obstoja. Svoje resnično poslanstvo pa je našel leto kasneje, ko je postal prav tako najmlajši umetniški vodja Festivala Ljubljana. Leta 1995 je poleg umetniškega vodenja prevzel tudi direktorski položaj Festivala. Zraven tega je bil med ustanovitelji Slo- venske kulturniške zbornice in njen prvi predsednik in tudi član Sveta za kulturo pri Vladi Republike Slovenije. Že drugi mandat opravlja funkcijo predsednika strokovnega sveta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in drugi mandat člana Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije. Njegovo udejstvovanje pa ni omejeno samo na Slovenijo. Že leta 1997 je postal podpredsednik Evropskega združenja Festivalov s sedežem v Bruslju, od leta 2005, pa je predsednik tega združenja, katerega sestavlja več kot 100 naj večjih evropskih festivalov. Od leta 1996 je tudi član eminentnega mednarodnega združenja Performing Arts s sedežem v New Yorku. Da umetnost ni samo njegov poklic temveč tudi način življenja, dokazuje njegovo nastopanje v vlogi klarinetista. Je član komornega orkestra Trio Luwigana, ki redno sodeluje z različnimi svetovnimi orkestri na največjih HAJDINCAN december 20010 odrih Evrope in sveta. Enkrat vrhunski organizator, enkrat vrhunski glasbenik, enkrat svetovljan, drugič boem in tretjič samo Darko Brlele iz Dražen-cev na začasnem delu v Ljubljani in drugje po svetu. Takšen je naš rojak Darko Brlele, ki se večkrat vrača tudi domov k svojima staršema Ivanu in Mariji Brlek v Dražence.« »KO MI PADE ZASEKA V KRVI, TAKRAT JE DOBRO PRITI DOMOV« Darko Brlek po imenovanju: »Zelo počaščen sem bil že, ko mi je predlog za to imenovanje predlagala delegacija lokalne skupnosti s tedanjim županom Radoslavom Simoničem na čelu. To mi pomeni veliko. Tukaj sem odraščal, rad se vračam v te kraje, ker tukaj živijo moji starši, moja sestra, moja dva nečaka. Vesel sem, ko vidim, da sam kraj in občina napredujeta vedno bolj, da so očitne spremembe, da so ljudje zadovoljni, da tudi, ko jih srečam, radi poklepetajo. Iz tega lahko razberem, da je življenje na Hajdini dobro, kar me še posebej veseli. Takrat, ko sem jaz živel v teh krajih, je bila fara ista, spadali smo le pod občino Ptuj. Tukaj sem bil ministrant, na Hajdino sem hodil k verouku, razumljivo, tukaj so se dogajali vsi pomembnejši družinski prazniki... Iz Hajdine proti Ptuju je krasen pogled na ptujski grad, zares lepe spomine imam na te kraje, pa tudi na svoje sošolce in kar nekaj sem jih srečal tudi na praznovanju občinskega praznika. Zanimivo je, da se sploh nismo tako spremenili, da se ne bi spoznali. Prijetno z eno besedo. Z glasbo, Ptujem in Hajdino sem povezan že od nekdaj, še posebej iz otroških in mladostnih dni, ko sem še hodil v glasbeno šolo na Ptuj, igral pa sem tudi v ptujski godbi. Ogromno spominov me veže tako na Hajdino kot tudi na Ptuj, na celotno to okolje. Tudi kasneje sem velikokrat prišel igrat na Ptuj kot solist s triom ali kvartetom. Vedno sem se tukaj dobro počutil, zato, ko mi pade zaseka v krvi, je dobro priti domov. Imam to srečo, da lahko delam to, kar si želim. Mislim, da bom to počel še naprej, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje, kjer to že počnem. Prostora je dovolj, sploh pa za dobre programe in za dobre ideje.« Ob koncu je Brlek še dejal: »Občina Hajdina je en dober primer, kako se lahko z dobro vizijo in pridnim delom daleč pride. Tudi dejstvo, da je sveti Martin zavetnik občine in župnije Hajdina, je k temu verjetno veliko pripomoglo, da se na Hajdini vsako leto zbere veliko ljudi. Torej, če so stvari smiselne, dobro narejene, potem seveda uspejo.« Tatjana Mohorko Najlepši pušeljc je zbranim v šotoru na Hajdini podarila tudi pevka Ela, doma iz Zg. Hajdine. S to pesmijo je Ela uspešno nastopila tudi na letošnjem festivalu narečne popevke v Mariboru. Foto: Langerholc V šotoru so za dobro počutje občanov in gostov poskrbele še pridne roke gospodinj in deklet iz Dražencev ... Foto: Langerholc Nastopil je tudi mladi harmonikar Jaka Purg iz Skorbe, v program praznovanja pa je svoj del dodala še godba na pihala Talum. Foto: Langerholc Z domačo vinsko kapljico so goste postregli draženski možje in fantje, ki so s ponosom spremljati kletarja iz svoje vasi. Foto: Langerholc Stanko Tomanič je petnajsti hajdinski kletar A >1"artinova cerkev na Hajdini je i-V.Lbila tudi na letošnjo Martinovo soboto odeta v praznovanje, saj je v farni cerkvi še pred osrednjo občinsko slovesnostjo potekala že 15. kulturna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«. Na prireditvi so se ob gospodih kletarjih zbrali še vodilni možje občine Hajdina, župani sosednjih občin, gostje nastopajoči in domačini. Na Hajdini pa so bili na Martinovo soboto dobrodošli prav vsi častilci in ljubitelji dobre vinske kapljice, tudi tisti, ki so se na ta dan želeli priporočiti sv. Martinu. Občina in fara Hajdina sta tega dne dobili že 15. kletarja letnika 2010. Ta čast je letos pripadla Stanku Tomaniču iz Hajdoš. Mlado vino je blagoslovil župnik fare sv. Martina naddekan Marijan Fesel. Novi petnajsti kletar Stanko Tomanič pa je prisegel pred zdaj že nekdanjim županom Radoslavom Simoničem. Jože Meglič, kletar let- V Dražencih so novemu kletarju pripravili nadvse prijeten sprejem in ga z velikim veseljem pospremili do Martinove cerkve : l) Novemu kletarju se je pridružil prvi kletar iz Dražencev Ivo Rajh, ki je že več let tudi član sveta občine Hajdina, pogosto pa tudi v prijetni družbi vseh hajdinskih kletarjev. Svečani sprejem je bil že pred Martinovo cerkvijo, kjer so gospode kletarje, mnoge goste in domačine pozdravili nekdanji župan Radoslav Simonič, novi župan mag. Stanislav Glažar in naddekan Marijan Fesel, ki je vse prijazno povabil tudi v Martinovo cerkev. nika 2009 je novemu kletarju nadel lento, potem pa mu je pomagal udariti pipico na sod, kjer pa se je zadeva malo zapletla. Vendar -kozarci so bili natočeni in čas je bil za zdravico. Ob zdravici pa je novi kletar izrekel že znane besede: »S tem kozarcem nazdravljam vinskemu senatu, kateri je s svojo sodbo spremenil mošt v vino, g. župniku, kateri ga je blagoslovil, županu, pred katerim sem se zaobljubil v kletarja letnika 2010, vam kletarji, kateri ste me sprejeli med sebe in vsem vam tukaj prisotnim.« TM Za nekaj trenutkov smo se lahko preselili v čas, ko je živel sv. Martin. Delček iz njegovega zanimivega življenja pa so predstavili člani dramske sekcije ŠUS teatra iz Dražencev. Franc Gojkošek, rojak iz Dražencev, je s prijatelji zapel in zaigral v čast in spomin novemu kletarju iz njegove rojstne vasi. Po dobrih šestih letih so pevci kvarteta 2 krat 2 KD Draženci znova združili moči in zapeli skupaj. Foto: Langerholc Kletarju in vsem zbranim v Martinovi cerkvi so letos peli in igrali: Sandi Zajc iz skupine Štajerski frajtonarji s frajtonarkami, člani dramske skupine ŠUS teater iz Dražencev, kvartet 2x2, Franc Gojkošek s prijatelji, lovski rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, cerkveni mešani pevski zbor župnije sv. Martina, na orglah jih je spremljal Danilo Jeza. Pesem Oče nebeški pa je letos zapel Robi Feguš. Svečani trenutek je z igranjem spremljala tudi godba na pihala Talum Kidričevo. Mlado vino je blagoslovil naddekan Marijan Fesel. Zdravica v čast 15. hajdinskemu kletarju iz naselja Draženci V šaljivi točki vinskega senata so se predstavile same imenitne sorte: gerečki poštar - Rado Kaisersberger, Uroš Šmarnica - Uroš Krajnc, David Kvintonar - Hajdinski - David Veronek, vinski razsodnik je bil Aljaž Godec, s senatom pa je nazdravila tudi aktualna vinska kraljica Ptuja, Tanja Hauptman. Na zdravje! december 2010 HATDINČAN Sandiju Zajcu, umetniškemu vodji skupine Štajerskih frajtor-narjev in tudi enemu od nagrajencev letošnje Štajerske frajtonarice, so se na nastopu v Martinovi cerkvi pridružile Štajerske frajtonarke. Na slovesnem dogodku na Martinovo soboto v župnijski cerkvi so bili vsi najpomembnejši možje občine Hajdina, prišli pa so tudi nekateri okoliški župani in predstavniki sosednjih občin. Novemu, petnajstemu hajdinskemu kletarju letnika Stanku Tomaniču, so v spomin zaigrali tudi njegovi lovski prijatelji, rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož. Pesem “Oče nebeški”, brez katere ni prireditve “Iz mošta vino - pridi na Hajdino”, je letos v čast novemu kletarju zapel Robi Feguš. V Jablovcu pri Podlehniku, kjer ima svoj vinski hram kletar Stanko Tomanič, seje le nekaj dni pred slovesnim imenovanjem kletarja leta zbrala vesela družba, v njej pa niso manjkali vsi dosedanji hajdinski kletar, niti vodilni možje občine Hajdina. HAJDINČAN december 2010 Praznična Martinova nedelja r n 68 s^i Na slovesni Martinovi maši so se zbrali tudi vodilni možje občine Hajdina, med njimi župan mag. Stanislav Glažar z ženo Urško, dosedanji župan Radoslav Simonič z ženo in ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah z ženo. Slavnostno mašo je ob somaševanju farnega župnika nadde-kana Marijana Fesla, diamantnega mašnika častnega kanonika Ivana Pucka, p. Janeza Kmetca in p. Franca Meška vodil kanonik msgr. Jože Goličnik. "TXan po osrednji občinski slovesnosti -L'in prireditvi »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!« je bilo nadvse slovesno še v župnijski cerkvi sv. Martina. Praznično mašo na praznik farnega zavetnika sv. Martina je ob somaševanju farnega župnika naddekana Marijana Fesla, diamantnega mašnika častnega kanonika Ivana Pucka, p. Janeza Kmetca in p. Franca Meška vodil kanonik msgr. Jože Goličnik. V pridigi je Jože Goličnik orisal pomen svetnika Martina, ki vernike v hajdinslci župniji vsak dan pozdravi na glavnem oltarju. »Njegova dobra dela je vredno posnemati, saj podoba skromnega svetnika Martina stopa pred nas. In kot je poudarjal on, ljubezen drug do drugega je najpomembnejša od vsega. Sv. Martin naj nam bo za vzgled in v veliko vzpodbudo. Vabi nas, da storimo dobro delo,« je še dodal Jože Goličnik. Naddekan Marijan Fesel pa se je v zaključnih besedah zahvalil prav vsem, ki so tudi letos pomagali pri izvedbi tako kulturne prireditve »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«, kot tudi pri osrednji občinski slovesnosti in na žegnanjsko Martinovo nedeljo. Za dobro sodelovanje v vseh minulih letih se je Fesel zahvalil dosedanjemu županu Radoslavu Simoniču in izrazil veselje, da ju zdaj veže dobro prijateljstvo, zahvalil se je tudi ravnatelju OŠ Hajdina Jožetu Lahu, vsem dosedanjim svetnikom občine Hajdina in še mnogim drugim, s katerimi je bilo sodelovanje vse do danes izjemno dobro. Čestital pa je tudi novemu županu mag. Stanislavu Glažarju ob izvolitvi, njemu in novemu občinskemu svetu pa zaželel veliko uspehov v novem občinskem mandatu. Po Martinovi maši je že po tradiciji sledilo manjše druženje v prireditvenem šotoru, kjer so vse zbrane postregli vaščani iz Dra-žencev skupaj z novim kletarjem Stankom Tomaničem. Praznična nedelja v hajdinski fari je bila potem še lepša, bolj praznična, saj smo mnogi delček dneva preživeli v prijetni družbi prijateljev in znancev. TM Slavje po maši se je že po tradiciji nadaljevalo v šotoru, ob bogati pogostitvi in izjemni gostoljubnosti draženskih gospodinj in gospodarjev. Foto: TM Na Martinovo nedeljo so se novemu kletarju Stanku Tomaniču pridružili tudi gospodje kletarji, njihove žene, številni prijatelji, občanke in občani. december 2010 HAJDINCAN Nagrajeni za trud in vzorno urejenost Dobitniki priznanj za urejenost v občini Hajdina v letu 2010 v družbi podeljevalcev. Prvič je občanom, ki vzorno skrbijo za svoje domove in vaške skupnosti, čestital novi župan mag. Stanislav Glažar. X /"občini Hajdina je posebna komi-V sija za podelitev priznanj za naj-lepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte še pred 12. občinskim praznikom opravila delo na terenu in odločila, kdo so dobitniki priznanj v letu 2010. Odločitev komisije tudi letos ni bila lahka, a vsi tisti, ki so priznanja prejeli na osrednji občinski slovesnosti, si ta še kako zaslužijo. Trud in izjemno prizadevanje za urejenost sta bila v občini letos znova nagrajena. Priznanja za urejenost so tokrat na osrednjem odru podelili Danica Hernec, dosedanja predsednica komisija za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejen objekte, pridružila pa sta se ji bivši župan Radoslav Simonič in novi župan mag. Stanislav Glažar. Bronasta vrtnica družini Kaisersberger iz Gerečje vasi Na začetku naselja Gerečja vas, če vanjo pogledamo iz zahodne smeri, ne moremo spregledati sončno obarvane stanovanjske hiše, v kateri prebiva družina Kaisersberger. Že njena oblikovna razgibanost nam daje vedeti, da se vsa družina rada posveča urejanju bivalnega prostora, vsekakor pa še posebno skrb družina namenja okolici svojega doma. Veliko okrasnih iglavcev in rožne gredice ob skrbno urejeni poti do hiše pustijo vsakemu obiskovalcu, pa tudi mimoidočemu prav poseben pečat. Srebrna vrtnica družini Maher iz Sp. Hajdine Da dobi dom in okolje domačega vrta svoj čar, je potrebna ljubezen do narave. Vse to imata Ana in Ivan Maher iz Sp. Hajdine. Vestno skrbita za svoj vrt, ki je vedno urejen, ter bujno cvetje, ki krasi balkon stanovanjske hiše. Naj bo srebrna vrtnica za vzorno urejeno okolje vzpodbuda za vse ostale, da bodo še bolj skrbeli za svoje domače okolje, ki bo ponos vsem na vasi in v občini Hajdina. Zlata vrtnica družini Ogrinc iz Skorbe Ob poti skozi Skorbo proti vaškemu domu boste kaj hitro opazili lepo stanovanjsko hišo z urejeno okolico. To je dom družine Ogrinc. Pogled se najprej ustavi na vzorno urejeni hiši in njeni okolici; negovana trava, ki jo dopolnjuje drevje, zeleni grmički in sezonsko okrasno cvetje, ki se bohoti skozi leto tudi na balkonih. Vse to se zaključuje z domačimi brajdami na eni in zelenjavnim vrtom na drugi strani. Za urejenost doma in okolice se zelo trudijo prav vsi člani družine Ogrinc in s svojim delom prispevajo k ustvarjanju mozaika urejenosti svojega doma. Kmetiji Terezije Golob iz Dražencev priznanje za vzorno urejeno kmetijo V Dražencih 20 stoji lepo urejena kmetija Golob. Na kmetiji se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, kljub obilici dela pa si zelo prizadevajo, da je kmetija vedno lepo urejena, okna in balkone pa krasijo rdeče pelargonije in begonije. Gospodinja Terezija je znana tudi po odličnem domačem kruhu, Bronasta vrtnica družini Kaisersberger iz Gerečje vasi. Srebrna vrtnica družini Maher iz Sp. Hajdine . Zlata vrtnica družini Ogrinc iz Skorbe. zanj je dobila že Znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij, in po odlični gibanici iz krušne peči. Silvi in Francu Vogrinec iz Sp. Hajdine priznanje za vzorno urejen poslovni objekt Za lep, urejen poslovni objekt in lepo urejeno okolico moraš imeti malo »žilice«, volje in pridne roke, da jo urediš. Vse to imata Silva in Franc Vogrinec. Srce ti zaigra in oko se ti spočije ob pogledu na balkone, na katerih cvetijo lepo usklajene rože najrazličnejših barv. Za lepo urejen poslovni objekt si zaslužita nagrado - posebno priznanje občine Hajdina, za kar jima tudi iskreno čestitamo. Vaški skupnosti Zg. Hajdina že drugič priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost. Hajdina se kot Ghandin v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1164 in leta 1202 se je Hajdina razdelila na Zgornjo in Spodnjo Hajdino. Na Hajdini živijo pridni in delavni ljudje, kar se odraža na skrbno vzdrževanih hišah, kmetijah, urejenih okolicah in lepo obdelanih poljih. Vsaka hiša z okolico na svoj način pripomore k lepši, všečni in celoviti podobi vasi, kije še tako naključni obiskovalec ne more prezreti. Že drugič se uvrščajo med najbolj urejeno vaško skupnost v občini Hajdina, za kar jim čestitamo in želimo, da Zg. Hajdina ostane tako vzorno urejena še naprej. Kmetiji Terezije Golob iz Dražencev priznanje za vzorno urejeno kmetijo. Silvi in Francu Vogrinec iz Sp. Hajdine priznanje za vzorno urejen poslovni objekt. Tekst: TM Fotografije: TM, Foto Langerholc, arhiv Občine Hajdina, Matija Brodnjak Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost - Zg. Majdina. december 2010 HAJDINCAN Odmevala je 11. Štajerska frajtonarica Tudi gostitelji Štajerski frajtonarji so zaigrali v spremljevalnem programu in navdušili publiko v prireditvenem šotoru. X /prireditvenem šotoru na Hajdina V je Iso se v počastitev občinskega praznika na pot podali tudi planinci. Planinsko društvo Hajdina je v petek, 22. oktobra, pripravilo že tradicionalni pohod na Donačko goro, ki pa je tudi letos pritegnil izjemno zanimanje pohodnikov od vsepovsod. Na osrednjem občinskem trgu na Hajdini je pohodnike sprejel takratni župan Radoslav Simonič, v pozdravnem nagovoru se mu je pridružil predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer, skupaj pa sta razdelila športne kape z grbom občine Hajdina, kar je bila le majhna pozornost za vse, ki so se občini in njenim ljudem poklonili na ta način. Oba sta se pohodnikom pridružila tudi na planinski poti, ki jih je vodila na vrh Donačke gore, do planinske poti pa je hajdinske pohodnike seveda popeljal avtobus. Vsi so se v večernih urah srečno vrnili. Vsak pohodnik je dobil v dar kapo - darilo občine Hajdina Planinci so si šli pogledat bodoče društvene prostore pri župnišču v starejši zgradbi, kjer je bila nekoč Pošta Hajdina, Foto: TM TM LOVEC Lovec puško dene si na rame, daljnogled si v roke vzame, se v gozd in na polje odpravlja, opazuje, kaj se tam dogaja. V gozdu je nekaj lepega, v naravi nekaj posebnega. Divjadi v gozdu ne preganja, življenje v naravi se ohranja. Življenje v gozdu oskrbi, da hrana je v krmilnici. Opazuje gozdno druščino, ki išče tam krmilnico. Stopil lovec je na štor, po gozdu gleda dol in gor. Žalosten je, ker zajčkov ni, lisica, kuna pa se množi. Lovci med seboj se družijo, lovske zakone uveljavljajo. Pravila narave upoštevajo, s kozarcem vina si nazdravijo. Lovci pravi so prijatelji, vežejo naravne jih vezi. Strast pustili so doma, to je pristna druščina. Terezija GOLOB HAJDINČAN december 2010 Marjana Tkalec je se več kot srčna sestra ¥) raki revije Zdravje so letos tret- MJjii izbrali najsrčnejšo medicinsko sestro, patronažno sestro in babico za leto 2009/2010. Med 17 nominirankami je tudi višja medicinska sestra Marjana Tkalec iz Zg. Hajdine, mnogi jo bolj poznajo po dekliškem priimku Brodnjak. Zaposlena je na Ptuju, v zasebni ordinaciji za šolsko mladino in družinsko medicino Branke Andolšek Tominc in zasebni ordinaciji za predšolske otroke in družinsko medicino Brigite Habjanič Merc. Marjanine nominacije so bile vesele tudi njene sodelavke, čestitali so ji mnogi pacienti, ki še kako cenijo njeno izjemno prijaznost, človeško toplino, srčnost in vedno prijeten nasmeh. Veselili so se tudi doma. Marjani nominacijo preprosto privoščimo prav vsi, ki jo poznamo. Predvsem je to nagrada za vso njeno prijaznost in srčnost, ki jo vsak dna znova podarja pacientom v zasebni ordinaciji. Njen prijeten nasmeh pove, da je presenečena, a hkrati vesela tako lepega darila pred koncem leta in po 31 letih dela v zdravstvu. Z nasmehom, z malo zadržka, pa v pogovoru pove: »Že nominacija je bila zame pravo presenečenje. Prejela sem pismo iz revije Zdravje, kjer je pisalo, da bi mi radi čestitali za nominacijo. Zame je bilo to pravo presenečenje, saj tega niti najmanj nisem pričakovala. Sprva sem samo gledala v to pismo, ga večkrat prebrala in nisem mogla verjeti, da je to zares namenjeno meni. Bila sem vesela, počaščena pa tudi. Zelo lepo je bilo tudi na zaključni slovesnosti v Ljubljani, zares prečudovito in tam sem srečala vse te najsrčnejše sestre iz cele Slovenije. Navezale smo stike, pa še strinjale smo se, da se medicinske sestre v tej družbi morda premalo izpostavimo, zato vsa pohvala reviji Zdravje, da se je spomnila te akcije, kar je zelo vzpodbudno. Več bomo morale narediti za to. Zdi pa se mi zelo prav, da smo tudi medicinske sestra enkrat deležne te pozornosti. Presrečna sem.« PRVI PRIJAZEN PRISTOP JE NAJPOMEMBNEJŠI Marjana je posebne pozornosti zdaj deležna tudi v svojem kolektivu, kjer so zanjo in za njeno nominacijo nadvse veseli, ponosni nanjo. Dobila je veliko čestitk od vsepovsod, mnogi so jo klicali, prihajali so telegrami, kar je po svoje tudi lepo. Mnogi pacienti so se tudi potem, ko je o Marjani in njeni srčnosti pisalo v Št. tedniku, spomnili nanjo in ji čestitali, sama pa se tega uspeha in te pozornosti želi veseliti z vsemi. Tisti, ki Marjano poznamo, lahko rečemo, da je resnično odlična oseba, prijazna in dobrosrčna in vse to je verjetno odtehtalo tudi pri tistih, ki so jo nominirali in oddali glas zanjo. Razmišljala je tudi o tem in pravi: »Zelo rada delam z ljudmi, še posebej z najmlajšimi pacienti, rada hodim v službo in vsakega novega dne v službi se razveselim. Čeprav je včasih težko, poskušam ohraniti polno mero dobre volje in optimizma. To nam vsem skupaj daje upanja, da bo bolje, da bodo mali pacienti čim bolj zdravi in jim bomo uspešno pomagali na poti zdravljenja. Vedno znova poskušam biti najprej človek, se posvetiti vsakemu pacientu, prisluhniti njihovim težavam. Prav gotovo pacienti to pazijo, še posebej tisti prvi pristop, ki je zame najpomembnejši. Vedno se postavim v vlogo starša, saj sem tudi sama mama, poskušam jim prisluhniti, jih razumeti, ob tem pa se vedno znova rada spomnim še na moje delo na pediatričnem oddelku ptujske bolnišnice, kjer sem se veliko srečavala z bolnimi otroki in starši. Še danes se spomnim mamice, ki me je prosila, da bi rada obiskala svojega sinčka. Želela ga je držati za roko in tega ji seveda nisem želela odreči. Še danes se srečujeva s to mamo in zanimivo, ta njen sinček si je izbral poklic zdravnika.« »SREČNA SEM, DA MI JE VSE TO DANO« Prijazni Marjani tudi v teh ne preveč prijaznih časih, ko so vrednote velikokrat potisnjene ob stran, uspeva biti srčna, prijetna, zmeraj nasmejana. Pravi, da nekega posebnega recepta za to nima, preprosto je taka tudi po naravi, v svojem zasebnem življenju in nikoli se ni spreminjala. »Taka sem že od nekdaj, ne želim biti drugačna, čeprav pa leta že prinesejo svoje, ampak ni hudo. Trudim se in sem srečna, da mi to tudi uspeva. Srečna sem, da imam krasno družino, ki me podpira, srečna sem, da sem zdrava, da lahko opravljam tako lep poklic. Srečna sem, da mi je vse to dano.« Zdravje pa je tisto, o čemer se z Marjano lahko pogovarjaš ure in ure, zanjo dragocena vrednota, ki jo moramo ohranjati. Med nasveti, kako ohraniti zdravje, najprej omeni način življenja, ki naj bo čim bolj zdrav, nato uravnoteženo prehrano, ob vsem pa je potrebno ohraniti polno mero dobre volje, si vzeti čas zase, za prijatelje in se veliko smejati. Največja novoletna želja naše srčne sestre Marjane pa je zdravje, ki ga želi tudi vsem ljudem. TM I Marjana Tkalec iz Zg. Hajdine je presrečna, ker je bila nominirana za najsrčnejšo medicinsko sestro po izboru bralcev revije Zdravje. Foto: Črtomir Goznik december 2010 HAJDINČAN Upam, da smo skupaj našli pravo pot Ob zlati generaciji Turistične raziskovalne naloge Voda - zdravje - izziv za prihodnost smo se v Mercator centru na Ptuju skupaj veselili. Spoštovani Hajdinčani, dragi sedanji in nekdanji učenci Hajdinske šole, moja delovna doba se izteka, izteka pa se tudi 20 let prijetnega druženja z vami. Napočil je trenutek, ko sem se odločil za naslednji korak v življenju - upokojitev, zato me je naša knjižničarka vljudno prosila, naj za Hajdinčana prispevam še moje sporočilo in občutke slovesa od čudovitega poklicnega poslanstva učitelja in pedagoškega vodje Hajdinske šole. Velik dar in privilegij je, če to poslanstvo lahko opravljaš med prijaznimi učenci, zadovoljnimi starši in nesebičnimi sodelavci v zadovoljstvo vseh, ki so v naši šoli našli sotočje idej, ciljev in življenjskih napotkov. Znanje je simbolni kapital, ki je pogoj za odločilni korak v življenju mladih, za preživetje v tej družbi. Po tem je imela in bo imela osnovna šola posebno vlogo, saj je pooblaščena in odgovorna, da prenaša na mlajše rodove poleg znanja tudi kulturne in vzgojne vrednote tega okolja, teh ljudi, in to v času, ki mu opravičeno pravimo »krizno obdobje«. Na šoli sem si prizadeval storiti največ, da bi učenci pridobili dovolj vseživljenjskih znanj in izkušenj za presojo v odločilnih korakih slehernega posameznika na poti pridobivanja ustrezne poklicne izobrazbe. Lepe besede, si menda mislite, vendar iz dolgoletne prakse dobro vem, da so tudi potrebne, ko je bilo nujno vzpodbujati, tolažiti, izrekati priznanja, pa tudi kdaj besede graje. Tega naj bi bil sposoben vsak pedagoški delavec, zato mi nikoli ni zmanjkalo energije, optimizma in vere v prihodnost te šole in generacij njenih učencev. Spoštovani sodelavci in starši naših učencev. Izteka se 20-letno obdobje, ki smo ga prehodili skupaj. Opravili smo pomembne naloge na poti izobraževanja in vzgajanja mladih. Prepričan sem, da smo v svoje delo vložili vse svoje znanje, sposobnosti in da smo si zaupali. Mnogo šolskih projektov je za nami, šolska zgradba in okolica šole z dograditvijo vrtca imata lepšo podobo. Ali nam je vedno uspelo? Čas bo izluščil resnico in ohranjeno bo le tisto, kar je vredno, prepričan pa sem, da naš čas ni bil prazen. Ker vas v letu, ki prihaja, ne bom več aktivno spremljal na poti izobraževanja in vzgajanja mladih in pri različnih kulturnih in drugih prireditvah v občini, se vam želim zahvaliti za sodelovanje in pomoč pri vsem, kar smo v tej lokalni skupnosti koristnega postorili. Še to bi želel ob koncu povedati - nobena minuta, ki jo z ljubeznijo nameniš mlajšim rodovom, pogovorom s starši in s strokovnimi sodelavci, ni bila izgubljena. Učencem in otrokom našega vzgojno-izobraževalnega zavoda želim prešerno in polno mladost v miru, ustvarjalnem iskanju in zadovoljstvu ob doseganju lastnih uspehov. V letu, ki prihaja, vam iskreno želim zdravja, ustvarjalnega delovnega vzdušja, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva v šoli, vrtcu in doma. Ravnatelj Jože Lah Na poti Vsak človek doživlja v življenju trenutke, ko se vpraša, če je na pravi poti. Pri tem mora vedeti, kaj je zanj prava pot in kakšni so sadovi, ki jih prinaša. Če je prava pot tista, na kateri ljudje med seboj sodelujemo, če ljudi okrog sebe spodbujamo k osebnostni rasti in vedoželjnosti, potem smo bili z ravnateljem gospodom Jožetom Lahom vedno na pravi poti. Prav to so bile odlike, s katerimi nas je zanesljivo vodil. Zanj je šola velika družina, v kateri smo vsi želi sadove dela. Zanjo je skrbel z ljubeznijo, znanjem, potrpežljivostjo. V njej so v povezanosti sodelovali učenci, starši, delavci šole in krajani. Vsakega gosta je sprejel s pozornostjo in se mu s pozornostjo tudi zahvalil. Tako je bil učitelj tudi nam, svojim sodelavcem. Njegovo vzgojno-izobraževalno delo je bilo strokovno in vedno podprto s humanim odnosom do vseh sodelujočih. Prav humanost je tista ravnateljeva stalnica, ki je v njem zasidrana tako trdno, da je na poti ni mogla omajati nobena ovira. Širina, s katero jo je izražal, je širila tudi naša obzorja. Ponosni smo, da smo skupaj stopali po takšni poti. Gospodu ravnatelju Jožetu Lahu se zahvaljujemo za vse dobro. Tokrat se je zgodilo, da srce pove več kot znajo povedati besede ... Pa ko bodo zacvetele češnje, se bo prav gotovo spomnil na otroške oči v hajdinski šoli, na oči, ki radovedno gledajo v svet. Kot popki so, ki potrebujejo sonce. Takrat ga vabimo v našo učilno zidano ... Takrat in kadarkoli, vrata so gostoljubno odprta. Majda Korošec s sodelavci Učenci so povedali ... Minilo je devet let, odkar smo prvič vstopili v našo šolo. Spomin na prvi šolski dan ni več svež, a še vedno se spominjamo trenutka, ko je v razred stopil gospod ravnatelj. Njegove oči so izžarevale veselje do poučevanja, do učencev in snidenja z nami. Bili so časi, ko so že mnogi obupali nad nami, a gospod ravnatelj nam je vedno stal ob strani. Verjetno nikoli ne bomo vedeli, kaj vse je storil za nas. Ko smo bili v šoli v naravi v četrtem razredu, je z nami preživel dva dni in nas pogostil s korneti. Skupaj smo se odpeljali v Izolo, kjer smo neizmerno uživali. Tudi v šestem razredu nas je obiskal, ko smo bili na smučanju na Treh 50-letnico našega literarnega glasila Najdihojca smo proslavili skupaj s prvimi snovalci le-te z g. Stankom Lepejem (od leve), g. Jožetom Klemenčičem in g. Vilijem Polajžerjem. kraljih. Zopet nam je prinesel darila, čeprav smo mu povzročali nekaj težav, a o tem sedaj ne bi... V devetem razredu je še vedno prijazen do nas, nas spodbuja k učenju in podpira naše predloge. Zavedamo se, da smo mu lahko hvaležni, čeprav tega vedno ne znamo izraziti. Devetošolci V decembrskem času na OS Hajdina X /"prednovoletnem času si veliko V obetamo. A prav je, da se ozremo nazaj in skupaj presodimo, kaj je bilo tisto, kar nas bo tudi v prihodnje hrabrilo, nam predstavljajo izzive. Pogumni smo predvsem v dejanjih, ki nas bogatijo. Vsak mesec te zanimivosti predstavimo tudi na šolskem radiu. Učiteljica Nataša Stumberger se trudi, da učenke skupaj z njo vedno izbrskajo najzanimivejše. Tako so vzpodbudile tudi drugošolarčke, da so se predstavili kar sami. Preberite, kaj so imeli o sebi povedati. V tem mesecu se predstavljajo tudi naši modelarji. Veselili smo se raznih literarnih prispevkov ter se preizkusili na literarnem natečaju Gradim svet iz besed. 6. oktobra so predstavniki Zavoda varna pot ob tednu otroka predstavili našim učencem posledice neodgovornega vključevanja v promet, predvsem pa skušali v njih ozavestiti škodljive posledice uživanje alkohola in drog na zabavah in prireditvah. Športniki so bili odlični v odbojki, pa tudi nogometaši bodo vztrajali v svoji borbenosti. Udeležili smo se tudi fotografske razstave, ki jo je pripravil domačin g. Franci Mlakar v domu krajanov v Skorbi. Z zanimanjem smo prisluhnili g. Ivanu Ogrincu in njegovi reportaži skozi zgodovino hajdinskih vasi. V šahu smo se pomerili na tekmovanju v Slovenski Bistrici. Pripravili se tudi na novoletni bazar, saj so učenci prve triade povabili k sodelovanju starše, za izdelke smo namenili še tehniški dan in se izkazali pri likovnem pouku. Verjetno pa bo najgloblje sledi v kolektivu pustilo slovo našega ravnatelja gospoda Jožeta Laha. Kako lepo je rekla ena izmed sodelavk: -Biti pozoren do soljudi z vso svojo strokovnostjo in pedagoškim žarom- je bila njegova odlika. Njegova pozitivna naravnanost, predvsem pa z dobro voljo predana delavoljnost nas bogatita še naprej. Ostajajo pa tudi načrtovane dejavnosti, ki jih bomo nadgrajevali še naprej. Silva Hajšek Takole se je veselila uspeha naša ekipa odbojkarjev, ki je na medobčinske prvenstvu pometla s konkurenco. Za usvojeno zlato vse čestitke. Z učiteljico Tatjano Pačnik (na fotografiji) se sedaj pripravljajo na državno tekmovanje. Želimo jim dober servis! HAJDINČAN december 2010 2. a razred se predstavi Danes se bomo predstavili učenci 2. a razreda. V razredu nas je 15: Kamer, Jan, Urban Toplak in Urban Dobrajc, Zala, Nika, Nina, Tadej, Tibor, Beti, Lina, Valentin, Niko, Lea in Petra. Naši učiteljici sta Karmen in Maja. Zdaj pišemo že prve besede, štejemo do 20, pojemo pesmice, govorimo angleško ... Vedno pa z veseljem gremo v telovadnico ali na šolsko igrišče. Med seboj se imamo radi, večkrat si pomagamo, čeprav se znamo tudi skregati. Ko imamo težave se velikokrat pogovarjamo in skupaj poiščemo rešitev. Vsak izmed nas pa ima nekaj še posebej rad. Kamer ima rad avtomobile, Tadej je rad v telovadnici, Valentin ima najrajši plišaste igrače. Jan, Petra, Niko, Urban Toplak, Tibor in Lea se radi pomerijo v hitrem računanju. Beti ima rada otroke iz vrtca in pomaga skrbeti za Sandija. Zala in Nika super rišeta. Lina zanimivo pripoveduje pravljice. Nina je do vseh prijazna in že pozna vse velike tiskane črke, Urban Dobrajc lepo piše in pripoveduje zanimive šale. Lepo vas pozdravljamo učenci iz 2.a - ki vse zna. 2. b razred se predstavi V 2. b razredu nas je 14 učencev: Aljaž, Marko, Filip, Kristjan, Nikola, Alson, Lovro, Martin, Daniel, Marsel, Lana, Karin, Iva in Lea. Če ste dobro poslušali, ste že sami ugotovili, da smo v razredu samo štiri punce. Če sem čisto natančna nas je 5 punc z učiteljico Mojco vred. Fantov pa je kar enkrat več kot punc. Smo priden razred. Radi se učimo in delamo domače naloge. Najraje imamo športno vzgojo še posebej radi igramo Med dvema ognjema. Zelo radi ustvarjamo in rišemo, zraven pa radi kaj lepega zapojemo. Najlepše v našem razredu poje Iva, ki obiskuje tudi glasbeno šolo, kjer se uči peti in igrati klavir. V razredu pa ni edina, ki igra kakšen inštrument. Tudi Karin je že zelo spretna pri igranju kitare, Lana pa pri igranju flavte. Obe pa tudi zelo lepo pojeta, plešeta, bereta in sta spretni pri računanju. Leja je dobra plesalka, je prijazna, lepo bere in je zelo mirna punca. Letos smo v razredu dobili novega sošolca Alsona, ki smo ga vsi lepo sprejeli, ker je prijazen. Alson nam zelo rad kaj prebere, ker že pozna vse črke. Marko se zelo spozna na računalnike, rad računa in tekmuje v hitrem računanju, pri čemer je zelo dober. Vendar pa pri težkih računih nihče ne premaga Marsela, ki računa že do 100 in več. Tudi Martin je dober pri računanju, rad bere in je odličen pri pripovedovanju pravljic. Je dober prijatelj. Lovro lepo piše, poje in je odličen nogometaš. Filip je naša enciklopedija - vedno vse ve. Kristjan in Daniel sta mirna, pridna in vestna učenca. Nikola je dober prijatelj, pripravljen je pomagat sošolcem. Prav tako Aljaž, ki je vedno dobre volje in nasmejan. Vsi smo med seboj dobri prijatelji in se imamo radi, za kar se še posebej trudi naša učiteljica Mojca. V šoli je fino, ker gremo včasih na sprehod, ker računamo, se učimo brat in pisat, poslušamo pravljice, gledamo filme, se igramo in rišemo. Z veseljem hodimo v šolo in se družimo s prijatelji. Lepo vas pozdravljamo učenci 2. b razreda in Morda se bodo prepoznali tudi drugošolci učiteljice Mojce Ornik: Iva, Aljaž in Marko, ki so s svojimi »motoriziranimi« izdelki predstavljali varnost v prometu. vam želimo lep dan! Redoljub Jaz sem mali redoljub. Najbrž zato, ker ljubim red. Ko moj brat po vsej hiši kar se da na glas »maršira«, mene panika pobira. Takrat meni glava poči, iz nje pa jeza naglo skoči. »Zdaj pa bo dovolj!« On od sile skoči v zrak in zajavka: »Usmili se me brat!« Matevž Vaupotič, 4. b Na plavalnem tečaju Naučila sem se plavati kravl in žabico. Na testiranju sem dobila bronasto značko. Učiteljica Mateja je bila tako prijazna, da smo lahko šli v masažni bazen. V petek po testiranju smo šli na tobogan. Karmen, 3. b Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč, da smo lahko šli na tobogan in v masažni bazen. Imeli smo prijazno učiteljico. Lina, 3. b Tam sem se imela lepo. Naučila sem se plavati kravl. Šli smo v masažni bazen in enkrat na tobogan. Zadnji dan smo imeli testirane. Na testiranju smo plavali kravl. Bilo je lepo. Lana, 3. b JEZNA RIBA Riba ponižno zagode: »Kje zgubila sem moža?« Ona čaka, čaka, čaka, in še kar čaka. Potlej se domisli: »Kaj ko našla bi ga sama.« Riba najde svojega moža, ki z lepo ribico kramlja. Vjezi ona se utaplja in naposled utopi, zraven pa še omedli. Matevž Vaupotič, 4. b Na plavalnem tečaju sem rad skakal v bazen in šel na tobogan. Imel sem zelo prijaznega učitelja Dušana. Učitelj nas je peljal v masažni bazen. Upam, da sem imel testiranje zelo uspešno. Miha, 3. b Naučila sem se plavati kravl. Všeč mi je bilo, ko smo se šli igrico Bratec, reši me. Imela sem prijazno učiteljico. Šli smo tudi v masažni bazen. Mia, 3. b Na plavalnem tečaju sem se počutil dobro. Vesel sem bil, ker smo bili v masažnem bazenu. Spuščali smo se po toboganu. Lej, 3. b Všeč mi je bilo, da smo se lahko kopali v malem bazenu in v velikem. Imeli smo dobrega učitelja. Lahko smo šli v masažni bazen. Lahko smo šli na tobogan. Ana Marija, 3. b Na plavalnem smo plavali. Na testiranju sem plaval 1.17. Naučil sem se plavati kravl. Bor Žiga, 3. b Meni je bilo všeč, da sem se naučila plavati kravl. Imeli smo zelo dobro učiteljico, ki ji je bilo ime Mateja. Ni mi bilo všeč, da smo lahko šli na tobogan. Nina, 3. b Všeč mi je bilo, ker smo igrali igre in da smo se vozili po toboganu. Bili smo v modrem bazenu. Žiga G., 3. b Pripravila razredničarka Vesna Mesarič Lorber Trganka Lucije Mlakar tokrat predstavlja prijazno muco. HAJDINČAN december 2010 Jure Glodež je nežne jesenske barve takole prelil po belini zime. Preden nas je zima zasula s snegom, je Lara še uspela ujeti čudovite jesenske barve listov na svoj list bloka. Projekt Comenius - Gozdni vrt d 24.11 do 29.11. 2010 sem se udeležila pripravljalnega obiska v okviru projekta Comenius v Cardiffu. Organizatorka obiska je bila šola St Fagans Church in Wales Primary School; poleg naše šole so se obiska udeležile predstavnice osnovnih šol iz Finske, Portugalske in Latvije. Kratka zgodovina mesta Cardiff (valižansko Caerdydd) je glavno mesto in tudi največje mesto Walesa ter z okoli 320.000 prebivalci 11. največje mesto v Združenem kraljestvu. Leži na južni obali Walesa ob Bristolskem zalivu na vzhodnem delu dežele. Arheološke izkopanine pričajo, da so na področju Cardiffa živeli ljudje že v obdobju neolitika, v 6. tisočletju pr. n. št., 1500 let pred nastankom Stonehenga in velike piramide v Gizi. Do prihoda Rimljanov je bil Cardiff del ozemlja keltskega plemena Silures. Zelo malo je znanega o usodi naselbine med odhodom Rimljanov in prihodom Normanov. Zgodovinar William Rees meni, da se je naselbina zmanjšala in da je bila nekaj časa celo zapuščena. Leta 1536 je Cardiff postalo okrožno mesto, leta 1542 svobodni trg, leta 1581 pa mu je kraljica Elizabeta I podelila kraljevo koncesijo. Vzpon Cardiffa je tesno povezan s prihodom družine Bute. Leta 1766 se je John Stuart, 1. markiz družine Bute priženil v družino Herbert in bil kasneje povišan v barona. Leta 1788 je začel renovirati cardiffski grad, leta 1790 je mesto dobilo tiskarno, banko in kavarno; vzpostavljena je bila prometna povezava z Londonom. Kljub temu je mesto nazadovalo; leta 1801 je bilo v primerjavi z drugimi mesti v Walesu šele na 25. mestu. Leta 1793 se je rodil John Crichton-Stuart, 2. markiz družine Bute, znan kot ustanovitelj modernega Cardiffa, ki je vse življenje posvetil gradnji pristanišča. V začetku 19. stoletja je bil Cardiff majhno in nepomembno naselje, s prihodom industrije pa je pridobil veljavo z največjim pristaniščem za prevoz premoga v državi. Leta 1905 so ga proglasili za mesto, 50 let kasneje pa za glavno mesto Walesa. Kot naj večje mesto je Cardiff poslovno, finančno, kulturno, športno in turistično središče Walesa. Jezik Valižanščina (Cymraeg) spada skupaj z bre-tonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov. Ima okoli 610 tisoč govorcev po svetu, od katerih jih večina živi v Walesu (Cymru). Valižanščina ima med vsemi keltskimi jeziki morda največje število maternih govorcev. Poleg angleščine je uradni jezik v Walesu (Cymru), govori pa ga tudi veliko priseljencev v Chubutski dolini v Patagoniji, tretji največji provinci Argentine. Veliko teh priseljencev se je zaradi naravnih ujm odselilo na sever v Winnipeg, glavno mesto kanadske province Manitoba. Valižanski priseljenci živijo tudi drugod v Angliji, Avstraliji in ZDA. Osnovna šola St Fagans (St Fagans Church in VVales Primary School) Šola St Fagans Church in Wales Primary School stoji na obrobju Cardiffa, v župnijah St Fagans in Michaelston - Super - Ely. Zgrajena je bila leta 1993, ko je stara šola v vasici St Fagans, ki je delovala kar 140 let, postala pretesna in neprimerna za moderni pouk. Danes šolo obiskuje 240, pravzaprav 210 učencev, 30 otrok pa je vključenih v vrtec. Na šoli vlada zelo prijetno, toplo vzdušje; vsi zaposleni se trudijo po svojih najboljših močeh. Učenci, stari od 4 do 11 let, kažejo visoko stopnjo spoštovanja do sošolcev in učiteljev kakor tudi do lastnine. Šola tesno sodeluje s starši in predstavniki lokalne skupnosti. Projekt Šola St Fagans Church in Wales Primary School nas je povabila k sodelovanju pri projektu »Gozdni vrt«. Kaj pravzaprav pomeni izraz gozdni vrt? Gozdni vrt nudi trajen vir hrane, zavetišče, energijo in polno drugih uporabnih lastnosti tako za človeka kot druga živa bitja in rastline. Ko je enkrat zasnovan, je trajen ekosistem, v katerem niso potrebni veliki posegi. Lahko se ustvari iz njive, trate, travnika, gozdnega roba ali gozda. Je ekosistem, ki se zgleduje po znanju iz gozda. Ko ustvarjamo gozdne vrtove, vrtnarimo kot narava, kot gozd. To pomeni, da ne potrebujemo mehanizacije, pesticidov, herbicidov, organskih gnojil, preparatov. Gozdni vrt sam ustvarja vse, kar je potrebno za zdravje in polnost ekosistema. Mi moramo samo opazovati znanje gozdov ter ostalega rastlinskega sveta ter to znanje pri ustvarjanju uporabljati. Ni zaraščeno, ampak ustvarjeno! Gozdni vrt se za lažjo predstavo deli na nadstropja oz. sloje. 1. Velika drevesa 2. Srednja drevesa 3. Manjša drevesa 4. Visoki grmi 5. Nizko grmičevje 6. Pokrovne rastline, zelišča, trave 7. Korenine, gomolji 8. Vzpenjavke, vertikalna rast Namen projekta je, da bi učenci vseh šol, vključenih v projekt, ustvarili svoj gozdni vrt, zanj skrbeli, ga proučevali, pobirali plodove in iz njih pripravljali jedi. Vrtove bi primerjali, o njih pisali, bili bi izhodišče za umetniško ustvarjanje; recepte pa bi zbrali v knjigi in jih prevedli v angleščino. Ves čas trajanja projekta, dve leti, bi bili naši učenci v stiku z učenci iz Portugalske, Finske, Latvije, Madžarske, Poljske in Francije. Mentorica Tatjana Lukovnjak december 2010 HAJDINČAN Protitečnobna juha Bila je vas, ki se je imenovala Pritečnobnihlju-deh vas. V tej vasi so bili vsi ljudje dan za dnem tečni. Kar nisem mogla verjeti, tudi živali so bile tečne. Odločila sem se, da skuham juho, ki bo ljudi odvadila tečnobe. Poklicala sem prijatelje iz vasi Veselisrečki, ki so mi prinesli sestavine za protitečnobno juho. Kahlica je prinesla sedem roza pomaranč, Sirlola osemindvajset mavričnih jajčk, Šparavček arnikino maslo, Mavrica štiri kaktuse, Sporočilo je prinesel špagete z žajblovo omako in Dalma-tinček smrekov sladoled. Juho smo kuhali štiri minute v kuhinji pri Tečnem peku. Ko je bila kuhana, sem ji dodala prašek PROTITEČNIN. Z juho smo napolnili 99 balonov in jih spustili v zrak. Naključje je hotelo, da je vsak balon počil ravno nad hišo, v kateri so bili najbolj tečni vaščani. Juha je poškropila tečnobneže in njihove živali, tako da so postali in ostali vselej prijazni. Upam, da so takšni še danes. URŠKA KISELAK, 4. a Protibolezniri juha Bil je lep sončen dan in vsi otroci iz vasi so bili na igrišču. Le Franko je ležal v postelji, ker je bil bolan. Vprašal je mamico, kdaj bo ozdravel. Povedala mu je, da ne ve, a upa, da bo to že čez dva ali tri tedne. Bil je zelo žalosten, saj je želel k svojim prijateljem, a ni smel. Zaspal je in sanjal, da je ozdravel. Ko se je zbudi,1 je šel k mami v kuhinjo in poiskal prašek PROTI-BOLEZNIN. Mama je ravno hotela speči kolač in na skrivaj je vanj stresel ta prašek. Kolač je bil pečen, pojedel ga je kos in že isti dan se je na igrišču igral s svojimi prijatelji. Recept za takšno juho: Ko mama kuha ali peče, na skrivaj vsuj v jed prašek, ki ga potrebuješ za svoje težave. MINEA VRABL, 4. a Jaz, znanstvenik Ime mi je Luka. Po poklicu sem znanstvenik, ki raziskuje gozdove in življenje gozdnih živali. Pri svojem delu prehodim veliko gozdnih poti v vseh letnih časih in v vsakem vremenu. Uporabljam kompas, pomični meter, retorte, povečevalno steklo in beležko. Berem Prvošolčki so skupaj z učiteljico Tatjano Habjanič ustvarjali iz jesenskih plodov. t Zadovoljni ježki so delo prvošolčkov. različne atlase in druge znanstvene knjige. S svojim delom sem zelo zadovoljen, ker imam rad naravo in živali v njej. LUKA NOVAK, 4. a Sem znanstvenik Niko. V mojem laboratoriju sestavljam robota, ki mi bo pomagal reševati matematične naloge. Sestavil sem robotovo ohišje in povezal v njem glavne žice. Namesto oči sem uporabil PSP ekran. Na levi dlani ima robot številčno, na desni pa črkovno tipkovnico. Z njima bom robotu prepisal naloge, rešitve pa se bodo izpisale na ekranu. Mojemu robotu bom lahko nalogo tudi prebral,on pa mi bo povedal odgovor. Zato mu moram vgraditi še sprejemnik, mikrofon in zvočnike. Z mojim prijateljem znanstvenikom Anžejem imava že načrt za robotove možgane. Pravilno morava priklopiti še veliko žic in priškrniti veliko drobnih vijakov. Ko bo robot končan, bova napisala navodila, kako naj ga otroci uporabljajo. Upam, da bo najin izum uspel in mi olajšal učenje matematike. Poimenoval ga bom MATEMATIK. NIKO FRIDL, 4. a Na svetu je bilo iz dneva v dan vse bolj žalostno in hudo. Starši niso imeli več časa za svoje otroke. Ljudje so samo delali, si nagrabili bogastvo in si zidali gradove, pri tem pa pozabili, kaj je prijaznost, nasmeh, radost in prijateljstvo. Odločil sem se, da moram čim prej nekaj narediti, da se vrnemo v stare čase, kjer so se ljudje razumeli in bili srečni drug z drugim. Zaprl sem se v svoj laboratorij. Najprej sem preveril, presejal, precedil in prefiltriral vsa čustva, lastnosti in navade ljudi. Vse dobre stvari sem izločil, jih pomešal s sladkorjem in dodal še malo nerazredčenega malinovca ter segrel do vrelišča. Ker je napoj na miškah zelo dobro deloval, sem ga razdelil še med ljudi. Na svetu je spet lepo, ljudje so srečni, prijazni, veseli in globoko se zavedajo, da je življenje brez prijateljev in družbe zelo žalostno. ŽIGA JAVORŠEK, 4. a ZDAJ PA ŠE MALO NA REALNA TLA: Moja babica Moji babici je ime Silva. Piše se Metličar in stanuje v Kungoti. Stara je 53 let. V službo hodi že 35 let. Doma ima nemško ovčarko Zalo. Kadar sem pri babici, psičko vedno počešem. Včasih pride tudi sosedova muca in babica ji nareže klobaso. Včasih me babica tudi pelje v šolo. Rada grem k babici in ji pomagam pri delu, da ga hitreje konča. Ko pride dedi iz službe, mu babica pripravi na mizo kosilo. Pogosto me babica in dedi obiščeta na mojem domu v Gerečji vasi. Skuham jima kavo in povem, kaj se dogaja v šoli. Z babico greva tudi skupaj v trgovino in k frizerju. Rada imam babico in rada sem pri njej, zato jo pogosto kar sama obiščem. KAJA INTIHAR, 4. a To sem jaz Ime mi je Nuša. Pišem se Vrabl in stanujem na Zgornji Hajdini. Stara sem 9 let in visoka 142 cm. Moje najljubše oblačilo so kavbojke. Obiskujem četrti a razred na Osnovni šole Hajdina. Poučuje me učiteljica Nataša Štum-berger. V šoli imam najraje matematiko. Rada imam živali in želim postati veterinarka. Naša družina šteje 4 člane. Poleg atija in mamice imam še sestrico Vanjo. Moj najlepši instrument je klavir, moji konjički pa branje, učenje in ples. Z družino pogosto hodimo na sprehode. Zelo rada se igram in ukvarjam z majhnimi otroci. NUŠA VRABL, 4. a Za četrtošolce Nataša Štumberger HAJDINČAN december 2010 Zvonček je najbolj gostoljuben in urejen V' *~We drugo leto zapored je ptujski vrtec Zvonček osvojil ■^-rfprvo mesto v kategoriji najbolj gostoljubnih in urejenih vrtcev v Sloveniji. Svečani dogodke je bil pred vrtcem v oktobru, ko so gostje, med njimi tudi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in vodja Zvončka Iris Dužič ob pomoči Zvončkov izobesili zastavo, ki jim jo je podarila Turistična zveza Slovenije v okviru akcije Zvončki in zvončice so zaplesali belokranjske plese. Foto: Langerholc Moja dežela, lepa in gostoljubna. Otroci iz Vrtca Zvonček pa so ob tej priložnosti pripravili prijeten kulturni program in se zelo dobro izkazali z belokranjskimi plesi, s katerimi so osvojili tudi komisijo Turistične zveze Slove-nije.Vse čestitke majhnim Zvončkom, Zvončicam in vzgojiteljicam! TM Zaigrali so tudi na majhne inštrumente ter zapeli v angleškem in nemškem jeziku. V enoti Vijolica Vrtca Ptuj se je dogajalo... X /"mesecih oktobra, novembra in prvih dneh decembra, se V je v našem vrtcu dogajajo veliko zanimivega, poučnega, ustvarjalnega in zabavnega. V začetku oktobra smo v okviru tedna otroka organizirali naš, že tradicionalni kostanjev piknik, z veselim druženjem staršev, otrok in vzgojiteljic. V preteklih mesecih, so naši otroci podali na različne izlete, sodelovali v aktivnosti Hura prosti čas, se aktivno, kot pešci vključevali v promet in si ogledali dramatizacijo zgodb Škratek Prehladek in Hrčkova hruška Prav tako so se seznanjali s pomenom zdrave prehrane, ustvarjali iz Otroci skupine 1 - 2 let so s Sonjo, Nevenko in Majo obeležili dan strpnosti, preko igre »MOJA ŽOGA«. naravnih materialov, trebili buče, luščili koruzo, in spoznali, kako se živali pripravljajo na zimo. V okviru projekta UNESCO smo obeležili dan miru, dan otroka, dan strpnosti in svetovni dan hrane. Obiskali so nas tudi zobotehnica Tamara, čebelarja g. Čeh in g. Cebek, ter električar Piko. Ob vsem tem, pa seveda ne smemo pozabiti na naš lepo urejen skalnjak, za kar se moramo zahvaliti vrtnariji Zupanič, ki je poskrbela za raznovrstne sadike. Prihaja praznični december, ki nas je že razveselil s prvim snegom. Otroci skupine 2 - 3 let so se z Magdo in Nado razgibavali na svežem zraku z listi. december 2010 Obeležili ga bomo z raznovrstnimi dejavnostmi. Pripravljali bomo posladke, okrasili novo letno jelko, izdelovali voščilnice, priredili novoletni ples, poslušali pravljice s knjižničarko Liljano, prepevali, plesali, se igrali na snegu in se veselili obiska dedka Mraza. Pa naj zaključim z mislijo: Nasmeh nič ne stane, vendar čudežno HAJDINČAN deluje. Obogati tistega komur je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. V prihajajočem letu vam otroci in kolektiv enote Vijolica želimo čim več smeha. Pripravila in uredila: Maja Vegan Kako se medvedi pripravljajo na zimo? Otroci skupine 3-4 letz Blanko, Binco in Barbaro so v medvedjem brlogu poslušali pravljice, peli pesmice, reševali uganke, se igrali s svojimi medvedki, malicali in počivali. V oddelku 3 - 5 let pri Vanji in Danici so otroci pri medenem zajtrku lahko okušali različne vrste medu. Obisk električarja Pika, ki je otrokom predstavil poklic električarja. Z njim so se družili otroci skupine 4 - 5 in 5 - 6 let. Največje veselje je pri otrocih povzročil prvi sneg, igre na snegu in izdelovanje snežaka. NAŠI MALI USTVARJALCI Ogled razstave malih živali v športni dvorani Mladika, otrok skupine 5 - 6 let pri Veri in Mojci. Na izletu so si nato privoščili malico in igro v mestnem parku. Tema: Prvi sneg Ime in priimek otroka: Gašper Kopše, 5 let Tema: Ježki na sprehodu Tema: Gozdne živali Ime in priimek otroka: Luka Habjanič, 1,5 let Ime in priimek otroka: Blaž Cebek, 4 leta Hajdinske lutke oživele na Miklavževo nedeljo Zgodbica o levu in miški je bila zelo poučna in je lahko lepo darilo za čarobne decembrske dni. jalnem delu. Sicer je bil tudi letošnji tekst za lutkovno predstavo v I.. ji 1 h \ c - * v l3§fSh^ J k ' lL n Dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina, ki je v tej gledališki sezoni vpeta v monokomedijo tajnica Lolita. Ob Idi in Katji Markež pri predstavi pomagajo še Sanja Muršec, Sebastjan Dobnik, Andrej Kokol in Edvard Markež. IDA MARKEŽ JE TOKRAT KOT AVTORICA TEKSTA PRIJETNO PRESENETILA Po Partljičevi monokomediji Čistilka Marija so v KPD Hajdina iskali nov, primeren tekst za odrske deske. Tudi Partljiča so prosili, da bi jim dal nadaljevanje Čistilke Marije, pa ni prišlo do realizacije, zato Idi in Katji ni preostalo drugega, kot da se vsebine za novo monokomedijo lotita sami. Režiserka in avtorica teksta Ida Markež se spominja: »Katja mi je predlagala, da napišem tekst, pa seveda nad to idejo nisem bila najbolj navdušena. Potem pa je Katja navrgla nekaj idej, tudi na kavi z njo in s prijateljicami, ki so klepetale o potovanju v Egipt, sem slišala HAJDINČAN december 2010 marsikaj zanimivega, nato pa sem se le lotila pisanja. Sprva mi ni in ni šlo, nato pa sem dobila idejo, naredila sem koncert in v treh nočeh napisala glavnino teksta. Potem sem morala to prespati in malo premleti, tudi sama sem tekst nekajkrat prebrala, vmes sem še dopolnjevala, spreminjala, zraven pa je nastajala že kar dramaturgija. Ko sem bila do neke mere zadovoljna, sem dala tekst za prebrati še Katji in Sebastjanu, onadva sta ga dala naprej in povsod je bil smeh. Katja je potem izjavila, da sem jih presenetila, saj so me poznali kot bolj tiho osebo, za Katjo pa to ni bila več mama, saj je imela o mami še do takrat neke drugačne predstave.« Ko je Ida pisala zgodbo življenja tajnice bolite je morda imela v mislih tudi kakšno tajnico, ki jo je sama poznala, a vseeno je bil to bolj plod njene domišljije, iznajdljivosti. »Bolj je plod domišljije, bi rekla, drži pa tudi, da sem vsebino pobirala iz resničnih dogodkov. Ogromno mojih resničnih dogodkov je vpletenih v to zgodbo. Seveda ne tako, da bi se lahko kdo v tem prepoznal ali zamenjal vlogi, a tudi sama iz sebe se malo ponorčujem. Ob učitelju slovenščine sem imela v mislih samo sebe, saj sem dejansko učiteljica slovenskega jezika,« v pogovoru razloži režiserka. Ob ugibanju, da je v predstavi veliko aktualnega dogajanja iz našega okolja, pa doda: »To je bil namen, saj smo hoteli predstavi dati nekaj svežega, aktualnega, da ne bi bili sami prazni »štosi«. Želela sem, da gledalec ob spremljanju predstave tudi malo razmišlja. Mislim, da je v predstavi nekaj «pikic«, ki dajo misliti, kar se lepo vidi v dvorani, ko ljudje popolnoma utihnejo in Mama in hčerka, Ida in Katja Markež, drugič sodelujeta skupaj. Prva je avtorica teksta in režiserka, druga igralka, ki pa ima za seboj že veliko kilometrine v ljubiteljskem gledališču na Hajdini. Foto: TM se ne nasmejijo, že čez nekaj trenutkov pa je spet drugače. Rdeča nit v predstavi je prikazati tajnico Lolito, ki je od začetka nerodna, se ne znajde med ljudmi, se še išče in jo potem drugi naučijo, kako mora naprej. Kljub vsemu je pa dobra opazovalka in na koncu le postane gospa bolita.« Občinstvo je bilo navdušeno tudi nad imenom bolita, ki gaje avtorica teksta izbrala povsem slučajno, v smehu pa pove, da je to ime kar naenkrat padlo iz zraka. Malo bi ga lahko povezali iz izrazom »lolika«, Marke-ževa se je namreč s tem imenom poskušala tudi malo igrati in očitno ji je to dobro uspelo. Režiserka in igralka, mama in hči se, ne samo v privatnem življenju, tudi na odru dobro znajdeta skupaj, kar potrdi tudi mama Ida, ob tem pa pove, da imata seveda vsaka svoje poglede, znata se kdaj tudi malo skregati, ampak ker se znata pogovarjati in ker znata reševati tudi konflikte, jima je zato velikokrat lažje pri skupnem delu. In mama Ida je lahko zares ponosna na svojo Katjo, ki jo je občinstvo tudi v novi predstavi dobro sprejelo, pa četudi bo na nek način težko ponoviti izjemen uspeh Čistilke Marije. »Mislim, da ne bi bila prava mama, če ne bi bila ponosna na Katjo, če ne bi bila zadovoljna z njo. Kot učiteljica pa sem se z učenci znala vedno veseliti njihovega uspeha, zdaj se veselim s Katjo in ponosna sem nanjo,« zaključi uspešna hajdinska režiserka, ki je gledališki skupini in režiranju na Hajdini predana že vrsto let. Tisti, ki smo predstavo Tajnica Lolita že videli, smo bili navdušeni, saj nas je Katja lepo presenetila s svojim sproščenim odrskim nastopom, Lolita, pa se zdi, kot da ji je zares pisana na kožo. Ogled nove monoko-medije hajdinskega ljubiteljskega gledališča priporočamo prav vsem, ki želijo dobro uro uživati, se smejati in ob tem tudi zabavati. TM Klub ptujskih študentov z novim vodstvom X /"soboto, 20.11.2010, so v Centru V interesnih dejavnosti potekale volitve in redni občni zbor Kluba ptujskih študentov. Pred predstavitvami in volitvami je še sledilo poročilo o delu v preteklem mandatu, ki ga je podal predsednik Andrej Čuš. Sam je izpostavil mandat kot dober, saj so izpeljali manjšo racionalizacijo delovanja, odplačali vse kredite ter preostale terjatve iz preteklih let, pomladili vodstvo in članstvo Kluba ter izpeljali vse tradicionalne ter nekaj novih projektov. Dober znak tega je tudi, da je Klub zbral po dolgem času dovolj članov. Po predstavitvah so sledile volitve, kjer sta kandidirali dve ekipi, zato se je volitev udeležilo kar 160 študentk in študentov. Za predsednico je bila izvoljena Dora Dora Lenart, nova predsednica KPŠ. Foto: UG benart, ki je premagala Brino Solino z 79 proti 72. Za podpredsednika je bil izvoljen Andrej Čuš, ki je premagal bivšega predsednika Alena Iljevca s 83 proti 65. Za blagajnika je bil izvoljen jure Ivanuša, za informatorja Vid Izlakar, za področje rekreacije Jaša Toplek, za kulturo pa bo skrbel Saša bjubec. Jožef Šimenko in Teo Milošič sta prejela vsak po 75 glasov, zato se bo glasovanje za vodjo odbora za socialo in izobraževanje ponovilo. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Aleš Meglič, Petra Kosi in Maja Tominc, v disciplinsko komisijo pa Andrej Korpar, Monika Golob in Aleš Mesarič. Uradne ure bodo v novem koledarskem letu v četrtek in petek med 17. in 19. uro in v soboto med 11. in 13. uro. Uroš Gojkovič december 2010 HAJDINČAN Glas Gmajnaric ostaja med nami Gmajnarice, pevke KD Valentin Žumer Hajdoše so bile (od leve): Olga Vidovič, Katica Zajšek, Silva Kajtezovič, Marjana Podgorelec, Marjana Pulko in Vera Zagoranski. Od začetka je dobro leto z njimi prepevala tudi Marjana Bone, potem pa jo je zamenjala Pulkova. Ta fotografija pa je nastala ob peti obletnici, ko so se Gmajnarice predstavile z zgoščenko. Foto: TM, Langerholc T\olnih deset let so Gmajnarice pre- JL pevale skupaj, nastopale s ponosom in med seboj bogatile pravo prijateljstvo. Potem pa so v letošnjem letu presenetile z novico, da se poslavljajo od aktivnega prepevanja v skupini. Ostale bodo pesmi, dve zgoščenki, prijetni spomini na pevke, predvsem pa njihovi glasovi, ki so nas očarali vedno znova. Zadnjič so zapele lani, na spominskem kulturnem večeru v Hajdošah, ki so ga priredili pevci gasilskega pevskega zbora. Zgodba z njimi je bila dobra naveza vseh deset let. Gmajnarice, pevke I-L ; .m Ifninhrinm l!IOLZ8rTČ?l 'ii nrimmK ■ M Na trgu Svetega Petra. Foto: Estera Korošec HAJDINČAN december 2010 Društvo žensk Hajdoše v zadnjih mesecih v Z”flanice v društvu smo X^ynadaljevale aktivnosti tudi v preteklem obdobju. Srečevale smo se ob rednih mesečnih srečanjih. 17. 10. 2010 smo preživele dan na ekskurziji. Ob čudoviti razlagi smo spoznale cerkev v Sladki gori, zatem smo si ogledale repnico v bližini Bistrice ob Sotli. Pot smo nadaljevali proti Brežicam in dalje proti Zagrebu. Po ogledu živalskega vrta nas je pričakal vodič. Pod strokovnim vodenjem smo si ogledali Zagreb, kar je bilo za nas vse neverjetno doživetje. 19. 11. 2010 smo v gasilskem domu Hajdoše dokončale projekt SOJA. Naše članice se redno udeležujejo srečanj v drugih društvih-kartanje v Gerečji vasi, izdelava rezancev v Dražencih, srečanje predsednic društev v občini Destrnik. V zimskih mesecih pridno telovadimo pod vodstvom Zvonke Gojkošek. Zdenka Ornik Hajdošanke in Hajdošani so obiskali Zagreb. Foto: arhiv društva Soja je vse navdušila Iz soje so Hajdošanke pripravile nekaj zanimivih jedi. Foto: HB v Z^lanice Društva žensk Vv Hajdoše so se v letošnjem letu lotile zanimivega projekta. Odločile so se, da bodo raziskovale vse o soji. Soja je pri nas premalo poznana stročnica. Poznamo jo predvsem kot hrano za živali. Poiskale so ustrezno literaturo in se povezale s strokovnjakom s področja poljedelstva in semenarstva univ. dipl. ing. kmetijstva Zvonkom Glažarjem, ki jim je dal strokovne nasvete glede pridelave. Na Tekmečevi njivi so jo spomladi posejale in skozi vse leto skrbele, da je bil pridelek, kot je treba. V jeseni so jo požele in spravile za zimo. Poiskale so zanimive recepte za pripravo jedi iz soje. Pripravile so več kot trideset jedi, ki so jih razstavile na prireditvi ob zaključku projekta v petek, 17. novembra 2010, v gasilskem domu v Haj-došah. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je prireditev zelo pohvalil. V kulturnem programu so nastopili Štajerski fraj-tonarji. Ob predstavitvi soje in zanimivi kulinarični razstavi so se članice iz društev žena v občini Hajdina pomerile v luščenju soje. Žen- skam sta se pridružili tudi ekipi članov in članic PGD Hajdoše in člani VO Hajdoše. Najhitrejše so bile članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ostale ekipe pa so bile druge. Vsi, ki so preživeli ta poznojesenski petkov večer s članicami Društva žensk Hajdoše, so lahko spoznali veliko zanimivega o soji. Poskušali so odlično pripravljene jedi iz soje in se prepričali, da so zelo okusne. Soja je zelo zdravo živilo, iz katerega lahko pripravimo veliko okusnih in predvsem zdravih jedi, ki jih lahko uvrstimo tudi v dietno prehrano. Kitajci ji rečejo kar meso brez kosti. Za uporabo v prehrani je priporočljivo uporabiti sojo z oznako BIO, ki zagotovo ni gensko spremenjena. Verjetno bodo jedi iz soje tudi na jedilnikih vseh, ki so jih poskusili. Članice Društva žensk Hajdoše so aktivne skozi vse leto. V desetih letih, kar se družijo, so pripravile kar nekaj odmevnih projektov, prepotovale velik del Slovenije ter sodelovale pri veliko prireditvah v vasi in občini. V zimskem času članice pridno telovadijo v gasilskem domu, v toplejših mesecih pa se družijo na pohodih in kolesarskih izletih. Skrbijo pa tudi za ohranjanje starih obrti, ki so bile značilnost vasi, danes pa so žal skoraj izumrle. Mednje zagotovo sodi pletenje izdelkov iz vrbove šibe, ki je včasih predstavljalo dodaten vir zaslužka na kmetiji. Prav je, da te veščine poskušajo prenesti na mlajše. Hilda Bedrač Zmagovalke iz Društva žena in deklet občine Hajdina. december 2010 HAJDINCAN Ne samo plodna, tudi poučna in ustvarjalna jesen Po tečaju izdelave štrukljev, ki ga je v Gerečji vasi vodila Marija Roškar. ZA GOLAŽEM ŠE ŠTRUKLJI Še nismo dodobra pojedli volilnega golaža, ko smo se članice Društva žena in deklet Gerečja vas v velikem številu 3. novembra zbrale v kuhinji našega gasilskega doma na kuharskem tečaju, ki ga je tudi tokrat vodila ga. Marija Rošar. Privoščile smo si izdelavo štrukljev in palačink na skoraj sto in en način. Izbira med predstavljenimi recepti je bila zelo pestra, odločile pa smo se predvsem za štruklje - vlečene, kuhane, vzhajane z vsemi mogočimi nadevi. Veliko zanimanje so poželi ajdovi štruklji s skutinim nadevom, prav tako pa ajdove palačinke z jabolčnim nadevom z marmelado. Bili so še štruklji-, nadevani z mletim mesom, pa tudi vegetarijanski, zdrobovi pa krompirjevi, sladki skutini pa še oženjeni, nekateri kot samostojna jed, drugi kot priloga ... Pogrnjena miza je težko prenesla vse pripravljene dobrote, ki jih je bilo toliko, da smo jih same težko pospravile, na pomoč smo poklicale tudi moške iz sosednjega lokala... NAMIZNE DEKORACIJE ZA DECEMBER PO NAJNOVEJŠIH TRENDIH Da pa se vse ne dogaja zgolj ob hrani, pričajo tudi delavnice 23. novembra, ko smo se članice z otroci zbrale pri izdelovanju novoletnih namiznih aranžmajev. Pri predstavitvi zadnjih modnih trendov iz te kategorije sta nam prav prijazno priskočili na pomoč gospa Breda in gospa Ida iz Biotehnične šole Ptuj. Predstavili sta aktualne materiale za izdelavo teh aranžmajev, ki so letos temeljili pred- vsem na listnem zelenju, kot so pušpanj, bršljan, »božje drevce« in ne na iglavcih, kakor je bila to dolgoletna tradicija. V same izdelke smo vključile tudi živo cvetje - cvet orhideje - dokončale pa z detajli iz novoletnega asor-timana, kot so orehi, cimetove palčke, bučke, »angelski laski« in podobno. In koliko je bilo udeležencev delavnice, toliko različnih čudovitih dekorativnih izdelkov je bilo mogoče videti. Teh je bilo zares veliko. DODALE SMO ŠE NOVO-LETNE VOŠČILNICE Ker je bilo zanimanje za delavnice izdelovanja namiznih dekorativnih aranžmajev zelo veliko, smo se odločile še za delavnico izdelave novoletnih voščilnic. V goste smo povabile gospo Nežko Belca, ki je že znana mentorica na naših tovrstnih delavnicah. Izpod rok vseh udeleženk so prišli prečudoviti izdelki novoletnih voščilnic, ki smo jih tokrat izdelovale v tehniki dvo, oz. tro-plastnega lepljenja posameznih sestavljenih ali samostojnih dekorativnih elementov, od dekorativnih papirjev do samolepilnih dekorativnih trakcev, snežink... Majhno kolekcijo iz serije teh izdelkov je moč zaslediti tudi v samem centru mesta Ptuj, kjer nam je to jesen Turistično društvo Ptuj omogočilo najem prostora za predstavitev našega društva in izdelkov iz naših projektov. In plodna jesen se je prav na hitro prevesila v zimo, ni nas našla nepripravljene, imamo lepo okrašene mize, poučene smo o vseh mogočih prazničnih jedeh, pa tudi voščilnice že čakajo ... pa Srečno. Magda Intihar HAJDINCAN december 2010 Deset gospodinjskih večerov v Dražencih Draženčanke so se tudi letos izjemno potrudile in pripravile prijeten gospodinjski večer, ob koncu katerega pa jih je obiskal tudi župan mag. Stanislav Glažar. X /"poznih jesenskih mesecih, ko že V pritiska mraz in je več časa za prijetna druženja na vasi, je eden od sobotnih večerov v Dražencih rezerviran za gospodinje in gospodinjce. Letošnji je bil okrogli, deseti, po tradiciji pa so ga popestrili s pridihom tekmovanja, z izdelovanjem domačih rezancev. Odziv ekip je bil tudi letos presenetljivo dober, vzdušje odlično, gostiteljice - članice Društva gospodinj Draženci pa gostoljubne in izvirne tako kot vsa leta. Deseti gospodinjski večer v vaškem domu v Dražencih je bil v soboto, 27. novembra dobro obiskan, udeležili so se ga tudi nekateri gostje iz domače občine. Ljudske pevke s Hajdine so večer obogatile s pesmijo, s harmoniko pa Tadej, potem pa so se zvrstili kratki nagovori; naprej predsednice društva Zdenke Godec, Terezije Meško, predsednice komisije, ki je ocenila domače rezance, sicer pa koordinatorke svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju. Pri ocenjevanju pa sta Žita in moke na razstavi draženskih gospodinj, ki so poiskale nekatera bolj redka žita pri nas. se Meškovi pridružila še Ivo Rajh, svetnik občine Hajdina iz Dražencev, in Barbara Vidovič iz Nemčije, ki jo je vsako leto znova lahko srečamo tudi na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Med spomine preteklosti na staro mamo, ki je pekla domači kruh, pa se je v nagovoru navezal Franc Mlakar, član občinskega sveta, ob tem pa izrazil izjemno zadovoljstvo na občani, ki tako zavzeto negujejo kulturno dediščino naših prednikov in jo prenašajo tudi na mlade. Pohvalil je članice dražen-skega društva gospodinj, ki jih do desetega praznika ni tako dobro poznal po njihov razstavah in zavzetem delu, predvsem pa po izjemni sposobnosti, dokumentirati vse, kar so počele in raziskale v vseh teh letih. Draženčanke pa so na veseli večer druže- nja in na tekmovanju v izdelovanju domačih rezancev znova znale pritegniti članice sorodnih društev od blizu in daleč; iz Cirkulan, Dolene, Gerečje vasi, Hajdine, Hajdoš, Gorišnice, Lancove vasi, Vidma, Zavrča, Markovcev, MO Ptuj, Kidričevega, Ptujske Gore, Rogatca, Spuhlje, Sv. Jurija ob Ščavnici, svoj kotiček pa so imele rezerviran tudi domačinke iz Dražencev. POZORNOST ZNOVA PRITEGNILI VALEK MOJSTRI Največ poguma, da se pridružijo tako številčni ženski tekmovalni druščini, so ponovno zbrali Valek mojstri s Hajdine, trije gospodje: Vlado Šamprl, Ivan Brodnjak in Andrej Tkalec. Pri izdelovanju rezancev »Vesela sem, da smo tudi letos uspešno opravile delo. V društvu se držimo tradicije,« je ob ogledu razstave med krušnimi dobrotami dejala Zdenka Godec, izjemna in prizadevna predsednica društva gospodinj. Idej draženskim ženam in dekletom ne manjka. Letos so same izdelale tudi embalažo za darilca, v katero so dala domače rezance, s temi pa razveselile mnoge goste in prijatelje na srečanju. december 2010 HAJDINCAN so bili že kot pravi mojstri, čeprav so priznali, da tega doma preveč pogosto ali pa so skoraj nikoli ne počnejo, saj to raje prepustijo svojim ženam. A na gospodinjskem večeru so se odločili, da se znova izkažejo kot mojstri, ki jim v hajdinski občini to izjemno kvaliteto v izdelovanju rezancev lahko zavida marsikdo. Vsaka od 19 tekmovalnih trojic je imela dovolj časa in priložnosti, da se pokaže v najboljši luči, tudi z valjarjem v roki. Zmagala je ekipa Društva žena in deklet iz Sv. Jurij ob Ščavnici. Rezance so na koncu spravile v govejo juho, po tej pa so gostiteljice mize dobro obložile in nazdravile jubilejnemu večeru, ki prav gotovo ni bil zadnji v Dražencih. Vendarle pa to ni bil glavni namen gospodinjskega večera, Draženčanke so ga letos posvetile zaključku še enega njihovega celoletnega projekta in zavzetega dela. Namreč kar nekaj mesec so se posvečale raziskovanju na temo žita in različne vrste moke, ob zaključku pa na to temo pripravile izvirno razstavo, spekle so več vrst domačega kruha in izdelale različne vrste rezancev, tudi ajdove, pirine, koruzne, špinačine, korenčkove, celo rezance iz rdeče pese, kakava, zelišč in s poprom. Rezanci so nastali iz kar 70 jajc in večje količine domače moke. NA OGLED MALA RAZSTAVA DRAŽENSKIH KMEČKIH DOBROT »Me se držimo tradicije in smo tudi po desetih letih ostale pri gospodinjskem večeru,« pravi predsednica dru- štva Zdenka Godec in v nadaljevanju še pove »Zelo smo ponosne in vesele tudi v društvu na vse to, kar nam je v desetih letih uspelo. Vse članice našega društva so zelo prizadevne, vse se trudimo, da ta naš gospodinjski praznik izpeljemo tako, kot si tudi najbolj želimo. Vsako leto praznik nadgradimo s projektnim delom, z razstavo, s prijetnim druženjem. Vesela sem, da nam je uspelo z idejo, ki smo se je domislile pred desetimi leti, v mislih imam seveda izdelovanje domačih rezancev in obujanje te, nekoč zelo cenjene gospodinjske navade. To smo znale zadržati pri nas, tudi same pa smo se ob tem veliko naučile. Zadale smo si tudi cilj, da vsaka naša članica mora znati izdelati domače rezance in to nam je uspelo. V vseh teh letih smo se veliko naučile od naših starejših članic, skratka nabrale smo si veliko izkušenj. Vseskozi pa izhajamo iz našega društvenega znaka, v katerem je krušna peč, v njej pa kruh, zato je tudi letošnja tematika povezana z žiti in različnimi vrstami moke, tesno povezana s to simboliko. Vse smo se v minulih mesecih zelo trudile, veliko smo bile na terenu, iskale zanimiva žitna polja, nekatere bolje redke vrste moke,vse to pa smo želele pokazati tudi na razstavi. Letošnja razstava zagotovo ni zadnja, čeprav nam moči v društvu včasih že kar malo primanjkuje, ampak upanje imam, da bomo z delom in druženji še nadaljevale. Potrebovale bomo veliko moči in energije, predvsem pa dobre volje za nadaljevanje našega poslanstva tudi v drugem desetletju.« Tatjana Mohorko Pogumni Valek mojstri s Hajdine so se znova zelo resno lotili dela in navdušili s sproščenim pristopom do dela. Valeki so (od leve): Vlado Šamprl, Ivan Brodnjak in Andrej Tkalec. Da moraš rezance pripravljati z ljubeznijo, pa so nas poučile tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Mojstrice v izdelovanju domačih rezancev so tudi članice Društva žena in deklet Gerečja vas. Pri pripravi testa za rezance so se zelo trudile tudi članice Društva žensk Hajdoše. V svojem kotičku so se trudile tudi domačinke. Foto: TM Miklavž in parkelj pogumno med Hajdincankami Predsednica Marija Pulko v družbi letošnjih uspešnih društve- Hajdinske ljudske pevke so Danici Mesarič ob njenem rojstnih tekmovalk. Vrtnica je bila majhna zahvala za prizadevnost nem dnevu poklonile pesem, kar je bilo prijetno presenečenj in dobre rezultate. zanjo. TJrijeten, sproščen in poln pričako-A. vanja je bil tudi letošnji Miklavžev večer, ki so si ga pripravile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Na tradicionalni Miklavževi večerji so se zbrale na god sv. Miklavža v ponedeljek, 6. decembra, kulinarične užitke pa so letos delile v gostilni Čelan v Slovenji vasi, kjer so jih zelo dobro pogostili in bogato obložili praznično mizo. Najprej prijeten sprejem, nato je sledil nagovor predsednice društva Marije Pulko, za dober začetek pa so s pesmijo poskrbele ljudske pevke s Hajdine. Nato nekaj kratkih pozdrav, čestitka tistim članicam, ki so bile še posebej uspešne na letošnjih tekmovanjih in druženjih, glasen aplavz z dobrodošlico pa so žene in dekleta namenile gospe Lili Gričar, Gorenjki iz Gozd Martuljka, ki je bila prvič na obisku v hajdinski občini pri prijateljici Silvestri Brodnjak in njeni družini. Druženje z gospo Lili bo doživelo nadaljevanje v prihodnjem letu, ko bo s Hajdinčankami delila zgodbe svojega življenja, prihodnje leto pa bo tudi 10- letnica, odkar se je ženska druščina iz občine Hajdina odpravila v prestolnico in obiskala parlament, Leto 2010 je bilo za Društvo žena in deklet občine Hajdina uspešno, zanimivo, iskrivo, nadvse poučno, skratka še eno leto, ki ga ne bo mogoče pozabiti. Spomini ostajajo ... TM Posebna gostja Miklavževega večera je bila gospa Lili iz Gozd Martuljka, ki je Miklavžu in parklju podarila fotografiji iz Gorenjske, sama pa pogumno zapela kitico znane Kekčeve pesmi. Foto: TM Tekma« za najdaljši jabolčni olupek \Ta povabilo Društva gospodinj i.^1 Zavrč je v oktobru v kulturni dvorani v Zavrču potekalo že tradicionalno druženje članic društev žena, deklet in gospodinj iz širšega ptujskega območja. Tudi letošnje srečanje je potekalo na temo Jabolko, udeležilo pa se ga je 11 društev, med njimi tudi članice iz Društva gospodinj Draženci in Društva žena in deklet občine Hajdina. Uvodni pozdrav je zbranim na srečanju namenila Jelka Belšak, predsednica završkega društva gospodinj, ki je posebej poudarila, da je srečanje iz leta v leto bolj uspešno, zanimivo in tudi domačinkam predstavlja izjemno priložnost, da se prav z jabolki predstavijo na najbolj izviren način. Zavrčanke so pripravile bogato razstavo različnih sort jabolk, nekaj izdelkov iz njih in slastno jabolčno pecivo. Na srečanju so sodelovale članice iz društev Pobrežje, Lancova vas, Hajdina, Draženci, Videm, Gorišnica, Cirkulane, Markovci, Spuhlja, Zavrč in MO Ptuj. Vsaka ekipa je štela po dve tekmovalki, ena od njiju pa se je pomerila v lupljenju jabolk. Zmagala je tista ekipa, ki ji je uspelo narediti najdaljši olupek. Letos je bila tekmovalna sreča na strani članic Društva žensk Pobrežje, saj je bil njun olupek dolg kar 2,42 m. TM Tekmovalke iz Dražencev in Hajdine so tekmovale za skupno mizo, a najvažnejše tistega večera je bilo predvsem druženje ob darovih jeseni. Foto: TM december 2010 HAJDINČAN Z novim gasilskim vozilom v lepši vsakdan Ob predaji gasilskega vozila se je zbralo veliko gostov in domačih gasilcev, med njimi je bil tudi novi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, sicer dolgoletni član PGD Hajdoše. Za društvo in občino je bil to velik in pomemben dan. X /TGD Hajdoše so 6. novembra pri-V pravili manjše gasilsko slavje ob predaji novega gasilskega vozila GVM, ki je nadomestilo starejše vozilo, sicer popolnoma uničeno v prometni nesreči na sosednjem Hrvaškem. Svečani dogodek so z obiskom počastili številni prijatelji - gasilci iz DVD Rasinja, novi župan mag. Stanislav Glažar in zdaj že nekdanji župan Radoslav Simonič, naddekan Marijan Fesel, Štefan Vidovič, član NO Gasilske zveze Slovenije, Franci Vogrinec, podpredsednik OGZ Ptuj in še mnogi drugi. Kulturni utrinek je dodal moški gasilski pevski zbor PGD Hajdoše, za sladko pogostitev pa so poskrbele članice Društva žensk Hajdoše. Ta svečani dogodek se je preprosto moral zgoditi, predvsem z namenom, da se je vodstvo PGD Hajdoše za pomoč pri nabavi novega vozila lahko zahvalilo prav vsem, ki so pomagali po najboljših močeh in dali pomembno podporo društvu. Že dobrih 55 let pišejo uspešna leta aktivnega delovanja, Slovesna predaja ključev novega gasilskega vozila, ki sta jih Radoslav Simonič in Drago Lenart zaupala v varne roke šoferja Gorazda Vidoviča. nizajo uspeh za uspehom na tekmovanjih in nasploh znajo opozoriti nase ob pravih trenutkih. Po prometni nesreči, ki sojo doživeli v minuli zimi, je v društvu ostal grenak priokus. Gasilsko vozilo, ki je sicer že dopolnilo nekaj delovnih let, je bilo v prometni nesreči popolnoma uničeno, a zdaj ga je nadomestilo novo, zato je pogled v prihodnost lepši, bolj optimističen. Drago Furek, predsednik PGD Hajdoše, je na slovesnosti med drugim dejal: »Čeprav danes ponosno slavimo predajo novega gasilskega vozila svojemu namenu, nam še vedno ostaja grenak spomin na 7. februar, ko smo doživeli hudo prometno nesrečo, ki se je zgodila na Hrvaškem in se je končala z lažjimi poškodbami naših devetih članov in z razbito pločevino. Ravno ta dogodek nas je prisilil v nakup novega vozila, saj nam je eno vozilo manj povzročalo velike težave zaradi številnih aktivnostih našega društva. Imamo namreč 5 tekmovalnih ekip in pevski zbor, ki skozi vso leto aktivno delujejo na svojih področjih. Zaradi teh aktivnostih smo imeli velike probleme pri prevozih ekip in bili primorani iti v čimprejšnji nakup novega vozila. Določili smo odbor za nakup avtomobila, poiskali smo več ponudb in se na koncu odločili za najugodnejšo varianto. Kupili smo torej vozilo GVM, znamke Peugeot Boxer. Cena novega avtomobila z nadgradnjo je znašala 28.187,31 eura, kar pa za nas ni mali zalogaj, zato sta nam s finančno podporo priskočila na pomoč občinsko gasilsko poveljstvo in občina Hajdina. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem društvom v občinskem poveljstvu Hajdina, občini Hajdina in zdaj že nekdanjemu županu Radoslavu Simoniču za posluh in pomoč pri nakupu.« TM Hajdoški gasilci so prijatelje gasilce in gasilke iz DVD Rasinja povabili na zanimiv ogled ptujskega gradu in na potep po ptujskih ulicah in trgih. Vzdušje na grajskem dvorišču je bilo prav veselo. Foto: TM, arhiv PGD HAJDINČAN december 2010 Pregled operativne sposobnosti v OP Hajdina /"občinsko poveljstvo občine Hajdina so vključena PGD V Hajdina, Hajdoše, Gerečja vas, Draženci in Slovenja vas. Glede na kategorizacijo društev morajo imeti določeno število strokovno usposobljenih operativnih gasilcev, predpisano orodje, opremo in tehniko, da lahko posredujejo ob morebitnih nesrečah. Kot osrednja enota je PGD Hajdina, ki je društvo III. kategorije, PGD Hajdoše in Gerečja vas sta društvi II. kategorije, Slovenja vas in Draženci sta društvi I. kategorije. Občinski poveljnik Janko Merc je skupaj s podpoveljnikoma opravil preglede društev. Ob 10. uri je bila izvedena vaja v novozgrajenem vrtcu na Haj- Za zdaj še opazovalci vaje, čez nekaj let pa ... Foto: HB dini. Po predpostavki, da je v vrtcu izbruhnil požar v času, ko so v vrtcu otroci in zaposleni, so bila društva alarmirana glede na kategorizacijo. Reševalna akcija je uspela, saj so uspeli požar lokalizirati in pogasiti in kar je najpomembneje, rešiti vse otroke in zaposlene. Vajo je vodil poveljnik PGD Hajdina Damjan Ogrizek. Vajo si je ogledal poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar s sodelavci. Ugotovljeno je bilo, da so PGD v občini Hajdina dobro pripravljena in tudi usposobljena za gašenje požarov in posredovanje ob morebitnih nesrečah. Hilda Bedrač Gasilci iz OP Hajdina so izvedli gasilko vajo na novem vrtcu. Gasilke so se srečale v Podvincih T/~omisija za delo s člani- Avcami pri OGZ Ptuj je tudi letos organizirala srečanje članic, ki je bilo v soboto, 16. oktobra v Podvincih. Namen srečanja je bil druženje in izmenjava izkušenj med članicami. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in poveljnik Zvonko Glažar s člani UO OGZ Ptuj. Članice so se pomerile v šaljivih igrah. Vzdušje je bilo enkratno. Iz OP Hajdina so se srečanja udeležile samo članice iz PGD Hajdoše, ki so v šaljivih igrah dosegle drugo mesto. Najboljše so bile članice iz Bukovcev. Vsi, ki so to jesensko soboto preživeli v Podvincih, so v prijetnem druženju ob dobrotah, ki so jih pripravili gostitelji, preživeli zanimiv in zabaven dan. Hilda Bedrač Gasilke so še posebej aktivne na tekmovanjih. Foto: TM gffeu | ■ j '"51 mMli W Sj december 2010 HAJDINČAN Plemeniti duh gasilstva prenesite na mlade Srečanja so se v velikem številu udeležili tudi starejši gasilci in gasilke iz občinskega poveljstva Hajdina "I^rav s to željo je na 14. srečanju -L veteranov OGZ Ptuj v večnamenski dvorani v Spuhlji zbrane nagovoril župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Ob tej priložnosti se je zahvalil tudi vsem starejšim gasilcem in gasilkam za vse, kar so dobrega in koristnega naredili v preteklosti. Človekova solidarnost in humanost sta odliki redkih, je še dodal Čelan,. V pozdravnem nagovor pa so se mu pridružili še Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, Janez Markovič, predsednik komisije za delo z veterani in Edvard Rižnar, predsednik PGD Spuhlja. Bogato zgodovino gasilstva na Ptuju, 140 let prostovoljstva in humanosti, pa je na srečanju predstavil Anton Bele. Osrednji namen vsakoletnega srečanja veteranov je najprej druženje in nato zahvala za vse, kar so v preteklosti naredili, sicer pa je bilo srečanje le eno od tradicionalnih, ki jih območna zveza pripravi v mesecu varstva pred požari. Da znajo spoštovati delo starejših, pa je posebej poudaril Marjan Meglič ter dodal, da je gasilstvo humana organizacija, ki družbi veliko daje, predvsem Mf\ • " \M ~ a Ali JL ^j| u Trije možje v gasilskih uniformah, ki so bili zaslužni, da je srečanje veteranov v mesecu oktobru dobro uspelo. Pri pripravi in izvedbi srečanja pa so pomagali mnogi gasilci in gasilke, pa tudi člani PGD Spuhlja in tamkajšnje gospodinje. pa ne pozna meja. Pozna le pomoč, tisto, ki lahko nekomu drugemu naredi le dobro. Meglič ni skrival zadovoljstva nad dobrim sodelovanjem vseh petih občin v OGZ, tudi občine Hajdina, in prav vodstvom teh občin se morajo zahvaliti za dobro opremljenost in izjemen posluh. Dodal je, da vsa razpoložljiva gasilska tehnika potrebuje znanje, zato tudi ogromno ur namenjajo prav izobraževanju, kar pa se velikokrat obrestuje. Dotaknil se je še dolge tradicije gasilstva na Slovenskem in letošnje 140-letnice PGD Ptuj, ob tem pa omenil prav množičnost v gasilskih vrstah, povezanost v območno zvezo, kar jih dela močne in dobre, tudi v medsebojnih povezovanjih. Da so tovrstna srečanja starejših gasilcev izredno pomembna, se je strinjal tudi Janez Markovič, sicer predsednik PGD Slovenja vas, ki je v svojem nagovoru na kratko orisal delo veteranov v preteklem letu. Spomnil je na številne aktivnosti, pri katerih so sodelovali, na gasilska tekmovanja, kjer so bili nekateri še posebej uspešni, na slovesnosti in prizadevanja, da po svojih močeh še pomagajo po gasilskih društvih. TM Aktivnosti PGD Gerecja vas v mesecu požarne varnosti Zadovoljnih, nasmejanih obrazov je bilo na srečanju veliko, kar pa smo opazili tudi pri hajdinskih veteranih. Foto: TM asilci iz Gerečje vasi so se odlo-VJčili, da bodo v oktobru, mesecu požarne varnosti svoje delovanje poskušali še bolj približati in predstaviti vaščanom Gerečje vasi, hkrati pa jim dati napotke, kako ravnati v primeru požara. V ta namen so izdali zloženko, ki je bila kljub temu, da so letošnje aktivnosti ob mesecu požarne varnosti usmerjene predvsem k mladim in potekajo pod sloganoma "Ogenj ni igrača!", namenjena vsem vaščanom, v njej pa je bil predstavljen pravilen način gašenja z gasilnim aparatom. Organizirali so tudi praktično, mokro vajo, ki si jo je zamislil poveljnik društva g. Franc Nahberger in je tokrat izjemoma potekala v večernih urah z namenom uporabe svetlobnih teles. V okviru same vaje, v kateri je sodelovalo 20 operativnih gasilcev, je bil prikazan notranji napad z uporabo izolirnih dihalnih aparatov, dva zunanja napada in varovanje sosednjih objektov oz. pasivno gašenje. V vajo sta bili vključeni obe vozili in sicer GVC 16/24 in GVM z orodno prikolico. Starejši gasilci, teh je bilo 6, so v času vaje opravljali redarsko službo. HAJDINCAN december 2010 Samo vajo si je zraven vaščanov, pionirjev in mladincev, predstavnikov nekaterih sosednjih gasilskih društev iz poveljstva občine Hajdina ter podpredsednika OGZ Ptuj g. Francija Vogrinca, ogledal tudi občin- ski poveljnik g. Janko Merc, ki je pohvalil prikazano vajo in nasploh aktivnosti, ki jih v društvu izkazujejo skozi vse leto. Takšnega ali pa še boljšega delovanja gasilskega društva in s tem posledično tudi pripravljenosti na intervencije si vaščani zagotovo želimo tudi v prihodnje, saj se tako počutimo varnejši pred nesrečo, ki, kot vemo, nikoli ne počiva. Mojca Požgan Mladinci PGD Gerečja vas na tekmovanju v Kočevju . oktobra je v Kočevju potekalo prvo izbirno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 31 ekip mladincev in 19 ekip mladink iz vse Slovenije ter 1 ekipa gostov. Pet najboljših ekip iz vsake kategorije se je uvrstilo v nadaljnje priprave za 18. mladinsko gasilsko olimpiado leta 2011 v Kočevju. Iz OGZ Ptuj sta se tekmovanja udeležili dve enoti, in sicer enota PGD Zavrč in enota iz poveljstva občine Hajdina, mladinci iz PGD Gerečja vas. Na tekmovanju v Kočevju so se tako Gerečjevaščani med 31. ekipami pomerili v vaji z ovirami za mladince ter v štafeti na 400 m z ovirami in na koncu zasedli 18. mesto. Kljub temu mladi gasilci niso bili razočarani, saj je bila to zanje ena čudovita izkušnja, ki se jim bo zagotovo vtisnila v spomin. Sicer je pa enota mladincev iz Gerečje vasi še dokaj mlada, saj pod men- utrinek s tekmovanja v Kočevju. Foto: Mojca Požgan torstvom Uroša Pavea vadi šele dobrega pol ...... leta. V tem času so se udeležili že tudi neka- bili bolj ali manj uspešni. Želimo jim, da še rezultate. terih društvenih tekmovanj, na katerih so naprej pridno vadijo in dosegajo čim boljše Mojca Požgan Uspešni na kvizu gasibke mladine Z^fasilska zveza Slovenije vsako leto razpiše kviz gasilske mladine. V razpisu se določijo teme, ki jih morajo tekmovalci predelati in znati. Kviz je sestavljen iz preverjanja teoretičnih znanj o požarni preventivi in zgodovini gasilstva, praktična znanja so vezanje vozlov in prepoznavanje gasilnega orodja. Morajo pa obvladati tudi znanja iz tekmovalnih disciplin za posamezne kategorije. Splošna in gasilska znanja potekajo po sistemu malih sivih celic. Mlajši so morali znati tudi o prometu, starejši in mladinci pa vse o slovenskih krajih. Tekmovanja potekajo na vseh nivojih od gasilskih zvez, regij in na koncu še na nivoju države. Mladi tekmujejo v treh starostnih kategorijah - mlajši pionirji v starosti od 7 - 11 let, starejši pionirji od 12 - 15 let in mladinci, ki morajo biti stari 16 in 17 let. Tudi v OGZ Ptuj so izvedli 4. kviz gasil- ske mladine, ki je bil letos v petek, 15. 10. 2010 v Markovcih. Vsa društva so ob razpisu dobila zbrano gradivo, da so lahko pripravila ekipe. Letos se je kviza udeležilo 17 ekip iz 8 PGD, kar je do sedaj največ. Z udeležbo ne moremo biti zadovoljni, ker je v OGZ Ptuj 23 PGD, ki imajo v svojih vrstah najmlajše. Marsikje se srečujejo s problemi, da ne najdejo 9 tekmovalcev za tekmovalno ekipo. Ekipo za kviz sestavljajo trije tekmovalci. Potreben je seveda mentor, ki je pripravljen z njimi delati. Mogoče bi na takšen način uspeli obdržati v gasilskih vrstah veliko mladih. Iz OP Hajdina so se letos udeležili kviza mlajši pionirji iz PGD Hajdina, starejši pionirji iz Gerečje vasi, Hajdine in 2 ekipi iz Hajdoš. Doseženi so bili naslednji rezultat: MLAJŠI PIONIRJI 1. mesto - Ptuj 2. mesto - Grajena 2 3. mesto - Grajena 1 STAREJŠI PIONIRJI 1. mesto - Hajdoše 2 2. mesto - Hajdoše 1 3. mesto - Cirkulane 1 MLADINCI 1. mesto - Ptuj Ekipe, ki so v svoji kategoriji osvojile 1. in 2. mesto, so si zagotovile udeležbo na regijskem kvizu. Regijski kviz je bil letos v soboto, 6. 11. 2010 v Ivanjkovcih - GZ Ormož. Ekipe, ki so na regijskem kvizu dosegle 1. ali 2. mesto so si priborile nastop na državnem kvizu. To je uspelo ekipi starejših pionirjev iz PGD Hajdoše 2, ki so zmagali tudi na regijskem kvizu in si zagotovili pravico do udeležbe na državnem kvizu gasilske mladine. Državni kviz gasilske mladine je bil v soboto, 27. novembra 2010 v Zrečah. V Zrečah so se domačini zelo potrudili in december 2010 HAJDINCAN pripravili resnično odlične pogoje za tekmovanje. Mladi Hajdošani so izkazali solidno znanje in se uvrstili na 10. mesto. V vsaki starostni kategoriji je tekmovalo 32 ekip. Dosegli so najboljši čas vaje prepoznavanje orodja. Tudi v vezanju vozlov so bili odlični. Z malo več sreče pri izboru trditev pri splošnih znanjih, bi bila uvrstitev še boljša. Žiga, Tomaž in Miha so z mentorji Ivom, Zdenko in Hildo preživeli skupaj ogromno ur. Mladi so mentorje velikokrat presenečali s svojo neumornostjo in vztrajnostjo. Pridobili so si veliko znanja in veščin, ki jim bodo prišle prav tudi v vsakdanjem življenju. Hilda Bedrač Udeleženci kviza OGZ Ptuj, na fotografiji pa se jim je pridružilo tudi vodstvo zveze. Foto: HB Že osmič so zenske igrale karte "1 /"soboto, 20. novembra, je Društvo V žena in deklet Gerečja vas organiziralo že 8. tradicionalni ženski turnir v kartanju - paver šnops. Turnir, ki se ga je udeležilo 17 ekip, je potekal v dvorani gasilskega doma Gerečja vas. Ekipe (pari) so si z žrebom same določile svoje nasprotnice. Tekmovanje sta odprla predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar in novi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je pohvalil vsa društva žena v občini Hajdina za ohranjanje starih običajev in družabnega življenja na vasi, tekmovalkam pa zaželel veliko sreče pri igri. Pred samim začetkom tekmovanja je tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Janko Gojko- Že osmi pover šnops v Gerečji vasi sta simbolično odprla župan mag. Stanislav Glažar in predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas Magda Intihar. šek, Franc Drevenšek in Branko Lešnik, podala navodila za žrebanje in tekmovalke seznanila s pravili igranja s kartami PAVER ŠNOPS. Način tekmovanja je bil enak kot lansko leto. Ekipe so med seboj igrale tako, da je vsaka igrala z vsako. Tista ekipa, ki je zaporedoma premagala dve nasprotni ekipi, se je uvrstila naprej. Na koncu so ostale le tri ekipe, ki so se uvrstile v finale in se borile za prvo mesto. Po dolgi in borbeni igri smo le dobili zma- govalke. Prvo mesto sta osvojili Cvetka Drevenšek in Silva Silak iz Kungote, drugo Mira Sitar in Marija Marks prav tako iz Kungote in tretje mesto Angela Mlakar in Marija Tement iz Društva žena občine Hajdina. Pokale je ekipam podelila predsednica društva žena in deklet Magda Intihar, se vsem tekmovalkam zahvalila za sodelovanje in prijetno druženje, ki pa je ob večerji in prijateljskem klepetu trajalo še pozno v noč. JL Najboljše dvojice v kartanju z osvojenimi pokali, z njimi na fotografiji pa tudi predsednica društva Intiharjeva in člani komisije: Janko Gojkošek, Franc Drevenšek in Branko Lešnik. Foto: JL HAJDINČAN december 2010 Nogometna Skorbaproti slovenskim vinarjem TJ o dobrih treh letih, odkar imamo -L tudi Slovenci svojo vinsko reprezentanco, in to zelo uspešno, se o tesni in pristni povezanosti vina in nogometa vse več govori. O tem so se lahko prepričali tudi tisti, ki so bili na prijateljski tekmi med vinarji in nogometaši NI< Skorba. Tekma je bila 4. novembra, namenili pa so jo članom NI< Skorba, njihovim prijateljem in navijačem, saj v Skorbi letos z velikim ponosom praznujejo 40-letnico delovanja. Na osrednji športni dogodek se šele pripravljajo. In kako je bilo ob koncu nogometnega srečanja? Boljši za en gol so bili tokrat vinarji, ki so športno druženje po tekmi nadgradili še z degustacijo odličnih vin iz različnih slovenskih vinorodnih okolišev. Prvi vtis kapetana vinarjev Danila Sta-yerja po tekmi je bil pričakovano dober: »Ko zmagaš tekmo, so vedno vtisi lepi. Nasprotnik je bil zelo dober, tekma je bila odlična in če zmagaš tako tekmo, potem je veselje še toliko večje. Sicer pa je slovenska vinska reprezentanca skupaj dobra tri leta, spomnim se prve večje, resne tekme, ko Za NK Skorba simbolično darilo slovenske vinske reprezentance, šal s podpisi vinarjev-nogometašev, ki ga je predsedniku NK Skorba Ivanu Vogrincu predal Stojan Ščurek, odličen vinar iz Medane. V Skorbi so s ponosom predstavili tudi svoje, domače vino z brajd. Za postrežbo je poskrbel Silvo Pernat, nazdravili pa so jubileju, 40-letnici NK Skorba. Na druženju v Skorbi so nazdravile tudi nekatere slovenske vinske kraljice, pridružili pa so se jim odlični vinarji in nogometaši. Foto: TM smo igrali z reprezentanco Nemčije v Ljudskem vrtu. To je bil za nas velik dogodek, saj smo goste uspeli premagati. Reprezentanco sestavljajo vinarji iz cele Slovenije; od Goriških Brd, do Štajerske in Dolenjske. Vsem vinarjem v reprezentanci je skupno le eno, da zelo radi igramo nogomet in to nas povezuje.« TEKMA JE BILA NA ZELO VISOKEM NIVOJU Nogometno tekmo so tudi tokrat sprem- ljale nekatere slovenske vinske kraljice, ki sicer vinarje-nogometaše spremljajo na tekmah po svetu. Slovenski vinarji so tudi letošnji vice prvaki v nogometu, na kar je še posebej ponosen njihov selektor Sebastijan Rojs, ki je tekmo v Skorbi videl takole: »Tekma je bila na zelo visokem nivoju. Igralci so igrali zelo disciplinirano in zelo sem vesel naše zmage. Sicer pa smo veseli vsakega povabila na tekmo, na športno druženje in tole v Skorbi nam bo ostalo v lepem spominu.« TM Tri peta mesta za mlade karateiste rT1 radicionalnega mednarodnega tek-X. movanja osnovnih šol v karateju v katah in športnih borbah posamezno se je ob občinskem prazniku občine Hajdina udeležilo okrog 100 tekmovalcev iz 28 osnovnih šol - 14 iz Slovenije in 14 iz Srbije. Osnovnošolci iz Srbije so osvojili največ pokalov, kar ni nobeno presenečenje, saj je karate v Srbiji zelo množičen in kakovosten. Za osnovno šolo Hajdina so nastopili: Filip Sitar, Lej ICaisersberger, Jaka Javoršek, Žiga Gerečnik, Niko Fridl, Matevž Vaupotič, Žiga Javoršek, Aljoša Plajnšek, Luka Novak, Tilen Kropil, Mitja Koderman in Nino Gerečnik. V svojih kategorijah so peto mesto osvojili: Filip Sitar, Žiga Javoršek in Mitja Koderman. Karate klub Hajdina je podelil plakete zahvale, ki so jih prejeli bivši župan občine Hajdina g. Radoslav Simonič, OŠ Hajdina in Športna zveza Hajdina. Dan pred tekmovanjem je bil organiziran trenerski seminar karateja, ki ga je vodil dr. sci. Dragan Doder. Tema seminarja je bila poudarek na šolanju najmlajših kategorij in taktiki športne borbe. Ljubo JAVORŠEK, trener WIrv^T-As«tCB j:-§~ RERLBDV^ FASHVON — »Praznične« prebavne motnje pri psih in mačkah X Tsvoji ambulanti opažam v praz-V ničnem času povečano število primerov, ki so pri živalih povezani z odvajanjem blata: zaprtje - zapeka ali nasprotno pojav driske. Vemo, da si v času praznikov radi privoščimo različne dobrote. Ker so naši hišni prijatelji tudi del družine, jim želimo dobro in zato tudi njim privoščimo »dobroto ali dve«, na katero pa prebavila psa ali mačke niso prilagojena. Pojavi se lahko zaprtje ali driska in tudi kombinacija obojega. Zaprtje: prebava se ustavi, žival poskuša na blato, zavzema položaj za blatenje, vendar iz črevesja ne more iztisniti blata ali pa so to majhne, suhe, trde količine. Žival se napenja, pogosto stoka in cvili. Apetit je na začetku ohranjen, kasneje izgine. Včasih se pojavi povišana temperatura in če ne ukrepamo, lahko pride do večjih komplikacij. Torej lahko rečemo, da je najpogostejši vzrok zaprtju neustrezna prehrana. Največkrat so to kosti, ki ostanejo od kosila (predvsem kokošje, puranje, svinjske, ovčje ...), skratka kosti, ki jih žival zdrobi, slabo prežveči in pogoltne. V prebavilih se ne prebavijo, zbijejo se v kepo, ki je včasih trda kot kamen. Prav tako zelo suha hrana, npr. posušen kruh, večje količine briketov ob pomanjkanju vode so prav tako vzrok za zaprtje. I< zaprtju so nekoliko bolj podvrženi starejši in psi manjših pasem. Drugi vzroki za nastanek zaprtja so: novotvorbe v črevesju, trebušni votlini, pri psih se poveča prostata, pritiska na debelo črevo, kar lahko povroča zaprtje.Vzrok zaprtju je lahko tudi motnja v oživčenju črevesja (poškodbe hrbtenice, medenice ...) ali potem ko žival zbije avto in je poškodba v zadnejm predelu telesa (pogosteje pri mačkah). Pri mačkah je zaprtje prav tako pogost pojav. Če opazimo, da mačka ni iztrebljala 2 ali več dni, je to znak, da s prebavili ni nekaj v redu in je potrebno poiskati pomoč. Mačke, ki živijo predvsem v stano- vanju, se manj gibajo in imajo pretežno bri-ketirano prehrano. Če ob tem premalo pijejo, se jim v črevesju naredi čep, ki ga ne morejo iztisniti. Pri dolgodlakih mačkah se tvorijo v črevesju skupki iz dlak, ki se tvorijo, ker se mačke »umivajo«. Zato je pri mačkah z daljšo dlako nujno potrebno dodajanje paste v hrano, katera topi in preprečuje nastajanje čepkov iz dlak. Kako ukrepamo ob zaprtju? Če lastnik zgodaj ugotovi, da je žival zaprta (l.in 2.dan), svetujem, da svoji živali ponudi za popit odvajalni čaj ali olje iz ribje konzerve (brez rib), polnomastno mleko ali mastno juho. Vsa ta sredstva delujejo odvajalno in če zaprtje ni premočno, se bo stanje normaliziralo. Svetujem 1 dan posta, nato pa lahko prebavljivo prehrano ter svežo vodo za pitje. Dobro je, če se žival veliko giba, saj s tem pospešuje peristaltiko (samodejno premikanje črevesja). V kolikor z omenjenimi ukrepi ni izbojšanja stanja, je potreben obisk pri veterinarju. Žival bomo pregledali, pre- december 2010 HAJDINČAN tipali, po potrebi opravili rentgen trebušne votline. Če žival ni sistemsko prizadeta (še ima apetit, ne bruha, nima previško temperature in je še zmožna gibanja) jo bomo kli-stirali. To je pripravek iz parafinskega olja in vode, ki ga po katetru - posebni cevki apliciramo direktno v črevo. Tako bomo blato, ki se je nabralo v čep, razredčili, razdrobili. Nato dobro zmasiramo trebušno votlino in žival pošljemo na sprehod. Predpišemo tudi odvajalni sirup. Klizmo včasih ponovimo večkrat. Včasih živali napeljemo infuzijo v žilo na tački (umetno hrano), da se organizem okrepi in tako razredčimo strupe, ki se vpijajo v telo iz blata, ki stoji v črevesju, skozi črevesno steno. V kolikor klistiranje ni uspešno, oz. je lastnik zelo pozno pripeljal žival po pomoč in je žival sistemsko prizadeta (bruha, zelo povišana temperatura, ni zmožna gibanja), je potreben kirurški poseg. Pri kirurškem posegu živali v splošni anesteziji odpremo črevo in iz črevesja odstranimo vsebino. Kirurški poseg je zelo nevaren in nepredvidljiv, saj se črevo na mestu reza slabo zarašča in celi, zato je pomebno, da lastnik zgodaj ugotovi problem, saj ga lahko v večini primerov rešimo brez kirurškega posega. Nasprotna prebavna motnja, ki jo pri svojih živalih povzročimo z prazničnimi dobrotami (npr. orehovo ali čokoladno pecivo), pa je driska. Črevo živali ne prenaša določenih snovi v naši hrani, zato odregaira s povečano količino sluzi in pojavi se driska.Driska je povečana pogostnost iztrebljanja in bolj ali manj tekoče blato. Blato lahko vsebuje sluz, sledove krvi ali neprebavljeno hrano. Kot sem že omenil driska nastane predvsem zaradi zaužitja neprimerne hrane( pokvarjena hrana, mastna hrana, nesnage , ki si jih žival izkoplje...prehiter prehod na drugo hrano in seveda takšne ali drugačne dobrote. Drisko povzočajo tudi virusi in bakterije. Ločimo različne stopnje driske: od blagih stopenj do resnega obolenja, ki povzroči izgubo elektrolitov in dehidracijo živali. Dehidracija je zelo nevarna, ker lahko vodi v pogin živali.Če je žival dehidrirna lahko preverimo z kontrolo elastičnosti kože. S palcem in kazalcem primemo kožo živali na plečih in naredimo kožno gubo. Če žival ni dehidrirana, je koža dovolj elastična, da kožna guba takoj izgine, sicer pa izginja zelo počasi. Takrat je najbolje poiskati pomoč pri ZAKLJUČEK: Ugotovili smo, da z dajanjem različnih dobrot lahko povzročimo drisko ali zaprtje pri svojih živali. Tako nam sicer dober namen lahko nakoplje kup nevšečnosti v obliki prebavnih motenj (zaprtje, driska). V blažjih primerih lahko problem rešimo sami, sicer pa je potrebna veterinarska pomoč. Največ pa lahko naredimo s preventivo: živali ne dajamo kosti, (drobne kosti, ki jih zdrobi z zobmi, sicer pa je večja goveja kost za zobovje koristna, vendar je žival ne sme zdrobiti in pojesti) in »dobrot«, na katere ni navajena. veterinarju. Sicer pa v zgodnjih fazah poskrbimo, da ima žival dovolj pitne vode, ki ni premrzla in živali ponudimo dieto. Dieto pripravimo iz pustega belega piščančjega mesa in razkuhanega riža. Lahko uporabimo posebej pripravljeno hrano proti driski (hills i/d). Odredimo tudi enodnevni post. Uporabimo lahko tudi oglje, probiotike (enterofilus ampule), ruski čaj. Če po 2 dnevih ni bolje, se je dobro zglasiti v ambulanti za male živali. Žival bomo pregledali ter ugotovili vzroke driske. Po potrebi bomo živali dali infuzijo, da preprečimo dehidracijo. Dehidracijo preprečujemo tudi z dodajanjem elektrolitov v vodo za pitje. Želim vam zdrave, mirne in srečne praznike ! Damijan Peklar, dr.vet.med. Ambulanta za male živali, Slovenja vas 2b POLICIJA SVETUJE Prijetno in varno smuko A/Ted priljubljenimi načini spro- L ▼ Astitve je smučanje v Sloveniji eden izmed najpopularnejših športov. Vsi, ki imamo radi zimske radosti na smučiščih, vemo, da smučanje ni le zabava in užitek, temveč tudi odgovornost do svojega zdravja ter odgovornost do drugih. Do nesreč na smučiščih prihaja predvsem zaradi nepazljivosti, neznanja, objestnosti, slabe telesne in psihične pripravljenosti smučarjev, neupoštevanja označb na smučiščih ter predvsem neprilagojene hitrosti ter vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Ker se v Sloveniji vsako leto na smučiščih poškoduje približno 1000 ljudi / v zadnjih letih smo beležili tudi smrtne žrtve / je prav, da opozorimo na nekaj osnovnih pravil. - Na smučišču bodite obzirni do drugih ter se obnašajte tako, kot bi želeli, da se drugi obnašajo do vas. - Prilagodite hitrost svojemu znanju ter razmeram na smučišču. - Hitrejši in boljši smučarji smučajte tako, da ne ogrožate slabših ter počasnejših. - Prehitevajte poljubno na razdalji, da prehitevanemu omogočite dovolj prostora. - Pred spustom na progo se prepričajte, da pri vključevanju ne ogrožate drugih. - Ne ustavljajte se na zahtevnejših delih smučišča - razen v sili - in se v tem primeru čimprej umaknite. - Pri vpenjanju in sestopanju uporabljajte le rob smučišča. - Naučite se spoznati in spoštovati signalne oznake na smučiščih. - Pri nesreči po svojih močeh pomagajte drugim. - Ne glede na odgovornost v primeru nesreče se pustite legitimirati. UPORABLJAJTE SMUČARSKO ČELADO! Seveda pred začetkom smučarske sezone ne smemo zanemariti tudi opreme /stara in slabo vzdrževana oprema, smuči, vezi, obleka, pretesni čevlji/. Priporočljiv je obisk serviserja smučarske HAJDINČAN opreme pred vsakoletnim začetkom sezone. Za red in upoštevanje določb Zakona o varnosti na smučiščih skrbijo policisti ter pooblaščeni nadzorniki. Smučarjem lahko odvzamejo dnevno vozovnico ter jih odstranijo iz smučišča v primeru neupoštevanja odredb ali vožnje pod vplivom alkohola /0.24 mil alkohola v litru izdihanega zraka/ ali prepovedanih drog. Prekrškom primerna je tudi globa, ki jo policisti izrečejo na kraju ali v kasnejšem postopku pri prekrškovnih organih. V izogib zgoraj naštetim neprijetnostim se skušajte držati pisanih in nepisanih pravil na smučišču ter predvsem pazite na svoje zdravje in zdravje drugih. Prijetno smuko! V prazničnem decembru vam želimo veliko sreče, zdravja, veselja in predvsem varnosti, ki naj vas spremlja tudi v letu 2011. Igor LEVSTIK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA POLICISTI december 2010 Utrinek iz smučišča. Foto: TM Program SVIT je darilo vsem nam TJresenetilo me je pismo, v katerem je bila poleg besedila A. na štirih straneh tudi razglednica Gozd Martuljka in na hrbtni strani vsebina: »V časopisu sem prebrala, da je v vašem kraju premajhna odzivnost na povabilo SVITa, da bi sodelovali v programu za zgodnje odkrivanje raka na črevesju in danki.. Pošiljam vam opisano svojo izkušnjo z namenom, ozavestiti vse tiste, ki se še niso odločili, da naj vendar to storijo ...« In na koncu podpis: Marija Lili Gričar Prebrala sem zgodbo enkrat, dvakrat, trikrat in postalo me je sram. Tudi sama sem namreč že nekaj mesecev odlašala s tem, da bi v dveh dneh opravila delo, ki terja le malo dobre volje in upoštevanje navodil o postopku jemanja dveh vzorcev blata, ki ga je potrebno zapakirati v ovojnico in odnesti na pošto. Ubogala sem Lili in po Lili Gričar in Vasiljko Kokalj bomo spoznali v TV prispevku, ki sva ga s Tatjano Mohorko začeli pripravljati v ZD Jesenice, zaključili pa pri nas na Ptuju. štirih dneh se mi je »odvalil kamen od srca«. Dobila sem odgovor, da je moj izvid negativen. Za nagrado sem se skupaj s Tatjano Mohorko za nekaj ur preselila v Gozd Martuljek in obiskala avtorico pisma, ki je bila vesela, da me je premaknila pri mojem obotavljanju. Sklenile smo, da moramo narediti še nekaj več in prepričati mnoge meni podobne omahljivce, da nama bodo sledili. Upokojena višja upravna delavka Marija - Lili Gričar je žena, mama, tašča, babica in nadvse dragocena prijateljica. V zahvalo tistim, ki so jih rešili življenje, je bila pripravljena glasno spregovoriti o bolezni, ki jo je nosila v sebi, ne da bi vsaj malo slutila, da je z njo kaj narobe. Spoznali jo boste lahko tudi gledalci Ca TV v eni prihodnjih oddaj, ko bomo spregovorili tudi o aktivnostih v zvezi s programom SVIT v ptujskem ZD. »Moj izvid, ki sem ga prejela od SVIT-a je bil žal pozitiven,« je pričela najin pogovor. »Morala sem na kolonoskopijo, ki se je večina zelo boji, a ni tako hudo, da bi zaradi strahu pred preiskavo zapravili svoje zdravje. Takoj na začetku sem zdravnika prosila, naj mi pove vse, kar bo opazil med preiskavo. Tako mi je nekako na sredi pregleda dejal: »Zelo ste bolni, zelo, zelo ste bolni.« Jaz pa sem mu odvrnila: »To ne bo držalo, mene nič ne boli.« Obrnil je monitor december 2010 proti meni in mi pokazal sliko. Povedala sem mu, da te slike ne znam brati in naj nadaljuje preiskavo. Ko pa sem čez njegov hrbet na ekranu računalnika prebrala »sum na karcinom«, mi je spodneslo noge in zalile so me solze. Nisem se spraševala, zakaj ravno jaz in zakaj se je meni moralo to zgoditi, v glavi se mi je utrnila le misel: »Zdaj sem jaz na vrsti.« Ponižno sem vzela izvid, ki mi ga je ponudil in odšla k nič hudega slutečemu možu Vitu ter mu povedala šokantno resnico. Pot domov je bila dolga, skoraj se nisva pogovarjala. Ko se nama je vsa pretresena pridružila tudi hčerka Tanja, sem obema povedala, da se ne bom šla zdravit, saj je toliko in toliko umrlih in da sem zdaj jaz na vrsti. 66 let, kolikor jih imam, tudi ni tako malo in moja ustvarjalnost že usiha, starost pa se mi tako in tako ne zdi prav nič lepa.« A hči je po prvem šoku vzela stvari v svoje roke. Niti za hip ni omenjala mamine nepripravljenosti za zdravljenje, in je le naročila, naj z očetom pridobita napotnici za ultrazvok in CT trebuha. V jeseniški bolnišnici je že po treh dneh prišla na vrsto. »Po pregledu sem odšla do zdravnika, specialista internista in prijazno me je sprejel. Po hitrem pregledu izvida o kolonoskopiji pa mi je dejal: »To je pa urgentno. Takoj bom napisal napotnico za operacijo in h kirurgom se grem zmenit za operacijo.« Moja ponižnost se je vidno zmanjševala, spet sem postajala samozavestnejša in pogumnejša, misel, da sem jaz na vrsti, pa je kar skopnela. Ni je bilo več. Doma me je presenetil vnuk Anže, ki mi je postregel dva toasta, okrog njiju pa dekorativno iz masla narejene rožice ter veliko skodelico čaja. »To je pa zate, babi,« je rekel. Od ganjenosti so me spet polile solze, hkrati Višja med. sestra Vasiljka Kokalj je v ZD Jesenice zadolžena za promocijo programa SVIT, tako kot to v Ptuju že nekaj časa uspešno izvajata Anka Moro in Uroš Železnik. pa sem občutila, da se splača živeti. Živeti za to, da doživim take lepe stvari od mojega prvega desetletnega vnuka.« Sledilo je srečanje z mlado specialistko-kirurginjo, ob kateri je Lili takoj začutila zaupanje. Seznanila se je s potekom operacijo, videla, kateri del debelega črevesa mora biti odstranjen, in zvedela za datum. Po zares izčrpni informaciji je dejala: »Gospa kirurginja, v vas imam veliko zaupanje. Če pa bi se med operacijo zgodilo kaj nepredvidenega, ne želim nobene preiskave ne z moje in ne z vaše strani. Doma imam dve kuverti: na eni piše »oporoka«, na drugi »odpreti v primeru hude bolezni oz. smrti«. Vzemite to kot del moje usode.« Zdravnica se je samo nasmehnila, komentirala ni. Nato sem odšla do sester v protibolečinski ambulanti, do diabetologov, do fizioterapevtov; zdelo se mi je, da jih veliko sodeluje v postopkih po operaciji.« Vse je potekalo izjemno hitro. V le nekaj dneh od diagnoze je prišel datum operacije. V procesu zdravljenja je zelo pomembno, da se družina odkrito pogovori o vsem, kar bolezen prinaša in kako se ji je potrebno postaviti po robu. Lili Gričarje imela ob sebi vse svoje domače, nama s Tatjano pa je uspelo ob obisku v objektiv ujeti tudi hčerko Tanjo, zeta Marka in nenadomestljivega moža Vita. Foto: S. Brodnjak HAJDINČAN Po opravljenem pregledu in laboratorijskih preiskavah, potrebnih za tak poseg, so Lili namestili v bolniško sobo, kjer je v ponedeljek zjutraj prva na vrsti. »Bila sem mirna, psihično pripravljena, le poročnega prstana, ki ga nosim že 43 let, nisem mogla sneti. Spominjam se, da sem se šele popoldne spet začela zavedati, da sem v bolnišnici in da je operacija za menoj. Opazila sem tudi, da prstana nisem imela več in da je bila namesto njega na prstu le odrgnina. Ob obisku mi je mož povedal, da je bil pri meni že okrog poldneva, da sem za hip odprla oči in spregovorila: »Boli« in jih takoj tudi zaprla. V sobi za intenzivno nego sem bila tri dni, četrti dan so me premestili v navadno bolniško sobo in peti dan sem bila odpuščena v domačo oskrbo. Pred odhodom domov mi je odpustni zdravnik, ki je sicer asistiral pri operaciji, povedal, da je bila operacija radikalna, daje potekala brez zapletov in me vprašal, če potrebujem tablete proti bolečinam. Odgovorila sem mu, da ne, saj v veliki želji, da odidem domov nisem občutila bolečin. Kasneje, že doma, mi je mož povedal, da je bil poleg odpustnega pisma priložen tudi recept za tablete proti bolečinam. O, kako sem jih potrebovala in kako sem bila hvaležna, da je on mislil namesto mene. Hči Tanja me je poučila, kaj smem oziroma česa ne smem jesti in prinesla mi je nadvse okusno zelenjavno juho. Začetek je bil težak, po dve žlici naenkrat, pa spet eno uro nič in tako naprej. Zvečer, pozno ponoči, ko sem le zaspala, sem se zbudila in podoživljala najlepše sanje v svojem življenju. Kar nekaj časa sem potrebovala, ko sem se zbudila, da sem se soočila z realnostjo, kje sem in kaj se z mano dogaja. Še danes se jih spominjam in še danes se mi zdijo pravljične.« Devet dni po operaciji je Lili odšla do svojega zdravnika, da so ji odstranili šive. Počutje po operaciji se je začelo postopoma izboljševati in ves čas po najtežjih dneh v življenju Gričarjeve družine se o bolezni pogovarjajo čisto brez zadržkov. »Ko sem prišla na naslednji pregled, mi je zdravnik, ki me je prvi pregledal, povedal, da bi mi brez operacije preostalo le še pol leta življenja. Zato sem se odločila in zapisala svojo izkušnjo. Ljudi je treba osvestiti, jim dopovedati, kaj program Svit omogoča, brez sramu moramo spregovoriti o raku na črevesju in zagotoviti odkrito komunikacijo.« Lili je to naredila najprej v svojem domačem okolju s pomočjo prijateljice dipl. medicinske sestre Vasiljke Kokalj, ki je predstavila strokovni del zdravljenja, sama pa je opisala svoje doživljanje, ki vsekakor ni bilo lahko, a na srečo je bilo po zaslugi pravočasno odkrite bolezni povsem drugačno, kot bi lahko bilo, če se ne bi odzvala na povabilo Svita. Silvestra Brodnjak HAJDINCAN december 2010 ZDRAVSTVENI NASVET Afte K fte so najpogostejša bolezen ustne /m-sluznice, ki se pojavlja kar pri 20 odstotkih ljudi. Afte ali aftozni ulkusi ali ulcerozni stoma-titisi se ponavadi začnejo kot pekoča rdečina, ki se po 2 dnevih razvije v okroglo ali ovalno belkasto ali rumeno razjedo z živo rdečim robom. Med hranjenjem, posebej če jemo kislo, pekočo, začinjeno, slano hrano, se razjede močno razbolijo. Bolečino še poveča vroča hrana. Najdemo jih na sluznici lic, ustnic, jezika, manj pogosto še na nebu, dlesni. Aftozni ulkusi se delijo v 2 skupini in sicer na večje in manjše glede na velikost, globino ZDRAVSTVENI NASVET Steklenični karies T/'aries ali zobna gniloba je kronična AVbolezen zob, ki jo povzročajo bakterije v zobnih oblogah. Te s svojimi izločki raztapljajo trda zobna tkiva. Kljub številnim preventivnim zdravstveno prosvetnim ukrepom, predavanjem v materinskih šolah, številnim člankom v časopisih je steklenični karies še vedno relativno velik problem, čeprav v zadnjih letih opažamo rahel upad le-tega. Steklenični karies (nursing bottle caries) je posebna vrsta kariesa mlečnega zobovja. Razvije se kot posledica razvad in podaljšane uporabe stekleničke (»flaške«) s sladko vsebino do 3 leta starosti. Razvije se zaradi direktnega kontakta mlečnih zob s sladkimi tekočinami, kot so sladkani čaji, sladki sokovi, sladkano mleko, sirupi, ki jih otrok lezije in čas trajanja. V več kot 80 odstotkih se pojavlja oblika malih aft, ki merijo 1 do 10 milimetrov v premeru in se zazdravijo v 7 do 10 dneh. V dobrih 10-ih odstotkih pa najdemo velike afte, ki merijo več kot 1 centimeter v premeru. Te se zdravijo dalj časa in sicer 10 do 30 dni in po celjenju ponavadi pustijo brazgotino. Številne manjše razjede (ulkusi), ki so manjše od 3 milimetrov in skupaj tvorijo večje, imenujemo herpeti-formne afte. Izzvenijo v 7 do 10 dneh. pije iz stekleničke večkrat na dan. Nekaterim otrokom steklenička stalno visi iz ust. Rabijo jo kot pomirjevalo. Sladka vsebina se razleze po vseh zobeh razen po spodnjih sekalcih, ki jih ščiti jezik. Ta podaljšan kontakt sladke tekočine z zobmi ustvarja multipli karies. Posledice le tega se kažejo kot odlom zob, neprijeten izgled, infekcija in propad zobne pulpe, bolečine, motnje govora, slabo grizenje. Velik odstotek otrok, ki ima steklenični karies, spi ponoči s stekleničko v ustih. Med spanjem je zmanjšan pretok sline v ustih in požiralni refleks je zmanjšan, zato ostaja sladka tekočina v ustih in dalj časa obliva zobe. Bakterije v ustih spremenijo sladkorje v kisline, te pa raztapljajo sklenino in dentin, tako da so zobki v zelo kratkem času načeti do dlesni. Najbolj so prizadeti zgornji mlečni sekalci, zgornji in spodnji prvi mlečni kočniki. Manj prizadeti so drugi zgornji in spodnji mlečni kočniki ter zgornji in spodnji podočniki. Spodnji mlečni sekalci pa so redko prizadeti. Zdravljenje te vrste kariesa zahteva izrazito individualni pristop od impregnacij oz. zaščitnih premazov pri zobozdravniku, zalivk, endodontskega zdravljenja zob do ekstrakcij zob. Še važnejše pa je preprečevanje oz. takojšnje prenehanje uživanja sladkih tekočin iz stekleničk, dobra ustna higiena. Po najnovejših smernicah ščetkamo že prve zobke z zobno pasto, ki vsebuje 500 ppm fluoridov. Na ščetko damo za velikost poprovega zrna paste 2 krat dnevno in ščetkamo. Otroka vzpodbujamo, da izpljune pasto, a ne izplaknjuje ust. Med 3. in 6. letom je priporočena količina paste za Vzrok aft še ni popolnoma jasen. Navadno se pojavijo ob padcu odpornosti organizma, stresu, pomanjkanju železa, nekaterih vitaminov, ob poškodbah sluznice, pred menstrualnim ciklom ali kot spremljajoč pojav pri drugih boleznih. Pri večini se pojavijo v času pubertete, lahko pa jih najdemo že pri majhnih otrocih. Pojavljajo se različno pogosto, pri nekaterih vsakih nekaj let, 1-2 krat letno, pri nekaterih pa so kar stalnica. Bolečino omilimo z lokalnimi anestetiki, tudi s protibolečinskimi zdravili, s spiranjem z ustnimi vodami, ki vsebujejo klorheksidin, z različnimi oralnimi geli in kremami, obliži, ki jih je v zadnje času veliko na našem tržišču. Pomembno pa se je izogibat trdi hrani, ki lahko mehansko poškoduje razjedo, ter kisli hrani, agrumom, pekoči in vroči hrani. Tudi pri ustni higieni bodite posebej nežni in previdni v predelu aft. Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med. V zobozdravstveni ambulanti Hajdina vam bo z nasveti pomagala Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med. Foto: TM velikost grahovega zrna 2 krat dnevno, pri čemer naj zobna pasta vsebuje še vedno 500 ppm fluoridov. Pri otrocih, starejših od 6 let, je priporočena količina paste do enega centimetra po dolgem na zobni ščetki in sicer 2 krat dnevno. Zobna pasta pa naj vsebuje 1000 ppm fluoridov. Uporaba ustne vode se odsvetuje pred 12. letom. Žejo otroka potešite z navadno vodo ali nesladkanim čajem. Če ima otrok dudo, mu je nikar ne namakajte v kuminov ali kakšen drugi sladki sok. Slaščice ponudimo otroku vedno po glavnem obroku. Izogibajte se sladicam, ki se lepijo na zobe, čipsom, smo-kijem. Otroci naj jedo čim več sadja in zelenjave. Redno vodite otroka k zobozdravniku na preventivne preglede. Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med. Diabetično stopalo C* ladkorna bolezen je skupina pre-snovnih bolezni, za katere je značilna povišana koncentracija sladkorja v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina in njegovega pomanjkljivega delovanja na tkiva. Za njen nastanek so odgovorni tako dejavniki okolja kot dednost. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. V Sloveniji naj bi imelo sladkorno bolezen približno 5% prebivalstva, kar znaša 100 000 bolnikov. Glavni vzrok obolevnosti, invalidnosti in umrljivosti sladkornih bolnikov so kronični zapleti sladkorne bolezni. Diabetično stopalo je izraz, ki opisuje skupek bolezenskih okvar na stopalu, kjer lahko nev-ropatija, ishemija in infekcija privedejo do uničenja tkiva. Približno 15 % bolnikov s sladkorno boleznijo je ali bo tekom bolezni imelo razjedo na stopalu. Je vodilni vzrok za amputacijo noge. Nasveti za bolnike s sladkorno boleznijo 1. Kako lahko pravočasno spoznate tveganje za razjedo na stopalu? Okvaro živcev spoznate po neobčutljivosti za dotik. Slaba oskrba s krvjo se pozna po naslednjih znakih in težavah. Stopalo je hladno, pogosto vas zebe v noge, med hojo se po določeni razdalji pojavi bolečina v mečih ali stegnih. Koža stopal je hladna, lahko višnjeve barve, nohti so zadebeljeni, koža suha in se lušči. Prosite zdravnika, da vam otipa utrip žile na nartu. Trda in poroženela koža je znak prevelikih pritiskov pri hoji. Pri zdravem stopalu je koža normalno tanka in mehka. 2. Nega stopal Umivajte jih s tekočo mlačno vodo in blagim milom. Če imate neobčutljiva stopala, raje izmerite temperaturo vode z roko. Stopala umivajte v celoti, vendar sama zase. Če imate rano, pazite, da tekoča voda odteka stran od nje. Po umivanju si jih otrite z mehko brisačo. Po umivanju namažite suha stopala z nevtralno vlažilno kremo. Nosite udobne čevlje in čiste nogavice. Ne grejte si nog z električnimi blazinami in drugimi vročimi predmeti, ker se lahko opečete, ne, da bi zaznali pekočo bolečino. Nohte režite tako, da segajo čez rob. Posebno, če imate okvaro zaznavanja dotika in bolečine, upoštevajte tole. Ne hodite bosi, če stopal ne čutite dobro. Preden obujete čevelj, z roko pretipajte njegovo notranjost, če ni v njem morda kak predmet. Preverite tudi, da se nogavica prilega stopalu brez gub. 3. Pregled stopala Stopala si pregledujte sami. Če imate okvaro živcev ali žil, morate to napraviti vsak dan. Najlažje si jih pregledate po umivanju, ko si jih obrišete z brisačo ali preden obujete nogavice. Ne prezrite predelov med prsti. Za lažji pregled podplata si lahko pomagate z zrcalom. 4. Kakšna obutev je primerna? Tudi če imate težave z nogami, naj bo obutev udobna. Za daljšo hojo je primeren tekaški copat. Če imate znake okvare živcev ali slabe prekrvavitve, je varovalna obutev nujna in jo nosite zunaj in doma. Čevelj za zunaj naj ima dovolj prostora za prste, mehak zgornji del, vložek, ki ga je mogoče odstraniti in debel gumijast podplat. Pri tem je pomembno tudi, kakšne nogavice nosimo. V lekarni prodajamo nogavice Ref-lexa, ki so primerne za diabetike, kot tudi za ljudi, ki imajo mrzla stopala. Reflexa- diabetične nogavice Ena izmed uspešnih novosti med izdelki medicinskih pripomočkov na področju preventive je tudi diabetična nogavica Reflexa*, ki nudi bolnikom znatno zvišano stopnjo udobja. Pred pričetkom trženja tega medicinskega pripomočka, je dobavitelj izvedel anketo med diabetiki, ki so poskusno uporabljali nogavice; na voljo so tudi priporočila Ameriške pediatrične zveze in podatki v tujini izvedenih študij. Diabetične nogavice Reflexa* so zaenkrat najbolj znanstveno napredne nogavice. Šivane so z novo sintetično prejo, imenovano Holo-fiber”, in izdelane posebej za potrebe stopal (nog) diabetikov. Sintetična preja vsebuje naravne komponente - mikroskopske delce, ki so vstavljeni v polimer. Ti so optično občutljivi in reagirajo na energijo, ki jo oddaja telo. Predelava kinetične, energije sproščene iz telesa, pomaga zvišati raven kisika v tkivu, kakor tudi povečati vaskularni krvni pretok, kot je pokazala raziskava v Zdravstvenem Centru v Kaliforniji. Ko se enkrat pojavi vasolidacija krvnih žil, se zasičenost s kisikom poveča v povprečju kar za 10 %, kar vodi v hitrejše celjenje ran. S termografsko študijo je bilo izmerjeno, da se učinek Reflexa* nogavic lahko občuti že po samo 20 minutah. Poleg materiala Holofiber* je potrebno omeniti tudi izvedbo tkanja, ki je plod dolgoletnih izkušenj proizvajalca Intersocks na podro- Klinično testiranje z uporabo toplotnih slik, prikazuje kako Reflexa® nogavice za diabetike prekašajo ostale nogavice za diabetike z vračanjem kinetične energije nazaj v stopalo. čju tehničnih nogavic, ki upošteva lastnosti diabetičnega stopala in izključuje možnosti poškodb. Notranji del nogavice je brezšiven, preprečuje odrgnine na posameznih mestih in pri vrhu palca. Posebno dvojno tkanje nad gležnjem preprečuje močnejši pritisk tkanine na kožo in zagotavlja odlično stabilnost nogavice na stopalu po celotni površini. Zagotavlja minimalno stopnjo potenja tudi pri močnejši aktivnosti. Poleg podatkov proizvajalca so nam no voljo podatki iz ankete, ki je zajela vzorec 20 oseb, ki so jim zastavili vprašanja o posameznih izkušnjah z relevanco glede na simptome diabetičnega stopala. V anketi so paciente povprašali po stanju otekline, toploti stopal, bolečinah v stopalih, stopnji fiksnosti nogavic na stopalu in po splošnem občutku. Vsi anketirani so odgovorili, da podobnega izdelka še niso srečali. Vprašani so odgovorili sledeče: na odgovor o oteklini stopal je velika večina oseb odgovorila, da je le ta skoraj izginila ali se je pri vsaj malenkost zmanjšala; le dve osebi nista opazili spremembe. Toplota v stopalih se je zdela pri večini pacientov enakomerno porazdeljena po stopalu ali pa se je povečala. Večina pacientov je občutila tudi zmanjšanje bolečin v stopalu. Splošni občutek je bil pri večini, da so občutili olajšanje in tudi pri treh osebah, ki so se izrazile manj naklonjeno, je bil odgovor, da so občutili izboljšave. Raziskava sicer ni zajela statistično relevantnega vzorca, je pa nedvomno pokazatelj funkcionalnosti nogavic Reflexae in če privzamemo še podatke o raziskavah v tujini, lahko potrdimo domnevo, da nogavice ugodno vplivajo na diabetično stopalo in da jih lahko priporočimo pacientom z diabetesom. V vsakem primeru je pametno, da se o uporabi posvetujejo tudi s svojim lečečim zdravnikom, saj bo le on lahko pravilno ocenil napredovanje simptomov in primernost obutve. Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a Tel. 02 6207887 HAJDINCAN december 2010 S koncertom se spominjajo Valentina Žumra A Moški pevski zbor PGD Hajdoše je v prazničnih decembr-IViških dneh priredil že tradicionalni koncert, ki ga pevci z zborovodjem Jožetom Dernikovičem vsako leto posvetijo tudi prvemu zborovodji Valentinu Žumru. S pesmijo, prijetnimi melodijami in plesom folklornikov so občinstvo za nekaj trenutkov popeljali v prelep božično-novoletni čas, na to pa sta spomnila še adventni venček in okrašeno drevesce. Najprej zborovska pesem gostiteljev, ki že 36 let ohranjajo sloves moškega gasilskega pevskega zbora v Hajdošah, nato pa nekaj kratkih nagovor. Ivan Brodnjak, pevec v zboru, je zbrane nagovoril v imenu PGD Hajdoše in dejal, da se vsako leto znova z velikim veseljem spomnijo na Valentina Žumra, velikega človeka in izjemnega zborovodjo, ki je prav domačemu gasilskemu zboru veliko dal. V decembru pa je tudi priložnost, ko se ob pesmi lahko umirimo, se spomnimo predvsem vsega dobrega, zato velja izkoristiti take trenutke, je dodal Brodnjak. wm ■ gg 1 mm Ja Mešanemu pevskemu zboru iz KD Cirkulane in hajdoškim pevcem je skupno eno - nadvse zavzeti zborovodja Jože Der-nikovič. Kulturni večer v Hajdošah je eden od kulturnih utrinkov v bogatem kulturnem življenju občine Hajdina, je povedal župan mag. Stanislav Glažar, zato je občina lahko ponosna na izjemne kulturnike in mnoge zares dobre kulturne prireditve. Vsem zbranim je župan zaželel še lepe božično-novoletne praznike. S pesmijo so ob gostiteljih kulturnega večera dogodek obogatili še pevci mešanega pevskega zbora K D Cirkulane, pesnici Olga Vidovič in Polona Glažar, harmonikar Sadni Zajc v družbi Štajerskih frajtonaric, Alen G oj košek s harmoniko in folklorna skupina Sv. Martin Hajdina. Z izbranimi besedami je kulturni večer povezovala domačinka Hilda Bedrač, tudi predsednica Zveze kulturnih društev občine Hajdina. Za sladke dobrote so poskrbele hajdoške žene, za dobro pogostitev in prijeten zaključek večera pa pevci. TM Zaplesala je tudi folklorna skupina Sv. Martin Hajdina, ki piše drugo leto nadvse uspešnega delovanja. Foto: TM Spominska svečanost v Zg. Pristavi veza borcev za vrednote NOB Haj-" iHimi je skupaj z borci in njihovimi prijatelji iz Dolene, Podlehnika, Vidma in Majšperka obeležila spominski dan, 27. september 1944, ko so bili težki boj partizanski kurirji postaje TV-8 S v boju z premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami na Rodnem vrhu, v Halozah. Enota je v dolini pri Dravinji naletela na močno sovražnikovo zasedo, kajti bili so izdani. Med bitko so bili trije borci ranjeni, štirje so padli, ostali so se prebili čez Dravinjo. Med padlimi je bil komandir 23. letni študent Stane Petrovič - Ivan iz Hajdine. Pozdravni nagovor je imel župan občine Videm g. Friderik BRAČIČ, ki je med drugim poudaril pomen ohranjanja vrednot NOB in se zahvali vsem, ki so omogočili, da danes živimo v svobodi in da bomo svobodo kot največjo vrednoto varovali kot svoje življenje. Po nastopu pevcev domačega Folklornega društva Rožmarin iz Dolene, preden smo začeli s kulturnim programom, ki ga je pripravila občina Hajdina, je vse navzoče prisrčno pozdravil sedaj že bivši župan občine Hajdina g. Radoslav SIMONIČ, ki je med drugim poudaril pomen sprejemanja dogodkov iz preteklosti, ker le tako lahko gradiš na prihodnosti in da je prav, da se takšni spominski dnevi obujajo in da ne pozabimo, da so mnogi darovali svoja življenja, da mi lahko danes živimo v svobodi. Najprej so zapele ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina, nakar so nastopili učenci OŠ Hajdina: Jure Drevenšek je zapel ob igranju na kitari, Jaka Purg je zaigral s harmoniko, Gašper Mlakar je recitiral. Kulturni program so zaključili ljudski pevci KPD Stane Petrovič iz Hajdine. Videmski župan Friderik Bračič je v družbi župana iz Hajdine Radoslava Simoniča in Milana Čučka, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, k spomeniku padlih položil venec in prižgal sveče. Sveče sta prižgala tudi predstavnika Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer Marija Gjerkeš, podpredsednica Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer je pozdravila vse navzoče in pojasnila, kako se vsako leto srečajo njihovi člani ZB s člani ZB Hajdina ob spomeniku v Cezanjevcih ob obletnici streljanja talcev, t.j. 25 .aprila, saj so na tej plošči vklesana tudi imena Hajdinčanov, ki so dali življenja za svobodo. Med gosti spominske svečanosti iz hajdinske občine je bil takratni župan g. Radoslav Simonič in ravnatelj hajdinske šole g. Jože Lah ter še mnogi drugi Hajdinčani in okoličani. Predsednica ZB za vrednote NOB občine Hajdina Terezija Mirkovič Utrinek iz Vrtca Najdihojca Vsem volivkam in volivcem, ki ste nam ob letošnjih lokalnih volitvah dali svoj glas, se za zaupanje iskreno zahvaljujemo ter vam zagotavljamo, da se bomo v tem in ostalih mandatih po najboljših močeh zavzemali za uresničitev ciljev, ki bodo prispevali k sožitju in našo občino uvrščali med najuspešnejše! Občinski odbor SDS Hajdina DeSUS Občinski odbor DeSUS Hajdina želi vsem občanom Občine Hajdina, simpatizerjem in članom stranke obilo osebne sreče, dobrega zdravja in razumevanja. Vesel božič in naj se vam izpolnijo vse skrite želje v prihajajočem novem letu 2011. SREČNO! Spoštovane občanke in občani, volivke in volivci. Hvala za vaš glas in podporo na jesenskih lokalnih volitvah stranki DeSUS, občinskemu odboru Hajdina. Obljubimo vam lahko, da bomo v novem občinskem mandatu delali v dobro vseh občanov, da bomo podprli naložbe, ki jih Občina Hajdina potrebuje, predvsem pa želimo biti dober »sogovornik« tudi na lokalni ravni. Občankam in občanom občine Hajdina želimo vesel božič in srečno novo leto 2011. Občinski odbor SD Hajdina T /'pričakovanju zime, ko se vse počasi V umirja, ko se polja in vrtovi pripravljajo na počitek in vsa narava na zimsko spanje, v času, ko ptice iščejo zavetje pred mrazom, smo obstali ob vesti, da je k večnemu počitku odšel tudi naš stanovski tovariš Jože Intihar. Bil je ponedeljek, začetek novega delovnega tedna. Dan se je že počasi prevešal v večer, ko smo se gasilci zbrali na članski seji, ki jo je zmotilo zvonjenje telefona in nato vest, da smo izgubili dolgoletnega in še vse do letos, kljub bolezni, aktivnega člana. "Tojzlekov Pepi", kot so ga po domače klicali vaščani in prijatelji, se je rodil 27. 02. 1937 v Gerečji vasi. Izhajal je iz gasilske družine, saj je že njegov oče bil cenjen gasilec ter ustanovni in častni član PGD Gerečja vas. V gasilske vrste je vstopili leta 1952, star 15 let in na operativnem področju dosegel čin gasilca II. stopnje. Bil je aktiven član društva, vedno pripravljen pomagati in sodelovati na vseh delovnih akcijah, saj se je ravno v tistih časih in tudi v teh zadnjih letih v društvu veliko gradilo, obnavljalo ter nabavljalo opremo in vozila. Od leta 2003 je bili član častnega razsodišča, prav tako pa tudi član upravnega odbora. Vendar pa ni bil aktiven samo na delovnih akcijah, temveč tudi na operativnem področju, saj je dolga leta tekmoval v ekipi starejših gasilcev, ki je naše društvo uspešno zastopala na tekmovanjih za pokal GZS. Svoj kamenček v mozaiku je prispeval že leta 1962, ko je s člansko ekipo sodeloval na republiškem tekmovanju v Medvodah pri Ljubljani, kjer so postali prvaki Slovenije. Leta 2008 se je z ekipo starejših gasilcev udeležil državnega tekmovanja v Ravnah na Koroškem in med 47 ekipami so dosegli odlično 3. mesto. Kljub že precej načetemu zdravju je svoj delček k uspešnosti ekipe prispeval tudi letos. Še vedno je redno hodil na tedenske vaje in ob vikendih na tekmovanja. A bolezen je žal prevladala in tako se zadnjega tekmovanja za pokal GZS v Lovrencu na Dravskem polju, kjer so bili gasilci PGD Gerečja vas ponovno tretji na nivoju države, ni mogel več udeležiti. V našem gasilskem društvu, predvsem pa med starejšimi gasilci, bo sedaj nastala velika praznina. Edino, kar nam ostane v tolažbo in spomin, so njegova dobra dela in lik vedno nasmejanega človeka. V imenu PGD Gerečja vas Mojca Požgan Slovenska ljudska stranka ****************** Drage občanke in občani občine Hajdina. Naj vam novo leto prinese čim več lepih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi. Uspeh naj vam povsod sledi, sreča, veselje, ljubezen, naj med vami tli! VESEL BOŽIČ IN SREČNO V LETU 20111 Volivkam in volivcem, ki ste nam na jesenskih lokalnih volitvah dali svoj glas, pa se za zaupanje iskreno zahvaljujemo. Prihaja novo mandatno obdobje, v katerem se bomo v stranki SLS trudili po najboljših močeh in lahko vam zagotovimo, da bomo tudi z vašo pomočjo naredili vse za napredek naše občine. Želimo, da SLS v občini Hajdina ostane prepoznavna kot stranka zanesljivih, odgovornih, poštenih in dela vajenih ljudi. Občinski odbor SLS Hajdina ;i^yrjj OBČINE HAJDINA V_________________________/ Naj se praznični čas dotakne vsakega od vas. V prihajajočih božičnih dneh pa naj Vas obkrožijo lepe želje, tople misli in prijazne besede. Vesel božič, v letu 2011 pa vam želimo obilo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva! Nestrankarska lista za razvoj občine Hajdina Volivkam in volivcem, ki so nam na lokalnih volitvah izkazali zaupanje in dali glas Nestrankarski listi za razvoj občine Hajdina, se iskreno zahvaljujemo. Obljubimo lahko, da se bomo v občinskem svetu zavzemali za nadaljevanje hitrega razvoja Občine Hajdina, na široko želimo odpreti vrata svežim idejam in smo za sodelovanje z vsemi političnimi opcijami. december 2010 HAJDINCAN Hajdina v knjigi Slovenija danes Knjiga Slovenija danes je izšla leta 2008 in je popolnoma unikatna knjiga o Sloveniji. Izdana je bila v štirih jezikih (slovenski, angleški, italijanski in nemški). Do sedaj je bila prodana v več kot 30.000 izvodih. Tokrat je knjigi dodano še Spodnje Podravje, v njem pa tudi občina Hajdina. Slovenija danes je enostavno dobrodušna knjiga. Slovence in Slovenijo prikaže preko življenjskih užitkov, naravnih lepot, mestnih uličic ter utripa narodovega srca. Je knjiga neverjetnih besed - zapise je prispevalo 18 znanih Slovencev, med njimi tudi predsednik države dr. Danilo Turk. Knjiga neverjetnih fotografij - med njimi 95 celostranskih ter dvostranskih. Predvsem pa knjiga, ki Slovenijo prikaže v takšni luči, kakršno obljublja že naslov - Slovenija danes. Slovenija danes je knjiga z unikatnim konceptom - je lahko popolno poslovno darilo za pomembne partnerje. Vašo zgodbo v knjigi predstavijo na 16 ali 32 straneh, ki jih dodajajo na začetku knjige. Vsekakor knjiga, ki se jo splača kupiti, pa naj gre za darilo sebi, bližnjim, prijateljem ali poslovnim partnerjem. Obiščite: www.slovenijadanes.si. Knjigo Slovenija danes si je ogledal tudi Dejan Zavec Zahvala in spomin na Antona Gasenburgerja Leta tri minula so, odkar za vedno vzel je slovo. Zdaj cvetje in svečke grob mu krasijo, a solze ga ne zbudijo. Zahvaljujejo se vsem prijateljem, kolesarjem občine Hajdina, ki se vsako leto ustavijo na njegovem grobu, mu prižgejo svečke in položijo cvetje. Posebej se zahvaljujejo organizatorju kolesarjenja Franciju Škrinjarju. Vsakemu iskrena hvala, ki obudi spomin nanj, mu prižge svečko. Njegovi ožji sorodniki, ki ga neizmerno pogrešajo. V hvaležen spomin 1. Jožef Turk, Slovenja vas 34/a, roj. 3. 2. 1934, umrl 27. 9. 2010 2. Marija Paveo, Gerečja vas 8, roj. 28. 2. 1921, umrla 6. 10. 2010 3. Ivan Zupanič, Gerečja vas 56/a, roj. 27. 8. 1939, umrl 27. 10. 2010 4. Feliks Hauzer, Zg. Hajdina 142, roj. 17. 5. 1929, umrl 2. 11. 2010 5. Marija Matjašič, Slovenja vas 6, roj. 15. 8. 1947, umrla 3. 11. 2010 6. Ana Cestar, Draženci 32, roj. 18. 6. 1931, umrla 4. 11. 2010 7. Jožef Intihar, Gerečja vas 39/a, roj. 27. 2. 1937, umrl 8. 11. 2010 8. Andrej Vincenc Petek, Draženci 79/a, roj. 19. 7. 1933, umrl 22. 11. 2010 9. Marija Hasemali, Zg. Hajdina 75, roj. 9. 8. 1926, umrla 26. 11. 2010 10. Alojz Cestnik, Zg. Hajdina 98, roj. 21. 6. 1938, umrl 11. 12. 2010. HAJDINCAN december 2010 Poročila sta se Ksenija in Damijan /''Vsrednja dvorana v prostorih občine Hajdina je bila to oktobrsko soboto olepšana, drugačna, spremenili so jo v poročno dvorano. Tistega dne je bila namreč v prostorih občine tudi uradno prva poroka mladoporočencev Damijana Cebeka iz Dražencev in Ksenije Majerhofer iz Hajdoš. Poročil ju je Radoslav Simonič, takrat še župan občine Hajdina, Prvič je bila slovesnost poroke v prostorih občine Hajdina, obred pa je vodil Radoslav Simonič, zdaj že nekdanji župan občine Hajdina, ki je na Upravni enoti Ptuj tudi pooblaščenec za poroke. v navzočnosti matičarke iz Upravne enote Ptuj. Posebej prisrčna je bila tudi čestitka vodstva občine z veliko željo, da ju v zakonu spremljajo ljubezen, sreča in zadovoljstvo. Damijana in Ksenijo so v prostore občine Hajdina pospremili številni svati in njuni štirje sončki, iz občinske hiše pa so se svatje potem odpravili še k poročni maši v Martinovo cerkev, kjer je poročni obred vodil naddekan Marijan Fesel. TM Mladoporočenca s svojimi štirimi sončki; hčerkico Zalo in sinčki Blažem, Iztokom in Urošem. Foto: Dejan Dokl Draženčanke z zrnjem, moko in kruhom v PSC ^. decembra je bila manjša slovesnost / ob odprtju nove razstave v Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina, tokrat pa so jo pripravile članice Društva gospodinj Draženci. Razstavo, ki so jo že imele ob letošnjem gospodinjskem večeru, so zdaj preselile v razstavišče na Hajdino. Prostor so olepšale s predstavitvijo zrnja, moke in z domačim kruhom, ki so ga same spekle, razstavi pa dale pridih domačnosti s podeželja. Obogatile so jo še z rezanci in vso izvirnostjo, ki prihaja iz Dražencev, kjer so v zgodbo domačih rezancev žene vpete že desetletje. Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci, je imela uvodni nagovor, ob tem pa tudi predstavila samo razstavo in delček zavzetega dela, ki ga opravljajo v društvu. Pri odprtju razstave se je predsednici pridružil župan mag. Stanislav Glažar, ki je bil nadvse vesel, da je lahko na enem mestu srečal toliko prizadevnih žena in deklet ter toliko pridnih rok. Izrazil je željo, da tako ostane tudi v prihodnje, da se ohranja kulturna dediščina in ta izjemna tradicija s podeželja. TM Župan mag. Stanislav Glažar je predsednici draženskih gospodinj Zdenki Godec čestital za to izjemno razstavo, ki jo bodo imeli zdaj priložnost videti še ljudje od drugod. Prvi so si razstavo ogledali svetnice in svetniki občine Hajdina in bili so seveda navdušeni nad tem, kar so lahko videli v razstavišču PSC. Foto: TM Otroški in praznični utrinki