Poštnin« plačana v. gotovini. — £>ie PostgcbuUjr bar liezahlt Domu V CfublSanM 22. marca 1044 57 - Slev. 12 Pomlad ztvijettja Modrosti manjka Dandanes je svet tako ponosen na svojo znanost. Nekateri znanstveniki so tako strašno zaverovani v svoje znanje ia znanost, da se imajo za ljudi višje vrste, kar je skoro na las podobno napuhu in prevzetnosti. Znan«!, znanost! —- tako oznanjajo sami svojo slavo in si drug drugemu kade, v čemer so pa tako močno podobni olroči-čem, ki >se gredo učiielja«. Ti in ialu »znanstveniki«, kateri so s svojim puhlim znanjem zastrupili toliko mladih duš in povzročili tudi v naši domovini sedanje nepopisno gorje, so V svoji domišljavi znanosti ostali kakor otroci brez vsakršno modrosti. Na svetu so živeli že veliki možje, ki so po svojem umu daleč prekašali sedanje »znanstvenike«. Pa ti ljud/e »o prav zato, ker so bili modri, vedeli le to, da nič ne vedo. Saj je znano, kaj je dejal sloveči modrijan Sokrat: Vem le to, da nič ne vem. Modri možje namreč vedo, da človeško znanje sicer nekaj velja, da pa js vpričo vesoljnega stvarstva tako majčkeno in pritlikavo^ da se z njim res nekaže bahati. Odkod življenje* To je še danes velika ngan-ka, ki je ni rešil še noben znanstvenik. Sloveč znanstvenik je dejal, ko je obravnaval vprašanje, odkod je prvo življenje prišlo na svet: »Ne vemo in ne.bomo nikdar vedeli. »Ta znanstvenik je bil moder in njegovo znanja je bila modrost. " Drugi francoski znanstvenik. ki je v gredi (brezbožnega sveta obranil ponižno, vero svojih staršev, je' sia vprašanje "tovarišev, zakaj veruje v 'Boga, ko pa Je tako učenj' odgot-orii: »Verujem v Boga, ker sem' učen — tako vam povem. Ce bi pa bil še bolj jačen, bi pa veroval tako globoko, kakor veruje naša bretonska kmetica.« Bil je velik učenjak ter dobrotnik človeštva. Bil je zaradi tega ludi moder, ker je vedel, da modrosti življenja ne more zameniti nobena veda, če ni zraven vere: Ta modrost naše vere nas uči, česar nikdar nobena znanost in veda ne bo mogla dognati ne razumeti: Bilo je nekdaj, ko ni bilo no človeka, ne živali, ne rastlin, ne rudnin, bil pa je Bog od vekomaj do vekomaj. Vera nas uči, da je tudi naša . duša košček ta božje večnosti, saj je ustvarjena po božji j>odobi in podobnosti. Bog nima ne začetka ne konca, duša ima pa začetek, konca pa nima. Bila je ustvarjena, pa ne bo umrla. Vse mine, duša pa ne bo nikdar minila. Tisoč let bo minilo, narodi sveta bodo izumrli, tvoja duša pa bo živela v neskončno večnost. Tisti, ki se zanaša zgolj na svojo" vedo, pa prezira vero, ja podoben pridnemu kmetu, ki je garal in; se trudil noč-in dan, pa ni nikamor prišel. Doina pod streho pa je imel lepo podobo» ki jo bila ohranjena od prejšnjih rodov. On pa jo je ko* praktičen gospodar vrgel med staro šaro in jo hotel že v ogenj vreči. Pa je nekega dno prišel k njemu kupec, ki je zagledal oprašeno in zavrženo podobo ter jo holel od njega kupiti. Za par lir jo js dobil od kmeta. Lahko si mislite, kako se je kmet prestrašil, ko je nekaj tednov kasneje zvedel, da je tisti kupec njegovo podobo prodal muzeju za 100.000 lir! Zdaj šele je spoznal, kako veliko dragocenost je bil' zavrgel. Vsakdo izmed nas pa tako dragocenost nosi ,v at»bl. To je naša duša, božja podoba. Zairiašamo. se na svojo znanost in na svojo vedo, pri tem pa pozabljamo na dragocenost, ki nam jo nudi naša vera. Modrost jo tista, ki nam veleva 'verovati."'Vera je »Modrost. Kdor p« a*' sklicuj« le na svojo vwio, pa ne veruje, je pa boKjl besedi — bedak' ' Vojni dogodki preteklega tedna Boji v Italiji Nemško uradno poročilo dne 14. sušca se elasi, da na italijanskem bojišču že nekaj dni m bilo pomembnejših bojev. - Pač pa so nemška lovska lelala pri Nettunu sestrelila 7 sovražnih letal. Nemški podmorniški lovci so v Sredozemskem morju uničili sovražno podmornico. Zato pa sporoča nemško uradno poročilo 15. gušra, da je sovražnik pri Nettunu po močnem topniškem obstreljevanju započel več hudih napadov, ki so pa bili razbili ter je sovražnik imel mnogo izgub. Nemci so vjeli več sovražnih vojakov — Ameriški bombniki so spet napadli mesto Kini ter prizadeli mnogo škode in izgub med prebivalstvom. Nemška letala so napadla Neapelj ier poškodovala skladišča ter 4 prevozne ladje. Na mostišču pri Nettunu je sovražnik, kakor se glasi uradno poročilo 16. sušca, izvedel več sunkov, ki pa so bili s protinapadi odbili. — Na južnem bojišču je sovražnik nenavadno močno napadel kraj Cassino, kjer pa so nemške čele junaško odbile vse napade. Na tem bojišču je sovražnik svoje napade nadaljeval tudi prihodnji dan, kakor naglaša nem-tko uradno poročilo 17. sušca, ki pravi, da je sovražnik najprej kraj Cassino silovito bombardiral, nakar je udaril v napad z močnimi oklepniškimi Silami. Ena sovražna skupina je res vdrla v kraj, toda nemški padalci so jo v protinapadu vrgli ipet iz mesta. Drugod ni bilo posebnih bojev. Kakor se glasi uradno poročilo 11. sušca, je drugi dan na tem bojišču bilo bolj mirno, zato pa je sovražnik r.a nettunskem bojišču z oklepniki napadal zlasti južno od Aprilije. Bil pa je odbit. Dne 10. sušca so ameriška letala spet napadla mesio Rim ter napravila občutno škodo. Nemški lovci eo zbili 6 sovražnih letal. Po uradnem nemškem poročilu dne 13. sušca jirejšnji dan rfa italijanskih bojiščih ni bilo hujših bojev, razen* izvidniških in udarnih spopadov. Silni boji na vzhodu Na vzhodu divjajo zdaj silni boji, kakor nam povedo poročila. Nemško uradno poročilo dne 14. sušca naznanja, da so zdaj na južnem odseku vzhodnega bojišča v blatnem močvirju strašni boji, v katerih nemški vojaki junaško odbijajo nadmoč-nega sovražnika. Nemške čete so v umikalnem gibanju izpraznile meslo ilerzon. — Zlasti hudi so bili boji južno od Konstantinova Ier vzhodno od TaraopSla, kjer so nemški protinapadi bili uspešni. — Tudi pri Nevlju je sovražnik huje napadal, bil pa je odbit. Dne 15. sušca omenja nemško uradap poročilo. da so sovražne čete zaman skušale na jugu motiti nemško umikalno gibanje. Pri Tarnopolu so bili hudi boji, kjer so Nemci uspešno napadali. — Pri Nevlju je sovražnik malce popustil, ko je prej-šuje dni bil tako krvavo odbit. Dne 16. sušca govori nemško uradno poročilo, da se Nemci na obeh slraneh reke Ingul ter pri Kirovem gradu po načrtu umikajo, pri čemer jih sovražnik skuša motiti. Zalo so Nemci tukaj v hudih bojih. — Pri Tarnopolu so Nemci s protinapadi vrgli napadajočega sovražnika daleč nazaj. Pri tem so sovražne čete bile razbite. Severno od Dubna je sovražnik prešel v napad, pa je bil odbit. Prav tako je bil odbit sovražnik pri Nevlju, med tem ko so nemške čete pri Narvi v svojem napadu napredovale ter zasedle novo ozemlje. Pri Krču je sovražnik, kakor navaja uradno poročilo 17. sušca. zaman najiadal. Pri napadih na Nikolajev je sovražnik imel hude izgube. Nemško topništvo je razbilo sovražne poskuse, da bi prekoračil reko Bug. — Pri Vinici in Tarnopolu se nemške čete usj ešno ustavljajo sovražniku. Kmetijska zbornica Ljubljanske pokrajine Na podstavi členov 7—0 uredbe oberslen Kommissars in der Operazionzone »Adriatischcs Ktistenland« o ustanovitvi kmečkega povereništva ta Ljubljansko pokrajino z dne 22. januarja 1944, St. 17, Službeni list št. 31/12 in na podstavi čl. L naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1943, št. 4, Službeni list št. 273/8G Iz 1943, je šef Pokrajinske uprave general Rupnik Izdal odredbo, s katero se ustanavlja v Ljubljanski pokrajini Kmetijska zbornica. O tem, za današnji čas važnem dejanju je treba •pregovoriti nekaj besedi. Kmetijska zbornica pri nas ni nova ustanova, saj je v Jugoslaviji tedanja TSada ustanovila Kmetijske zbornict, med katerimi ae je najbolje obnesla Kmetijska zbornica za Slovenijo v Ljubljani. Ta je v teku tistih malo let mnogo storila za dvig kmetijstva in kmečkega stanu pri nas. Italijani so leta 1942 uvedli v naših krajih »voj red fašističnih korporaoij, pri čemer je Kmetijska zbornica bila spremenjena v Združenje kmetovalcev Ljubljanske pokrajine. S to najnovejšo oiedbo pa se pri nas spet postavlja Kmetijska abornica, ki pa bo poslej imela večje območje, ker ne bo zgolj stanovsko zastopstvo, kakor je bila poprej, marveč bo iavrševala tudi vse tiste naloge, ki jih je doslej imel kmetijski oddelek pri pokra-Jiinaki upravi. Nova naredba določa, da člani Kmetijske zbornice niso samo kmetovalci, to je lastniki in najemniki Ier obdelovalci zemlje, temveč tudi družinski Slani kmetov in najemnikov in nadalje tndi kmetijski delavci. Tako so zastopani v Kfnetijeki zbornici vsi stanovi, ki imajo opraviti e kmetijstvom, tako delojemalci kot delodajalci. Vodstvo Kmetijske zbornice je ozko zvezano s pokrajinskim kmečkim poverjeništvom, saj je prvi namestnik kmečkega poverjenika voditelj zbornice kot njen predsednik. Njemu v pomoč pa Je sosvet kmetijskega poverjenišlva, ki tako vrši dvojno funkcijo. Nadalje je važno določilo, da je stalni namestnik predsednika zbornice ravnatelj zborničnega urada, kar prinaša novost nasproti dosedanjim razmeram. Zbornični urad je zelo velik, saj bo razdeljen na 12 oddelku". ki bo-io obravnavali Doenmczna 2< delovna področja. V tem uradu bodo delali uradniki in tudi uradništvo prejšnjega združenja kmetovalcev prevzame novi zbornični urad. V okrajih se bodo pri okrajnih kmečkih po-verjeništvih ustamovile izpostave kmetijske zbornice, ki bodo imele določene naloge. To izpostavo vodi kmečki poverjenik, ki dobi tudi v pomoč poseben sosvet. Iz pravil Kmetijske zbornice Naloge Kmetijske zbornice. Olen 2. Kmetijska zbornica je dolžna, da zastopa in varuje koristi podeželskegS prebivalstva, uravnava njegovo strokovno, socialno, nravstveno in kulturno vzgojo ter pospešuje kmetijstvo in gozdarstvo. Kmetijsitvo in gozdarstvo v smislu te naredbe obsega kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo v vseh njunih panogah. Člen 3. Kmetijska zbornica ima zlasti sledeče naloge: 1. da proučuje želje in predloge o vseh kmetijskih in gozdarskih zadevah; 2. da obvešča zakonodajna mesta in oblastva na njih zahtevo kakor tudi iz lastne pobude o vseh svojih opažanjih glede potreb kmetijstva in gozdarstva na vseh področjih, ki zadevajo koristi kmelijstva in gozdarstva, in da stavlja tozadevne predloge; 3. da podaja svoje mnenje o osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva ter ob ustanavljanju javnih zavodov, ki imajo namen pospeševati kmetijstvo in gozdarstvo, izvoz kmetijskih in gozdnih proizvodov ali pouk o kmetijstvu in gozdarstvu; 4. da sodeluje ali se udeležuje pri upravljanju kmetijskih in gozdarskih zadev, zlasti tudi pri podeželskih stanovanjskih in naselitvenih vprašanjih, pri določanju cen za kmetijske in gozdne proizvode, nadalje pri zbiranju statističnih podatkov in tozadevnih ugotovitvah, pri vseh ukrepih in ureditvah, ki zadevajo delovno razmerje ali dvig gospodarskega in socialnega stanja prebivalstva, ki se bavi a kmetijstvom in gozdarstvom, In to v primerili, v katerih je lo s posebnimi zakoni in predpisi določeno, ali na poziv oblasti; 5. da pospešuje po navodilih in pod nadzorstvom šefa pokrajinske uprave kmetijsko m gozdarsko proizvodnjo na vseh področjih in skrbi, da so na razpolago obratna sredstva, ki so za ta namen potrebna (kakor semena, umetna gnojila, plemenske živali, stroji, orodje itd.); 6. da ustanavlja in upravlja naprave in zavodo za pospeševanje kmetijstva in. gozdansIva, vnov-čevanja in izvoza kmetijskih in gozdarskih proizvodov, kmetijskega pouka, preizkuševanja in raziskavanja, ali da sodeluje pri ureditvi in upravi takih ustanov; 7. da daje nasvete podeželskemu prebivalstvu v vseh gospodarskih in tehničnih vprašanjih kmetijstva in gozdarstva; 8. da izdaja svojim članom potrdila in spričevala, ki jih od njih zahtevajo državna in samoupravna oblastva glede okolnosti iz zborničnega delokroga; 9. da izvršuje tudi druge naloge, ki so ji poverjene po zakonskih ali drugih predpisih. Kmetijska zbornica in oblastva. Člen 4. Kmetijska zbornica je pod nadzorstvom Šefa pokrajinske uprave. Dolžna je, da daje oblast-vom na njih zahtevo v okviru svojega delokroga pojasnila in jih podpira v njihovem delovanju. Kmetijska zbornica mora predložili nadzornemu oblaetvu vsako leto poročilo o svojem delovanju, računski zaključek in poročilo o stanju kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v pokrajini sploh. Oblastva in za pospeševanje kmetijslva in gozdarstva določene ustanove eo dolžne, da dajejo kmetijski zbornici pojasnila, ki eo ji potrebna za izvrševanje njenih nalog, in jo podpirajo v njenem delovanju. Oblastva morajo zasližati kmetijsko zbornico pred ureditvijo vprašanj splošne narave, ki zadevajo koristi kmetijstva in gozdarstva. Člani Kmetijske zbornice. Člen 5. Člani Kmetijske zbornice eo brez razlike spola: 1. fizične in pravne osebe, a) ki se kot lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijsko ali gozdansko izkoriščanih zemljišč, ki ležijo v Ljubljanski pokrajini, na teh zemljiščih bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem, b) ki sicer niso lastniki, zakupniki ali uživalci kmetijskih »li gozdnih zemljišč, vendar se bavijo na svoj račun s kmetijstvom ali gozdarstvom kot glavnim poklicem, kakor mlekarji, perutninarji, viničarji, ribiči itd.; 2. kmetijske in gozdarske pridobitna in gospodarske zadruge in njih zveze; 3. družinski člani (sorodniki, svakinje, posinov-ljenoi -ke, rejenci -ke, oskrbovanci -ke) zgoraj v točki 1. naivedenih oseb, v kolikor živijo e temi v skupnem gospodinjstvu, delajo v njih kmetijskem ali gozdarskem obratu brez plače v gotovini in nimajo kakega drugega poklica; 4. delavci, ki so na osnovi delovnega razmerja zaposleni v kmetijstvu ali gozdarstvu kot svojem glavnem poklicu. Vse spredaj označene osebe so člani po zakonu. Člen 6. Vsi člani Kmetijske zbornice imajo enake pravice in dolžnosli po tej naredbi in poslovniku zbornice. Imajo pravico, da se zaradi zaščite in pospeševanja svojega gospodarstva in zaradi zaščite svojih praskem postopanju se uporabljajo določbe zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929. izpad. Odšli so proti Turjaku, kjer 60 že bile sosedne edinice vaških straž. Takoj po njihovem odhodu je grad začutil komunistično svobodo. Osvobajali so ga ne samo tuji komunisti in tolovaji, ampak tudi domači komunistični pristaši, ki so že tako težko čakali trenutka, ko se jim bodo odprla vrata v grajske kleti in žit-r.ice. Ti so delali tisti dan, kakor morda že v6e leto ne. Neki možakar prej ni mogel stopiti brez palice. Niti do cerkve ni mogel ob nedeljah priti. Sedaj pa je vrgel palico od sebe. Bil je zdrav. — »Rdeča svoboda« ga je »čudežno ozdravila«. Skakal je sem in tja, dajal povelja, »osvobajal«, kar je mogel. Ko so ti in taki rdeči rokomavhi grad popolnoma »osvobodili«, so ga zažgali. Tako je utihnilo petje, ki se je prej dan za dnem razlegalo daleč naokrog, utihnil je zvon, ki je prej vsako jutro vabi! k mali. Začela se je komunistična -svoboda«. Posadka vaške 6traže se je pretoklkla do Turjaka, kamor je svoje vrle fante srečno privedel njihov neustrašni Danilo Capuder. Tu so fantje vztrajali v fcoiv do konca. Niso se ustrašili trenutka, ko so jih komunisti zajeli in zvezali. Dobro so vedeli, kaj ;ih čaka, pa so pogumno nastopili svoj križev pot. Turjak, Velike Lašče, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, to so bile postaje njihovega križevega pota. Velike Lašče, Jelenov dol pri Ribnici, Grosuplje njihova Kalvarija. V Velikih Laščah je daroval svoje mlado življenje za narod Mohar Alojzij s Plešivice. Bil je vedno vesel in odločen fant v borbi proti komunistom. Kjer koli je odmevalo petje, je bil zraven Mohorjev Lojze. Njegov lepi glas se je ločil daleč naokrog. V Jelenovem dolu pri Ribnici so položili na žrtvenik domovine mlado življenje: Hren Martin iz Zagradca; Javornik Alojzij, Javornik Martin, Rozman Anton iz Velikega Mlačevega; Okorn Anton iz Boštanjske vasi Bili' so zavedni slovenski fantje in možje. To je bil njihov edini zločin zaradi katerega so mo KRATK s vsega j s^eža j Zaradi komunistične propagande so zaprli pet profesorjev na gimnaziji v turškem Carigradu. 20.000 ha zemlje so posejali s sojo v Bes-n rabi j i in Bukovim. Za več milijonov (irskih bankovcev bo izdala na temelju polnomočja Badoglievske vlade angleška banka. Anglija je kot pritisk na Irsko zaprla potniški promet med Anglijo in Severno Irsko. Samo 5 kg izvoznih cigaret smejo potniki izvoziti iz Bolgarije. Uradni ik>c'atek na plačilo cigaret znaša 1450 levov. Eden najpomembnejših vojskovodij v prvi svetovni vojni pehotni general Otto von Beiow je umrl te dni v 88 letu starosti v Besenhause-nu pri Gottingenu. rali žrtvovati svoje življenje. Težke, mukepolne so bile njihove zadnje ure, ko so jih zvezane peljali na morišče. In vendar iz njihovih ust ni bilo slišati godrnjanja. Vroča molitev se je dvigala iz njihovih src k Bogu. Molili so rožni venec. Preden je zaregljala strojnica, so se še objeli, poljubili iu pozdravili: »Na svidenje nad zvezdami!« Tako pripoveduje očividec, ki se mu je posrečilo pobegniti. Na Grosupljem sta padla: Mohar Jože s Plešivice in v«rbič Albin iz Zagradca. Iz Ribnice so ju pripeljali na Grosuplje. Veselila sta se že, da bosta zopet kmalu zagledala svoj dom, objela svoje drage. Od daleč sta videla svoje vasi, a vrniti se nista smela, ker nista bila sposobna za komunistično življenje. Tudi drugim, ki so tolovaje počakali na svojih' domovih, komunisti niso prizanesli. Mobilizirali so jih. Nato so jih pa počasi spravili s poti. Tako so padli kot žrtve komunističnega terorja: Šipelj Anton iz Malega Mlačevega. Bil je med prvimi pri vaški straži, ki jo je tudi vodil kot višji narednik. Kakor da bi slutil, je večkrat pripovedoval, da ga bo borba proti komunizmu stala življenje. »Pripravljen sem, je dejal, dati svoje življenje, da rešim življenje 6voji družini in svojim sosedom. Da rešim svoio vas komunističnega jarma.« Rosi Jože iz Velikega Mlačeva, cerkovnik po-družne cerkve sv. Martina na Mlačevcm. Bil je zgleden fant, ki se je ves žrtvoval za lepoto hiše božje, Nikogar ni sovražil Skrbel je za bolnike, da so vsi pravočasno prejeli poslednje zakramente. Njegovo zgledno in lepo življenje je delalo napoto komunistom. Niti tega mu niso privoščili, da bi počival blizu svoje tako drage cerkvice. Truplo so pozneje našli in prenesli v blagoslovljeno zemljo. Sedaj počiva v senci cerkve sv. Martina ob svojem bratu, ki so ga tudi komunisti ubili. Zavržen Franc in Zavržen Jože iz Zagradca (LobčekL Kdor |u je poznal, ve, da jima je bilo malo m« za politiko. Zato tudi za komunizem nista bila navdušena. Morala sta z njimi kot mobi-liziranca. Kmalu nato sc ju ubili. Njuni trupli počivata daleč od doma nekje pri Čatežu. Lohkar Karel iz Boštanjske vasi. Ob nemški ofenzivi se je vračal domov, ko ga je pri Višnji gori zadela komunistična krogla. Njegovo truplo so prepeljali domov in pokopali na dcmačein pokopališču. Bil je zgleden mož. ki se ni brigal za drugo ko za svojo obrt in družino. Kdor je poznal imenovane žrtve, mora priznati, da so padli najboljši fantje in možje iz boštanjske okolice. Kako težko jih pogrešajo njihove družine. Ali jih pogrešajo tudi tisti terenci, domačini, ki so zahtevali njihovo smrt? Tisti, ki so podpisali njihovo smrtno obsodbo? Tega ne vemo. gotovo pa je, da bo tudi zanje prišel dan sodbe, dan odgovora, če ne pred zemelisko oblastjo, pa pred večnim Sodnikom. Kako se bodo zagovarjali? Mlada življenja, ki so jih ti borci z neštetimi drugimi žrtvovali za r"~od in domovino, so nam jamstvo, da naš narod še ne bo propadel. Ne more propasti narod, ki ima tako mladino. In v našem narodu je še veliko take mladine. To so naši krepki, zdravi kmečki fantje, ki po zgledu padlih junakov stoje danes na braniku domovine, da č« treba tudi s krvjo skuiejo narodu lepšo bodočnost. Zato naj družine padlih tolaži zavest, da so njihovi sinovi padli za sveto stvar. Ponosni morajo biti, da jc njihov član padel v boju proti brez-narodnemu in zločinskemu komunizmu za obrani-' bo slovenskega naroda. NOVI 0ROBOVI V sorSki občini so umrli: Janez Subic in Janez Frohlicb iz l)avče ter Ivana Hejc iz Raven. — V šenčurski občini so februarja odšli v večnost: Mihael Merkun iz Šenčurja, Frančiška Brodar iz Hrastia, Marija Bobnar in Matija Gorenje iz Šenčurja, Gregor Kuralt iz Srednje vasi, Frančiška Jekovec iz Šenčurja in Franc 1'raust iz llrastja. — V cerkljanski občini so svečana zaspali v Gospodu: Andrej Bolka iz Št. Martina, Janez Zorinan iz Dvorij in Janez Urbane iz Št. Martina. — V večnost se je preselila Marija Cvajnar iz Spodnje Senice pri Medvodah. — V Stari Fužini v Bohinju je zapustila solzno dolino 25 letna Anica Hodnik, sestra pokojnega akademskega slikarja. — V Žalni so U. marca nenadoma umrli mati Frančiška Goršič, njena hčerka Roza in sin Lado. — V Zgor. Kašlju je za vedno zatisnila oči mlinarjeva iena 51 letna Ivana Alauf roj. Jančar. — V Novem mestu so djali v grob Terezijo Jakše roj. Recelj. — Prvo nedeljo v marcu je odšel v Gorici v večnost 72 letni Miroslav Premrou, bivši notar v Kobaridu. — V Kranjski gori so odšli v večnost: Ana Maršner, v Podkorenu pa 90 letna Marija Košir in 89 letna Tereza Klampfer. — V Solkanu, pri Gorici so položili k večnemu počitku 90 letno Karoli-no Cicigojevo. — V Ljubljani so umrli: železničar Ježe Zrnec, modistinja Ivanka Grohar roj. Cotman, sprevodnik drž. železnic v p.. Matija Plevnik, 82-letni Ivan Vrhovec, Marija Ojslriž roj. Vesel, Zofija Povše roj. Bervar, 86 letni Fred Grom, šolska sestra iz Maribora 40 letna Rudolfina Sajtl, vdova žel. uradnika Amalija Wissiak roj. Grčar, Alojzija Žabkar in Vera Kory!zkv roj. Furlan. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi ■ii^t: :.: L!: ■ Ti i: 111::1=;; t iii Mi: 1 iuins^tjhii i,nsiii, :iii< vJ ■ ''^i^uiii: " ■: i, smtb1^! ■ i: jji ju: ;. j; Ali ste že podpisali vsenarodno protikomunistično spomenico ? MM** i ume* na« iIITKOB IIUBK mT" t n»i m»« iin-irijiiinum d 70 letnik fe postal enani slovenski čebelar iz Ilirske Bistrice Anton Žnideršič. Na mnoga letal d Popis obdelanih površin in vojne škode. Mestno županstvo ljubljansko poziva vse obdelovalce kmečkih jjoseslev kakor tudi lastnike in najemnike obdelanih njih in vrtov, ki leže v območju mestne občine, naj za Prevod izpolnijo j>o-pisne pole in jih do 28. marca oddajo kmetijskemu odseku mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici št. 7, soba 15, kjer dobe tudi potrebne tiskovine in vsa pojasnila. V okoliških vaseh bodo kot lansko leto tudi letos poverjeniki občine dobili prihodnje dni za razdelilev potrebne tiskovine in navodila dostavljene na dom. Posestniki, ki so zarodi vojnih razmer utrpeli znatnejšo škodo, naj obenem pri tem uradu prevzamejo posebne tiskovine in jih izpolnjene vrnejo tudi do 28. marca. d Znamke s podobo bivšega kralja Viktorja Emanueta so od zdaj naprej neveljavne, poroča »Adria Zeitung« od 16. marca. d Zatemnitev je sedaj od 19. do 5. d Lasten denar ima tržaški tramvaj. Zaradi pomanjkanja drobiža je bil promet pri tržaškem tramvaju zelo oviran. Da bi ta nedostatek odpravili, je ravnateljstvo podjetja upeljalo za osebni promet posebne plačilne znamke, ki 60 v veljavi seveda samo na tramvaju. d Pet tisoč lir in deset knjig bo za 10 lir prejel dobitnik, ki bo zadel tombolo in izžrebal to veliko vsoto. Knjige bi veljale okrog 1500 Ur. Torej: najmanj 7000 lir za 10 lir. — To vam daje »Zimska pomoč« v svoji ljudski knjižni tomboli. d Proslava dneva junakov. V nedeljo 12. marca je nemški narod praznoval spominski dan vseh junakov, ki so za svojo domovino žrtvovali svoje življenje. Ta dan so bile tudi v Ljubljani spominske slovesnosti, katerih so se udeležili nemški in slovenski vojaški, civilni predstavniki in drugo prebivalstvo. Prva spominska slovesnost je bila pri Sv. Križu, druga pa na pokopališču junakov na Orlo"fm vrhu na Jjuhljanskem Gradu. Ta- ko na grobovih nemških kakor tudi slovenskih junakov je položil krasen venec poleg nemških predstavnikov tudi prezident genei.il Leon rtup-nik. d Teleta, ki se oddajajo v zakol, ne smejo biti starejša od 25 dni, razglaša Službeni list. d 50 letnico svoje klobučarske obrti je praznoval te dni v Radgoni Spiridion Bosnič. < d Poveljstvo Policijskega varnostnega zbora v Ljubljani bo sprejelo v službo večje število začasnih pripravnikov. — Reflektanti naj predlože svoje, s potrebnimi prilogami opremljene in kol-kovane prošnje navedenemu poveljstvu do 31, marca t. 1. d Poštna hranilnica v Ljubljani izplačuje na podlagi odobritve, šefa pokrajinske uprave v Ljubljani na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic biv. Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje stalno bivališče oziroma sedež v Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge' prijavili v J. 1941, tudi za mesec marec znesek po 2500 din, oziroma 950 lir. Vlagatelji, ki niso v januarju in februarju t. 1. dvignili odobrenih zneskov, lahko dvignejo iste poleg gornjega zneska, ki je odobren za mesec marec; skupno torej prejmejo po 5500 din oziroma 2090 lir. d Šestdesetletnik |e posta! ljubljanski vseuči-liški prolesor dr. M. Kasal, Čeh po rodu, Živelil d Po nesreči fe ustrelil 72 letno Marijo Bernik iz Beljaka njen nečak, ki se je šel sam javit oblastem. d Po 50 gramov sira sa osebo za ceno 29 lir za kilogram 10 prejeli ea marec Tržačani. d Tatvine, ki se Izvrše z izrabo zatemnitve, se tudi pri nas brez izjeme kaznuje s smrtjo. d Nesreča ne počiva. V Beršljinu pri Novem mestu je 8 letni begunec Zupančič Anton nekje iz-taknil bombo. Ker je bila že demontirana, se je vžgal samo smodnik, ter fantu osmodil samo lase in obraz ter ranil roko. — Pri padcu je dobila pretres možganov služkinja Katarina Sadarjeva v Liubljani. — Avtomobil je povozil blizu Studenca 30 letno ljubljansko kuharico Angelo Kržanovo in ji prizadejal poškodbe po vsem telesu. — V Do-brunjah je padla in se precej potolkla pa glavi 63 letna gospodinja Antonija Doblekarjeva. — Slamoreznica je poškodovala prste 43 letnemu posestniku A, Škrjancu iz Sv. Jurja pri Grosuplju. — Železniškega delavca Josipa Zrnca je na šentviške mkolodvoru podrl vlak in je delavec dobil poškodbe po vsem životu. — Ob Cesti v Rožno dolino v Ljubljani stanujoča eascbnica Vera Jano-va je padlo po stopnicah in si zlomila desno nogo. — Po stopnicah je tudi padla in se hudo poškodovala po glavi v Ljubljani stanujoča Angela Sku-bičeva. — V Logu pri Brezovici je padel s konja i« si nalomi! rebra 16 letni delavčev sin Stanko ICogovšek. — V Logatcu je pri 6mučanju padel in si zlomil desnico 14 letni posestnikov sin Ivan Gantar. — V Kočeju si je pri padcu zlomila levo nogo 6letna rudarjeva hčerka Andreja Lesarjeva. — Konj je brcnil v levo koleno 65 letnega delavca Gregorja Sušo od Devica Marija v Polju. Cirku-larka je poškodovala desnico 26 letnemu delavcu Janezu Dolencu iz Loga pri Brezovici. — Krožna žaga je porezala prste desne roke Ludviku Trant-lju v Sp. Slivnici. — V Ljubljani si je zlomila roko 12 letna Berta Smoletova; močno se je opeltla Jožica Špindlerjeva; zlomil si je desnico 6letni Miloš Cimerman. d Dunajsko športno okrožje je priredilo pred kratkem v Dunajskem lesu (Wienerwald) smučarske štafetne tekme. Povabljeni Jeseničani so z lahkoto zmagali in prevozili štirikrat 10 km dolgo progo v času 2:25:28. mm«......I.......................................................................... Kri 15.000 nedolžnih Slovencev nas kliče, da se Slovenci strnemo v eno in da to voljo izpričamo s podpisom na protikomunistični spomenici! Vrhnika. Knjige »Slovenčeve knjižnice«, zbirke »Svet« in knjigi »Ivanlioe« ter Quo vadiš« kupite ali naročite na Podlipski cesti 9 — Dnevnega in nedeljskega »Slovenca«. »Slovenski dom« in »Domoljub« se r.obi takoj po prihodu dopoldanskega vlaka v trgovini Ilabič (uoteg sole). Iz boiev zoper komuniste Nemška strmoglavska letala so zadnje dni z velikim uspehom napadala boljševiške tolpe v severni Bosni. 'Komunisti so zažgali zgodovinski mirenski Grad pri Gorici, ki ni graščina, temveč velika Marijina božja pol s samostanom. Kdor hoče svojem« narodu dobro, mora med slovenske domobrance. Ta misel se razveseljivo razvija tudi na Primorskem. Zaradi posebnih izvršenih naloji pri preganjanju tolovajev na jugu je bil poročnik Gcrhart Rabič iz Konjic odlikovan z vojnim zaslužnim križcem 2. »topnje z meči. fe bojev zoper komuniste 800 mrtvih, 300 ujetih ter odgovarjajoče število ranjencev so imelo komunistične tolpe od 9. do 11. murca na zahodnem Balkanu, poročajo iz Berlina. Do 100 gramov težka toča je padala oni ponedeljek v turški Anatoliji v okolici Tarsuja. V Zdenski vasi pri Dabrepoljah je bilo vedno do 24 parov vprežne živine; pod boljdeviško »komando« sta ostala v tej vasi samo še dva vola. Kivavi spopadi med dvema skupinama komunistov so bili na Maverlenu nad Črnomljem, pa tudi v Št. Rupertu in v Št. vidu pri Stični. V Dobu pri Ljubljani so komunisti ubili inženirja Antona Tepeža, podpredsednika mednarodne zveze mladih katoliških izobražencev. Daljše poročilo o njem. priobčuje vatikanski •>L'Oservatore Rcmano«. Prva otvoritvena prireditev v novomeškemu Prosvetnem domu je bila te dni in sicer žalna spominska svečanost za novomeškimi padlimi žrtvami komunizma. Da bi Primorci in tudi drugi Slovenci ne podlegli valu komunizma, je bila začetkom marca po vseh naših cerkvah devetdnevnica, ki je lopo uspeia. Vsak, k! mu je mar usoda Slovencev, bo s podpisom na protikomunistični spomenici pokazal, da obsoja komunistične narodne odpadnike. V bojih 8. in 9. marca so imeli komunisti na Balkanu 200 mrtvih, 65 ujetih ter zelo mnogo ranjenih. Nemški grenadirji so zaplenili mnogo raznega orožja in tovornih živali. Hrvatski oddelki so te dni boliševikom zadali velike izgube in privedli razen ujetnikov tudi 600 pušk in 8 strojnic. V Volčah pri Tolminu so komunisti umorili znanega naprednjaka gostilničarja in posestnika Manfredo Na šentviškogorski planoti so boljševiki odpeljali vse moške v zahvalo, ker so mnogi Gorjanci verjeli v svobodoljubnost komunizma. Komunistični tolovaji so zahtevali od vi-demskega nadškofa, naj prekliče svoj ukaz, s katerim je prepovedal padle upornike izkopati po krščansko. Zahteva je imela ultimativni značaj- Nadškof pa je s prižnice videmske stolnice odločno oc,'bil take in podobne zahteve. Iz videmske nadškofije poročajo, dn so tom komunisti ugrabili že več duhovnikov, o katerih se do sedaj ne ve, uli so še živi ali nc. »Kdor resnično ljubi slovenski narod, mora biti protikoinunist«, je izjavil že I. 1927 za slovenstvo velezaslušni goriški nadškof Sedej. Od komunistov poškodovana industrijska podjetja in obrati boc'o dobili na Hrvatskem za obnovo ugodna državna posojila. Večja skupina domobrancev na Dolenjskem je napadla te dni komuniste pod Cof* janci. Mrtvi so naslednji komunisti: šofer Vr-liinc Anton iz Ljubljane, Vraz Janez, strojni-čar Oven Viktor ter Košir Franc iz Dol. Straže. V enem samem spopadu so novomeški domobranci uničili <0 boljševikov. Med padlimi je tuc.'i bivši topniški podporočnik sedaj bolj-ševiški »major« Zaplotnik Bogdan. 50 fantov in mož z Blok so ubili holjševi-ki v šestih tednih- Okrog 200 tolovajev, ki so hoteli čez mor je z Balkana v južuo Italijo, so zajeli Nemci ob Jadranu. Pokažite s podpisom na protikomunistični spomenici, da obsojate komunizem ! ,OVlST JELKO y IT ČASOV ROKO VA//AČ £ V C »Tomažek, pa ti povej, kaj se ti je ta teden kaj posebnega pri-godilo? Ti s svojimi gosli izvabiš vselej kako posebno za ušesa!« Kiindežkin Tomaž se je čudil čaščenega in je takoj zastavil sedo. » I istega Kozla, ki ga je Tacman prinesel harainbaši za vezilo, sem odvadil trkati.« Vsi se zasmcjejo. Agata pa brž pristavi: »No, če si ga res odvadil, pa povej, kako? Za plačilo Imiš smel jKiljubiti palec na moji nogi.« Možakarji se smejejo robatemu dovtipu svoje gluvurice, Tomaž pa začne: »Kozlov pastir iz Goric je pasel čredo ob Parnici. Ko pridom mimo, tla bi poiskal svoj plen, mi začne fantiček praviti, kako hudega kozla ima v svoji čredi in da ga vsak dan dostikrat prevrne |ki travniku. Jaz mu razodenem, da znam čaraii. Fantič se prekriža in nič voč ne reče. Slečem mu suknjo in jo obesim na palico, zasajeno v tia ob potoku. Na palico privežem dolg srobot in se skrijem y.a bližnji grm, ki je rastel ob potoku. Kmalu se kozel pripase bli-7it suknje, jaz začnem potegati za sroliot, suknja pa se zamaje. Kozel nekaj časa gleda majajočo se suknjo, kar se zakadi vanjo z v«o močjo — žtrlmnk — kozel se je prevrnil v sredo potoka. Ves moker >prikobaMa rambaša, danes si dosegel petinsedemdeset let. V« a k izmed naših ljudi je po svoje počastil tvoj veseli god in iz srca vseh ti voščim, da bi ined nami prebil še petindvajset let. Dosti si prestai na zemlji. Devetindvajset let si služil cesarja, pa se moraš še potikati z nami po gozdovih; dvakrat si bil v vojski, pa si jo srčno odnesel. Samemu Napoleonu si služil 12 let, sedemnajstkrat si ušel iz ječe, in kdo bi preste! palice in šibe, ki so se ra/.bile na tvojih plečih! In vendar si po petinsedemdesetih letih zdrav in vesel tu med nami. Naj te živi in ohrani naš l>og!< Gromovit »na mnoga leta« se je razlegal po dolu. »livala vam, kapitani! Hvala za darila, hvala za voščila! Postaral sem se in moč pesti me zapušča. Samo možgani mi še niso prepe-reli. Zato vam povem na kratko: dokler bo moj palec migal, 6e lahko za nesete name. Ako bi me pa le kak brič zadavil, tedaj se obračajte na Vranjeka, ki ga izvolim za svojega naslednika. Danes ga poročim s svojo hčerjo.« Kapitani so bili osupli. Niso pričakovali Grogove novice o nasledstvu. Ako bi bil izbral Malega Gro-;o za svojega mistopnika, bi se ne >ili tolito čudili. Ali Vranjek, ta nežni fant s potuhneno glavo naj bi bil odslej njihov vodja? In vendar so molčali. Niti eden ni zinil besedice v prilog luiidežu. Železna disciplina jih je izučila. Čisto hladno so pripovedovali po vrsti svoje dogodke, svoje pridobitve, dokler se spet ni oglasil harambaša: »Dobro, moji kapitani! Izvrstno ste se obnašali, zlasti Mali Groga nam je pravil stvari, ki bi se nam zdele neverjetne, ko bi ne poznali njegovega poguma in njegove predrznosti. Kozjek, ti pa si preveč blebetav, kadar se napiješ, Mali Jo-žek, zu te morajo vselej ljudje vedeti, koder si ti zraven! Ii Bresa, si prevelik babjekl Kadar gre za naskok, kadar gre za rop, je treba hitro odpraviti in odriniti, ne pa še za ženskami stikati. Kam prevelika pogoltnost pr 'ede človeka, imate najboljšo pričo pri Tacmanu. Svoje tovariše je utaknil v ječo, sebi pa odjedel kapitansko službo. Sicer pa ukazujem- Kundežkin Tomaž, glej da rošiš naše brate iz Pajkove mreže! — Mali Jože, ti skrbi, da spraviš izpod nog Pan-gerca iz Strahinja, ki je škodljiv naši stvari, ker nas izdaja. — Kozjek, ko bo svatba v Dupljah, Bol-tarjeva in Smoletova, izmakni Smoletu najiiolj tolstega pujsa, Boltar-ju pa naidchelejSo jtmico. Glavi obeli živali pa obesi na vežna vrata tik pred poroko. Vovk iz Poljan, ti preskrbi, da bo Kozlova hiša v Goričah pogorela, ker je to poslednje naročilo Jerdanovega Jaka. Ti. Agata, naroči ženskam, da mora biti na semanji dan v Kranju najmanj deset ženov odrezanih. Ti pa, Mali Groga. da laže pozabiš svoje srčne bolečine, osedlaj takoj z Miklavžem oba moja konja in od- jezdi proti Celovcu. Tu jih ne smemo postaviti na semenj, ker jih poznajo. Izltupljeni denar prinesi meni — polovico pa obdrži zase. Zdaj pa na finfranje!« Možakarji se usujejo izpod lubja na plan, ognji so svetli kakor kresovi. Kozjek je že zabijal pipo v sod, Bresa je obračal na ražnju koštruna in bril surove dovtipe bližnjim dekletom. Vovk je deval iz kože mlado tele, Travnov Janez jc s tesarsko sekiro kosal tolstega pujska. Zorelovka, ki je zijala za odhajajočim Fundežem. je mešala žgance z orjaško kuhalnico, mlada Prosenka in še mlajša Groza pa sta lupili krompir in venomer cu-kuli Fundezkinega lomažka za hlačnice, nagovarjale so ga, naj zagode. Travnove tri so sedele pod krivo jelko in delale šopke za ženina in nevesto. Tomažek je strgal z lokom po svojih goslih, dekleta pa so pele: Halo, na finfranje! Šraci, goleovno pritragajte! Makarone bomo pahal' z judovno zamahnene.* Cvrlo %e je in peklo, da je dišalo daleč naokoli. Z veliko slastjo so rokom j ač i in rokov n jačke posegle po ocvrtih in pečenih kosih, le Mrčanova Mica te sedela bolj ob strani in molzla ozo, da je nahranila z mlekom svojo dveletno hčerko. Pridno so zamakali slano meso z vinom, ki je bilo močno in je lezlo v glavo. Nekaj strastnih igraveev je posedlo po tleh in so vrgli karte, igrali cvik za visoke denarje. Tudi Groga in Vranjek sta bila med njimi. Mlajši so se začeli vrteti po trati in godcu Tomažu pritiskati na prste. Tam ob robu so ženske prepevale: Če v kočarsko privolhamo, lufte prefalakaino, kumše jim zafinfraino, blinke jim pokuinamo.* Kar se harambaša vzdigne, stopi pod krivo jelko, ki se ie zibala od lahnega vetra, pokliče Vranjeka in svojo hčer Mico. Ilarambašica potisne nevesti v roke šopek, spleten iz smrečja in bršlina, ženinu pa ga pripne na klobuk. Mesec je svetil, goste zvezde so se utrinjale. Sever je pihal čez plan in šumelo je zaooznelo listje na hrastih. Godba utihne, ples preneha, igra se prekine, molk vlada nnd glavami rokovnjačev, zbranih krog krive jelke. Veliki Groga začne. »Izstopita sem. Andrej in Mical Saj vem, da že težko čakata.« Vranjek stopi na desno stran, Mica na levo stran svojega očeta. Vmes je bil globok jarek. Harambaša nadaljuje: »Poskočita čez jarek, ko začnem jaz lutinski govoriti« Ženin in nevesta poskočita, da so tolarji zarožljali ob nevestinem pasu, Vranjeku je nadel klobuk raz glavo v jarek. Veliki Groga pa izgovarja obredne besede: vzein' jo na kvatre« — »In nomine patre, Pa beseda mu je zastala, g!a* se mu jc stresel — ni mogel dalje ... Ali gledavci niso čakali nanj. Ko jo Vranjek skoči! v jurek jio klobuk, je skočila za njim tudi nevesta. Objela sta se in poljubila. Priče rokovnjaške pa »o obred izpopolnile: Če ia ni za tebe, jo vrzi oc.' sebe. In spet se je pilo in pelo, nazdravljalo in odzdravljalo, plesalo in igralo... Ko pa je zarja zaide-čila na sinjem nebu, ko so jeli peti ptiči na vejah, tedaj so pospali po nočni vasovalci, onemogli od vina, utrujeni od zabave, nezavestni v svoji vesti — — — 'L * Halo, na veselico! Otroci, drv prinesitel Žgance bomo kuhali, a slanino zabeljene. * Če v vas pridemo — Ljudi riretepemo — Hi5e jim zapalimo — lenarje jim pokradetuo. Objela sta se in poljubila^ VIII. Mila zima je bila brez snega« šele konec snšoa je padlo nekaj snega, je ležal dober teden. Kmet« je so goloroki pohajali po delu ia otroci so bosi tekali jmi vasi. Begunom je taka zima dobro* došla in Udui boršt se ni izpraznit« Teipna je bila tista noč, ko j*l Vranjek stopal jki vaškem klancu proti Spodnjim Dupljam. Za njim pa je šlo za dober lučaj zudaj vet} njegovih tovarišev. Na vasi so fantje likali. Bil je med njimi Klanškov Miklavž, ki ie prišel od Jezera. Zvedel je, du Vernikovega Ožholta ne bo več domov, ker so misli priženiti k Boltarju. Zato ga je prijelo domotožje- in rad bi bil spet pogledal v svojo rojstno vas, katero je zapustil pred Štirinajstimi leti kot vojaški begun in s« skrival po Jezerskem. Vernikov Ožbolt od Jezera kot koroški vojaški begun jc služil na Kranjskem Bri Boltarju, Miklavž. Klanškov iz 'tipelj pa je služil kot vojaški begun pri Anku na Koroškem. »Ne morem se pritožiti. Dobro se mi godi. Vsak uan smo skoratf skupaj s Kranjci: ta-le moj brat Jernej ima v najemu občinsko ko-vačnioo pri Sv. Andreju. Kenkova dva iz I enetiš in Tekčev Marka i« Gorič drvarita. Renkov Matevž žaga na Boblekovi žagi in tam s« najdemo. Zanimiva vas Boršt pri Trsto. Hiša božja v Repcntaboru pri Trstu. Kraji na Primorskem Med slovenskimi mesti zavzema Idrija kaj častno mesto ne toliko zaradi števila prebivalstva — saj šteje samo nekaj nad deset tisoč duš — kakor zaradi živosrebrnega rudnika. Njegov počotek sega v leto U97 in je rudnik od leta 1580 državna ustanova. Idrijski rudnik daje na leto povprečno 750—800 ton živega srebra in ga štejejo med najpomembnejše živosre-brne rudnike na svetu- Po Idriji ima svoje ime reka Idrijca, ki se izliva pri Sv. Luciji v Sočo, krasno hčerko naših planin. V mednarodni industriji je znan tudi naziv »idrialit«, to je živosrebrna ruda (clnober), ki jo kopljejo v idrijskem rudniku. Idrija slovi po svojih kaj dobrih jžlikro-fih«, ki so prava idrijska narodna jod. Svetovno znano mesto Idrija, ki se ponaša z živosrebrnim rudnikom, največjim v bivši Avstro-ogrski državi. «p mrm Hudičev most čez Nadižo v Čedadu, V" ', V. v* >"• v r.v +> # , • • • Petek je bil zdaj prepričan o moji moči in bilo ga je skoraj groza. Zdaj sem ga hotel prepričati tudi o svoji kuharski spretno6ti. Ko sva se vrnila dotaov, sera odri kozlička in ga potem skuhal. Ko je bil kuhan, sem ga prinesel na mizo ... Pripomniti moram, da sem Petka že takoj v začetku naučil snage. Vsak dan se je moral skopati v potoku in si večkrat na dan umiti roke. Njegova koža je postala snažna in zato je lahko 6edel z menoj pri mizi. Ko sem torej postavil kozlička na mizo, sem vzel košček mesa in ga spravil v usta, obenem s kosom kruha. Dal sem tudi njemu meso in kruh, ter mu namignil, naj me posnema. Ko ga je pojedel, ni mogel nehati ponavljati: »Daber? Dober! Dober!« To meso je bilo kuhano. Drugi dan sem mu dal kos mesa, pečenega na ražnju. Bilo mu je tako zelo všeč, da si je obliznil V6e prste. Mnogo sem se moral truditi, preden sem ga naučil lepega vedenja pri mizi. Končno pa se je priučil tudi temu. Skrbel sem tudi, da ni pasel lenobe. Najprej se je naučil mleti žito in prav kmalu je znel"delati tudi kruh. Razumljivo je, da sem pri tem skrbno pazil na snago. Nikakor se nisem zadovoljil, da si je umil roke v moji navzočnosti; moral si je tudi 06nažiti in ostrici nohte. Koliko drugih stvari sem ga moral še naučiti!.. Bil je pravi otrok in zelo slabo vzgojen otrok. Naučil sem ga tudi poljedelstva. Toliko bolj, ker sva bila zdaj dva pri mizi in je bilo treba njive povečati. Delal je pridno m dobro, ker je bil zelo močan. V »voje veliko veselje sem opazil, da je delo blagodejno vplivalo na njegovo duševnost. V kratkem času se je popolnoma spremenil. lo leto je bilo najlepše, kar sem jih preživel na otoku. Bil sem ne samo vesel, ampak kar 6rečen. Petek se je medtem vedno bolje naučil angleškega jezika. Čeprav njegova govorica ni bila slovnično popolnoma brezhibna, je vendar znal izraziti vse svoje misli. Tu^i če ni razumel vseh besed, je pomen razbral iz celotnega stavka, ker je bil zelo bistroumen. Saj sem jaz sam nekaj časa kar težko govoril, dokler se nisem po tolikih letih molka zopet privadil govorjenju. Vedno bolj sem cenil mladega divjaka in postajal mi je vedno ljubši. Tudi on me je ljubil kot očeta, da, skorai oboževal me je. Njegova ljubezen je bila iskrena. Svojo hvaležnost mi je izkazoval s slepo vdanostjo in popolno pokorščino. Nekega dne se mi je zahotelo, da sem ga začel izpraševati o običajih njegovega rodu. »Ali tvoje pleme nikdar ne zmaga v bojih?« »Da, da, mi vedno boriti se bolje.« »Kako to, če so vas pa ujeli?« »Toda moje pleme pobiti mnogo sovražnikov.« »Kako to, da ste bitko zgubili?' »Sovražnikov mnogo mnogo. Ujeti enega, dva in mene. Moje pleme zmagati na drugem kraju. Ujeti mnogo, mnogo sovražnikov.« »Kako to, da vas tvoji rojaki niso rešili, če «o zmagali?« »Sovražnik spraviti ujetnike hitro v čoln. Moje pleme ne imeti čoln. Imeti samo puščice. Puščice pa ne doseči čoln.« »Kaj naredijo tvoji rojaki z ujetniki?« »Dobri: pojesti vse.« »Si jih tudi ti že jedel?« Petek mi ni odgovoril, ker je čutil, da me bo njegov odgovor užalil. Preblcdel je in me prestrašeno pogledal. Nisem več hotel ponoviti vpraša-" nja. Pač pa sem ga vprašal: »Imaš brate, Petek?« Prikimal je, ker je bil tako vznemirjen, da ni mogel govoriti. S prsti mi je pokazal, da so bili štirje. »Zakaj so tvoji bratje?« Začuden me je pogledal, ker ni vedel, kako naj mi odgovori aH pa se mu je vprašanje zdelo čudno. »Moj oče. mene. Moj oče, oče mojega brata eden. Moj oče, oče mojega brata eden, oče mojega brata dva. Moj oče, oče mojega brata eden, oče mojega brata dva, oče mojega brata tri. Oče eden, sin, sin, sin, sin, štirje bratje.« To razlago je spremljal z živahnimi kretnjami in nobenega dvoma ni, da sera zelo dobro razumel. Nato sem ga vprašal: »Imaš rad svoje brate?' V odgovor je raztegnil roke, kolikor je le mogel. »Pa mene, imaš red?« Bil je v zadregi, ker bi rad še bolj raztegnil roke, pa mu ni bilo mogoče. Nekai časa je ostal tako z raztegnjenimi rokami, kakor da bi bil pribit na križ. Nato pa mu je šinila misel v glavo. Raztegnil je noge tako močno, ko da bi se hotel pretrgati na dvoje. Nasmehnil sem se mu, ga pobožal in spravil zopet v prešnjo lego. Nato sem mu dejal: »Jaz tvoj brat... ti moj brat.« debelo me je pogledal. Nato pa se jc nasmehnil in dejal: »Ne, ne. Ti gospodar, jaz služabnik.« »Da, res je. Ti služabnik, jaz gospodar. Toda dva brata; ti in jaz brata.« Ker je videl, da sem govoril z vso resnostjo, me je osuplo gledal. Potem pa je zmajal z glavo in izjavil. »Ne, ne. Ti bledo kožo, jaz temno kožo. Ti drugega očeta, jaz drugega očeta.« »Vsi, vsi, vsi ljudje so bratje,« sem slovesno izjavil. ( Ubogega Petka je ta trditev zadela kot strela. Nekaj časa je molče razmišljal, nato pa je planil pokonci, kričeč: »Karib, bratje, ne, ne, nel Karib bratje ne, ne, nel Karib hudobnil Karib umoriti mene! Karib pojesti mene! ...« Iz besed in kretenj sem spoznal, da so Karibi sovražniki njegovega plemena. Zaenkrat sem moral prenehati s poukom, ker je bil Petek preveč razburjen ob spoznanju, da ga hočem prepričati, da so njegovi bratje tisti, ki so ga hoteli požreti. To je bilo zanj preveč. Morda je mislil, da sem zblaznel?... Vsekakor pa sem se mu moral zdeti neveden in nespameten. Naslednjega dne pa me je nenadoma vprašal: »Oče tvoj, oče moj. oče vseh kdo?« Vprašanje je bilo zelo modro. »Bog,« sem mu odvrnil: »Bog!« je ponovil »Bog!.., Bog!... Kje biti?« »V nebesih,« sem mu pojasnil in pokazal s prstom kvišku. Petek je pogledal navzgor, nato na vse strani in zmajal z glavo Rekel ni ničesar. Tudi jaz mu tedaj nisem hotel pojasniti ničesar več Skušal sem dobiti od svojega varovanca nekaj zemljepisnih podatkov, da bi vsaj vedel, kje sem. Po njegovih pojasnilih sem mogel ugotoviti, da otok, na katerem sem ž.ivel, ni bil daleč od njegove domovine. Pot je trajala toliko časa, da ie sonce vzslo in zašlo ter še enkrat vzšlo in dospelo do zenita. Pol ni bila nevarna, kaiti noben čoln se še ni potepil. Divjaki so se posluževali vetra in morskega toka, ki jim je olajševal potovanje Sprva sem mislil, da govori o plimovanju; pozneje pa sem spoznal, da je to bil tok velike reke Orinoko, ob čigar izlivu je ležal otok. Pozneje sem zvedel, da je otok, ki sem ga zapazil v daljavi, otok Svete Trojice. Stavil ser Petku nešteto vprašanj o prebivalcih tega otoka. Odgovarjal mi je z vso iskrenost]0. Kar se tiče imena sem zvedel sair.o, da se prebivalci imenujejo Karibi. Domneval sem. da so to Karibi, o katerih'mi je bilo (znano, da so prebivali ob izlivu reke Orinoko. Pripovedoval mi je, da na vzhodni strani njegove domovine živijo bledo-polti ljudje z brado, kakršno imam jaz, ki so umorili že mnogo ljudi. Spoznal sem, da govori o Špancih, ki so po svoji krvoločnosti bili znani fio vsej Ameriki Vprašal sem ga, ali je mogoče prili do teh ljudi. »Da, da,« mi je odvrnil; »iti z dvema čolnoma.' Nisem razumel, kaj hoče reči. Iz naslednjih odgovorov sem uganil, da je hotel reči, da jc mogoče priti do njih 7. ladjo, ki je tako velika kot dva čolna. Ta novica me je silno razveselila, kajti takoj se mi je vzbudilo upanje. Petkova vzgoja. Petku sem hotel vcepiti, v dušo nekaj verskih resnic. Želel pa sem naiprej spoznati, če ima že kaj verskih pojmov. Nekega dne sem ga vprašal: »Kdo ti je naredil ta jopič?« Veselo je odgovoril: »Moj gospod, moj gospod dobro narediti 'jopič.« Tedaj pa sem ga vprašal: »Kdo jc pa Hibe naredil?« Revež se je zmedel in me vprašujoče pogledal. Ko pa sem ponovil vprašanje, mi je odgovoril preprosto; »Mene... Ne spominjati se...« Ko sem videl, da na la način ničesar ne opravim, sem mu zastavil drugo vprašanje: »Kdo je naredil nebo, zemljo, gore, gozdove, vse, vse?« . »Benamuck, Benamuck!« je veselo odgovoril e izrazom, kot da bi vedel še mnogo več. V resnici pa ni vedel mnogo, kajti ko sem ga vprašal dalje, je vedel odgovoriti samo: , »Benamuck star, zelo star ...« 1 Ko sem ga vprašal, če moli tega" Benamucka, me je resno pogledal in izjavil: Vse stvari reči, oh!« Razlagal sem si ta odgovor tako, kot da vse stvari občudujejo Bena« muckovo moč in modrost. Hotel serni izvedeti tudi kakšne pojme ima o po« smrtnem življenju. Dobil sem jasen od« govor: »Mi priti Benamuck, mi iti Bena« muck.« »Tudi tisti, ki so jih tvoji rojaki pojedli?' ( »Da, da.« V tej duši je torej bilo že nekaj glavnih verskih temeljev, namreč vera v najvišje bitje, v Boga stvarnika, v. neumrjočnost duše, k: je ni mogoč« uničiti. Nikakor ni bilo važno, da so tem pojmom bili pridruženi neitetl drugi krivi. Zame je bilo tolažilno dej« stvo, da je tudi med divjimi narodi« ki so padli na najnižjo stopnjo bar« borstva, živo versko pojmovanje. Na! to trdno podlago ni bilo težko graditi. V tem primeru je človeška duša koti neobdelana zemlja, porasla s tmjcitt in plevelom. A z vztrajnim delom j«* je mogoče lepo obdelati. Tako sem se spravil z veliko po« trpežljivostjo in vztrajnostjo na delo, da izrujem predsodke in praznoverje,. Učil sem. svojega varovanca spozna« vati pravega Boga. Ne bom razlagal podrobno tega prizadevania. Pripom« niti p« moram da lne je moj učenec nemalokrat napačno razumel. Odvadil sem ga na primer imenovati Stvarnika' z Benamucltom in mu dopovedal, da! ga mora imenovali Bog. Povedal sem mu tudi, da je Bog v nebesih Nekega' dne sem ga zaslišal, kako je že navse« egodaj kričal na vrhu griča: »Bog, Bo& Bog!« Stekel sem k njemu iai videl, da' je kleče molil vzhajajoče sonce., j Prizor je bil res nepopisno lep. S trdnjave ni bilo mogoče opazovati sončnega vzhoda, ker je pogled oviral hrib in visoko drevje. Zato je Petek! zdaj prvič videl vzhajati sonce s tegaj otoka in prav ta dan je bil prizor ne' navadno lep. Sonce se ie veličastna! dvigalo iz morja, kot krvavordeča' ognjena krogla, ki je ožarjala neboj Morska gladina se je lesketala, kot da bi bila pokrita z raznobarvnimi dragulji. Nič čudnega torej, če je bil Petek tako prevzet, da je domneval, da je sonce Bog. Le z veliko težavo se mi je posre« čilo, da sem mu dopovedal, da niti sonce niti luna nista Bog Le polagoma sem mu dopovedal, da je pravJ Bog neviden, da pa je oče vseh ljudi in da so si zato bratje med seboj, tudi Karibi. Začel sem mu razlagati, da s« moramo zato ljubiti med seboj in da; to ljubezen najbolje dokažemo z do« brimi deli. Začel sem mu razlagati krščanske resnice. Razumel me je Ee« lo dobro, To me je še bolj uveriloj kako zelo je Kristusov nauk primerenl dostoianslvu , človeške narave, ker jel bil tako lahko umljiv. t Dalje Brlhodn.118.1 40. Nenadoma pa je Benjamina pograbil neukrotljiv spanec. Čudno! Saj sc vendar ni napil toliko... — in že ga je zagrnila gluha tema. 47. Zakrinkani Itijcc se jc mrzlo smejal. On je bil tisti, ki jc primešal mladeniču v vino mamila in česar mladi neizkušcncc ni opazil. 48. Tujec jc pomignil bližnjim neznancem in tiho so ga odnesli skozi zadnja vrata krčme v kočijo, ki je naglo odpeljala proti dvoru. Iz življenja > za življenje Mali vijak Neki angleški pisatelj pripoveduje pravljico o majčkenem vijaku, ki je na ogromni oklopiiici s tisoči drugih ravno tako malih vijakov vezal dve močni jekleni plošči. Vijak je začel na vožnji po Indijskem oceanu popuščati in zdelo se |e, da sploh izpade. Pa so mu rekli sosedje: »Ako greS ti, gremo mi tudi.« Zreblji na boku ladje pa so se oglasili: »Tudi nam je pretesno; se že nekoliko rahljamo.« Ko so čula mogočna železna rebra razgovor, so zaklicala soglasno: »Za božjo voljo, ostanite; ako vi ne držite več, je naš trud zaman.« In glas o nameri malega vijaka se j. po bliskovo raz-nesel po velikanski ladji. 7»stokala je in zadrhtela v vseh spahih in sklepih. Pa so rebra in plošče in vijaki in vsi žeblji do najmanjšega sklenili pozvati s posebno poslanico oni zanikrni vijak, naj vendar ostane, ker sicer se mora ladja razpočiti, da ne bi nikdo več videl domačega pristana. To se je ponosu vijaka silno laskalo; pomislite, vse ga je prosilo, naj vendar ostane. Zato jim je poslal povedati, da je sklenil ostati. Vidite, mali vijak je mislil, da je to edino njegova lastna zadeva, ako si službo nekoliko olajša ali jo pa celo zapusti. A on je bil odgovoren skupnosti, v kateri je bil. Brez nje bi šel v izgubo in bi potegnil za seboj vse druge v pogubo. Pač ni imel dovolj čuta za odgovornost. Po grozi, ki je prevzela vse na ladji, ko so izvedeli za njegovo nakano, je pa videl, da-bo on kriv vsega gorja, ki pride potem. Prišlo mu je spoznanje, oglasila se mu je vest. Saj je vendar resnica, da se utrga veriga, ako poči v njej en sklep. Ako bi bil on odpovedal, bi bilo delo vseh drugih zaman. Ladja bi se ponesrečila, ljudje bi utonili z blagom vred, lastnik ladje bi prišel na nič, njegova rodbina bi propadla, in nameščenci doma bi ostali brez zaslužka. Ni li točno tako v človeškem življenju? Cesto čujemo praviti o ljudeh kake dežele ali kakega podjetja, da so zvesti in nepodnistljivi. Ali pa o drugih, da niso zanesljivi in da se dajo podkupiti. Mar mislite, da pride taka pokvarjenojt kar cd sinoči do davi, tako na mah? Ne, najprej se zrahli majhen vijak. En sam dobi kako malenkost za kako uslugico, ki pa je že nepravilnost. Tovariši to vidijo in si mislijo: O, zakaj pa ne bi tudi mi tako delali? Saj smo potrebni priboljška ... V krčmi pri cvičku ali dalmatinskem vinu sedaj že nekako bolj prizanesljivo govorijo podmitljivosti: »Pa saj je povsod tako« se tolažijo. »Kdo bi mogel kakor angel čist ostati na tem umazanem svetu?« se opravičujejo pred svojo vestjo. Ne traja dotgo, in že je vsa družba zastrupljena. Žalostno je, da tukaj ne gre tako kakor v pravljici o vijaku, kjer imajo vsi prizadeti pred nesrečo še č.-~,a, da z uspehom svarijo lahkomiselnega člane skupnosti. Tukaj se njegov slabi zgled širi kakor zavraten strup in zadnji tovariš se ga naleze šele ko ima začetnik že ves načet za novo, hujšo zadevo. A vsakdo, ki .namerava ugnati kako nerednost ali nepravilnost, bi si moral živahno predstaviti, kako prihajajo tovariši njegove skupnosti v dolgi vrsti ter ga resno rotijo, naj vendar ne dela takih reči, ki morajo zakriviti polom. In če bi v duhu videl obupane žene in osramočene otroke, ki jim dela oče nečast, pa veliko množico liudstva, na katero kalja slab zgled zanemarjene dolžnosti in nezvestega službovanja kakor smrdljiva gnojnica, bi si morda še premislil. Neki pesnik je nekoč nekje zapisal, da bi bila hujša peklenska kazen kakor praženje in ščipanje s kleščami ta, če bi moral obsojeni in prekleti gledati, kake so na »vetu posledice njegovih zločinov in tudi najmanjših prestopkov Gledati neskončno verigo bede, nesreč in blodenj, in >1 priznati — »Jaz sem tega kriv, jaz sem začel,« to je pač menda najhujše med hudim Res je bolje za nas, da ne vidimo posledic svojega dejanja in nehanja šele potem, ko se ne da nič več popraviti, in nam slaha vest jarko osvetljuje čl«n za členom tiste žalostne verige; bolje je, da se iztreznemo in zavetho prej. O, koliko neumnosti in nerodnosti ne bi zagrešili, ako bi mirno preudarili, kako sega v človeškem življenju dejanje v dejanje, kako sta v zvezi vzrok in posledica, kako smo krivi sebi in drutf:,n zle usuHM PRAVNI NASVETI Najvišje soilišfe v Ljubljani. Vrhovni komisar za Jadransko priinorje je odredil, da posluje od 1. marca t. I. dalje zopet tretja sodna stopnja ali najvišje aodišče za Ljubljansko jiokrajiiio. Kot najvišje sodišče bo posloval poseben senat |>ri apeiacijskem (višje deželno sodišče) v Ljubljani. Ta Ik> reševal vse tiste zadeve, ki jih je prej reševalo vrhovno sodišče v Ljubljani. Klanje telet. Izšla je naredba o oddaji telet za zakol. Teleta, ki se oddajo v zakol, ne smejo biti starejša od 25 dni. Za zakol odilaua Lleta s» vračunajo v delež za obvezno oddajo goveje živine. Kdor se bo pregrešil zoper to naredbo I>o kaznovan z denarno kaznijo do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. V vsakem primeru se bo odredila tudi zaplemba teleta. Podaljšana policijska ura. Padaljšanje policijske ure, t. j. do 10 zvečer, velja samo za območja mestne občine Ljubljano in tistih delov sosednjih občin, ki so vključeni v Ljubljansko zaporno ozemlje, V okolici torej veljajo prošnji predpisi o prepovedi kretanja prebivalstva in policijski uri. Solastnik posestva. D. I. B. Ce ste samo do polovico solastnik posestva, ne morete a celim posestvom sami razpolagati. Solastniki druge polovice, imajo pravico zahtevati, da se posestvo razdeli. Ce bi razdelitev ne bila mogoča, bi s« posestvo prodalo in bi se kupnina razdelila. Ca se protivite razdelitvi, l>o o tem odločilo sodišče. Ne morete pa preprečiti, da bi solastniki svojega solastninskega deleža ne prodali. Ohrog sosedov s V Belgradu je bil pred dnevi zahrbtno ustreljen |Kilkovuik Miloš Masalovič, ifačelnik pri srbskem ministrskem predsedniku generalu Nedičil. Masalovič je bil kot vojak in Srb mož nu mestu. Udeležil se jc balkanske in prvo svetovne vojne. Masaloviča je tudi pokojni kralj Aleksunder zelo cenil. s Drag tobak. Hrvatska inonopolska uprava je nedavno ]>odraži!a cene vsem mono|K>l-skim izdelkom za sto odstotkov. Zadnje (.'ni jo pa izdala odrcdlto, s katero je znova zvišula cene tobačnim izdelkom k^ir za 200%. s Izdelovanje pevica iz bele moke je prepovedala srbska vlada. s Hrvatsko oro/.ništvo. Začetkom marca jo bil v Zagrebu prvi nastop gojencev, ki so dovršili oro/niško šolo v Bjeiovaru- Navzoč jo bil tudi Poglavnik s svojim spremstvom, ki j« imel na nove hrvatske orožnike nagovor, v katerem je poudarjal, da jih ne pošilja med narod zato, da hi mu bili v strah in trepet, temveč c.'a bodo branitelji časti, življenja in premoženja vsakega kmeta in državljana. s Obtok bankovcev na Hrvatskem se je v času od 15. do 31. januarja t. I. zvišal od 44.05 na 46.5 milijard kun. CITflJTE iN ŠIRITE »DOMOLJUBA« i s Po očiščenju vseh otokov pred Spliiom in v njegovi okolici komunistov in njihovih priganjačev, so splitski ribiči'zopet pričeli loviti ribe, Na ta način se bo zelo zlioljšala t"
  • ; vezno delovno službo. Na isti vladni seji so tu«' Sklenili ustanovitev naglega sodišča, pred katero bodo prišli vsi tisti, k' bi med letalskim alarmom ali napadom ropali po zasebnih stanovanji", trgovinah ali obratih. Za vse take zločince i« določena smrtna kazen. Ste v. 12. »DOMOLJUB«, dne 22. marca 1944. Stran 11. D. Mlonl — V. Lovšin Zgodovinski roman h t asov b v. Pavla 87 Ananija je ta večer zaisioni čakal Ozeja; llužabnik ga ni dobil doma; blodil je po mestu zaposlen kljub sobotnemu počitku, da pripravi Pavlov umor. Pavla so privedli iz dvorane velikega zbora njegovo malo in pusto celico, opremljeno samo s slamnjačo, ki je služila za posteljo, s stolom in mizo; to je bilo vse. Niso ga na vko-vali v verige, ker je bil rimski državljan in *udi Lizija je dvomil, da bi bil sploli kaj kriv. Ni »i bil še na jasnem glede jelnikove osebnosti. Judje ga sovražijo, (o je res, ali po je njihovo sovraštvo imelo vzroke v postavi? Zločini, ki so mu jih pripisovali, so bili taki, da »o ga prisilili obdržati ga v ječi ali pa sporočiti namestniku? Zato je odšel popoldne k Pavlu. »Veš, da si mi uganka,« mu pravi, ko je odzdravil ua njegov pozdrav. »Včeraj so te vsi ioteli umoriti; danes sem te moral branili pred jjezo velikega duhovnika, ki te je hotel dati ftlofutoti; in potem je zadostovala ena sama ♦voja beseda, da si vrgel prepir med svoje nasprotnike in si jih mnoge pridobil naklonjene in naščuval tako razburjenje, da so nale pozabili in se med seboj spopadli.« »Mene sovražijo, ker verujem v vstajenje mrtvih,« odvrne apostol. »Moram se smejati, ko učiš take neumnosti. Toda po rimskih postavah ni to noben zločin.« »Ali me boš spustil na svobodo?« »Hočem te še enkrat zaslišali; pripravi svoj zagovor. Potem bom videl, kaj se da storiti v Ivojo korist,« odgovori Lizija in odide. Pavel je prebil popoldne v molitvi. Bil je potrt. Sovraštvo jtidov mu je prizadejalo mnogo bolesti; trpel je, ko jc videl, da so nasilno zavrgli resnico in je jadikoval z Gospodovimi besedami: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so k tebi poslani: mesto, ki si umorilo Boga, ki si prefilo kri Kristusa in ga pribilo na križ, tistega, ki je prišel «a tvoje rešenje; kolikokrat sem hotel zbrati 'tvoje otroke kakor koklja svoja piščeta pod peroti in vas pripeljati h kralju Mesiju, pa niste hoteli? Kmalu se bo uresničila beseda Moža fcoločin, ki je rekel o tebi: Giejte vaša hiša vam bo zapuščena pa od tebe ne bo ostal niti kamen na kamnu in vse 1h> v neredu.« Apostol je videl razdejanje svetega mesta; tvidel je njegove stavbe, kako so postale plen ognja; ta se dviga visoko proti nebu in vse inničnje; razruši se ogromni nasip templja in od starega Jeruzalema ne ostane kamen na &amnu. In čutil je ogromno gTenkost v svojem srcu, ker je tako zelo ljubil svoje mesto in svoje ljudstvo. Mislil je sam nase. Ker je bil zaprt v ječi, ni mogel oznanjati veselega nauka, pomirjati •preobrnjence iz judovstva z onimi iz pagan-etva, vrniti se v Antijohijo, ponesli evangelij v oddaljene kraje in se podati v tisti Rim, ki fa je tako želel videti in v Španijo, ki jo je Želel pridobiti za Jezusa. Nastopila je noč. Legel je na slamnjačo, pa ni mogel zaspati. Njegovo srce je bilo preveč ■zagrenjeno. Iskal je ponovno tolažbe v molitvi In rekel: »Oče, ako je mogoče, naj se spreobrne Izrael in naj se skrajša čas moje ječe. Vendar ne moja ivolju, ampak tvoja naj se zgodi.« Mod molitvijo je bleščeča luž napolnila cn-»oo in v tej luči je zagleda! Jezusa. Videl je njegov sladki, dragi in ljubki obraz; prebodene loke, ranjene noge in odprto stran. Kristusova podoba je bleščeča in v tej luči se bleste rane 'kot dragoceni rubini. Pavel poklekne na tla; njegovo srce zagori ▼ ljubezni: zdi se mu, da ga bo povžil plamen brezmejnega hrepenenja; željno stegne roke proti Gospodu in njegove ustnice jecljajo: »Jezus!« Gospod se mu je sladko nasmehnil z vsern čustvom ljubezni in njegove božje ustnice so 'e odprle: »Bodi pogumen, kakor si pričeval o meni J Jeruzalemu, tako je treba, da boš pričeval ™di v Rimu.« Prikazen je izginila;,zopet se je stemnilo v celici; toda v duhu in srcu je bilo Pavlu tako mirno kljub njegovi prihodnjosti; vedel je, da se mu ni ničesar bati; ne b0 padel kot žrtev sovraštva svojih sovražnikov in njegova želja bo uslišana. Pričeval bo o Jezusu tudi v Rimu. Govoril je Gospod proti modrosti v Atenah in jo osramotil z neumnostjo križa; zbegal bo tudi ošaibnost Rima, ko bo nasproti nji postavil ponižnost križanega Boga... Prebil je noč v molitvi. Zgodaj zjutraj je stopil v njegovo celico ječar. Dober možak je bil stari Lupus. Ravnal je z jetniki tako kakor je upal, da bo. dobil od njih napitnino. Kolikor vršjo napitnino je pri-čaikoval, toliko večjo uslužnost jim je kazal. Ofl Pavla, rimskega državljana, je (Rnogo pričakoval. že mož, ki je prosil, da bi ga pustil k Pavlu, mu je dal veliko napitnino. Zato je bil do" apostola izredno ljubezniv. »He! starec, nek mladenič je, ki bi rad govoril s teboj.« Pavel se je zdrznil med molitvijo. »Kdo?« »Pravi, da je tvoj nečak. Ali ga hočeš videti?« »Naj vstopi, dobri Lupus.« Ječar se smehlja. »Da ukrotimo volka,* mu moramo vreči mnogo mesa v žrelo,« odgovori in stopi na vrata in zakliče: »Ilalo; mladenič! Striček te pričakuje.« Pavlin ni bil več mladenič po zahodnem pojmovanju; je že prekoračil trideset let, toda na vzhodu kličejo tridesetletne moške še za mladeniče. Vstopil je v stričevo celico. Bil je ginjen. Podel mu je k nogam in mu poljubil rob obleke. »Strici Jetnik iz ljubezni do JezuSa!« je vzkliknil. »Vstani, dobri Pavlin,« mu reče apostol prijazno. »Kaj ne, novice prinašaš? Gotovo kakšne zelo važne novice, ker sicer bi ne bil prišel tako zgodaj.« »Prišel sem bil že snoči. stric, pa mi niso dovolili vstopiti,« pravi Pavlin in pripoveduje apostolu o zaroti in kako je hotel Ananija doseči pri tribmiu, da bi ga ponovno pripeljal pred veliki zbor, da bi dobili zarotniki priliko, da ga umore. »Uliogi zaslepijenci!« vzklikne Pavel. Nečaku pa reče: »Pokliči Lupa.« Siari ječar si ni dal dvakrat reči. »Rad bi govoril z enim izmed stotnikov,« mu reče apostol. »Tako zgodaj?« »Ali spe?« »So /e zbujeni.c »Pokliči enega,« mu naroči Pavel in mu stisne med prste nekaj denarja, ki mu je še ostal od izdatkov, ki jih je imel z očiščevanjem nnzirejcev. »Ti, da, ti veš, kaj da moč nogam,« pripomni Lupus s smehljajem in odide iz celice. »Kaj nameravaš?« vpraša Pavlin strica. »Dal te bom odpeljali k tribunu. Lizija je pošten in jaz mu bom izprosil milost spreobrnjenja. Bog naj razsvetli njegov razum. Njemu boš povedal vse podrobnosti.« Stotnika ni bilo treba čakati. Jetnik je bil rimski državljan in zato so ga uslišali. Pomislimo, da je bil stotnik kristjan. Nekateri vojaki od posadke v Jeruzalemu so se oklenili vere pod vplivom čudežev, ki so se dogodili v mestu in razsvetljeni od navdihu jen ja milosti. »Pozdravljen, oče!« pozdravi stotnik apostola. »Bog naj te blagoslovi, srn,« odvrne Pavel, ki je 'že vedel, da ie stotnik kristjan. »Odpelji, prosim te, tega mladeniča k tribunu, ker mu ima nekaj zaupnega sporočiti.« * Volk pomeni latinsko lupns, zato se igra 8 pomenom svojega imena in namigava na napitnino. »Pojdi!« reče stotnik in pelje Pavlina po ozkih ctopnica.il iz ječ v gornje prostore. Dospela sta na malo dvorišče in čez to po stopi nicali, ki 60 vodile v tribunovo stanovanje Stot nik veli Pavlinu počakati in vstopi k' odličnemu tribunu. »Jetnik Pavel me ie poklical in prosil, naj pripeljem nekega mladeniča k tebi, ker ti ima nekaj povedati,« nravi. »Dobro. Reci Pavlu, da me jo Ananija prosil, da ga pripeljem ponovno pred si nedrij, šli bomo malo pozneje. Naj se pripravi, ako misli na svoje opravičevanje.« Stotnik veli Pavlinu vstopiti. »Pozdravljen, prejasni Lizija,« ga ta pozdravi. »Kdo si?« »Nečak tega Pavla, ki je zaprt.« »Si Jud?« »Alibi bil prišel poiem k tebi, dobri tribun?« »Res. Ta rod misli, da bo. postal nečist, ako se mi približa. Torej Rimljan?« »Rimski državljan,« odgovori Pavlin odločno kakor Pavel. »Kaj mi želiš povedati?« vpraša vljudno Lizija. Rimsko državljanstvo je napravilo nanj dober vtis. »Kar ti imam povedati, ti moram sporočiti na ušesa, dobri tribun.« Lizija prime Pavlina za roko in se umakn« z njim v samoto. Bolje bi bil storil, da bi od* slovil stotnika, toda tribun je bil zelo previden, odkar je bil nek zagrizen Jud med avdienco zarinil proti njemu bodalo, da bi ga zadel/Vi prsi. Od tega dne je bil bolj pazljiv ii ni ni« kogar sprejemal popolnoma sam. Pri vsaki av« dienei, tudi zasebni, je morala biti poleg zaupna oseba, redno eden centurijonov, ki b4 gol v primeru potrebe branii. »Kaj mi imaš povedati?« ga vprai«. »Judje so se dogovorili, da te poprosijo da' bi jutri privedel Pavla v veliki zbor, kjer t« bodo prepričali, da je njegova smrtna obsodb« upravičena.« »Kako to veš?« Pavlin ne odgovori na vprašanje, marveč nadaljuje: »Ti se jim pa ne daj pregovoriti...« »Oh, oh! Kdo pa si ti, ki se mi drzneš ugo-varjati?« ga kara tribun- »Ne stori tega, ker več kot štirideset mož pripravlja zasedo; zakleli so se, da ne bodo no jedli ne pili, dokler ga ne ubijejo V dvorani velikega žtiora ali na potu. Uspelo jim bo, kos lakota in žeja jih je privedla že do obupa.« »Norci, zares norci! Zakaj sovražijo tvo-< jega strica?« »Ker uči resnico. Ako bi ti poznal njegovi nauk, odlični tribun, bi postal njegov učenec.« Lizija se smehlja. »Njegov učenec, Nikoli! Imam že svoj« prepričanje, katerega ne bom menjal. Rim ukazujel in vsi morajo ubogati; samo ena postava je, ka-tere se moramo vsi držati, rimska, in jaz moram biti pripravljen tudi življenje dati za ve* ličino večnega mesta in braniti njeno gospod« stvo nad svetom.« »Toda duša?« ugovarja Pavlin. »Molči!« mu veli tribun. »Ne povej nikomur^ da si mi to naznanil. Pojdi « »Saj ne boš peljal Pavla pred veliki zbor?« »Pojdi!« ponovi tribun, ki ni ho'el razodetl svojih sklepov prvemu. »Stric...« Tribun se smeje. Pavlinova bojazen za strica mu je ugajala. »Ne boj se. Ne bodo mu skrivili niti lasu,« ga potolaži; Pavlin jpotolažen odide s krščanskim stot« nikom. Na hodniku vpraša ta apostolovega nečaka : »Ali si knj dosegel?« »Prosil sem varstva za strica.«. »Ne boj se. On je rimski državljan in Lizija ga bo branil.« Te besede so povečale Pavlinovo zaupanj«. Tribun pa je medtem mrmral: »Ta Pavel je zelo nevaren človek. Zmožni so vdreti v trdnjavo, da ga umore. Lakota in žeja jih bo prisilila k še bolj norim početjem in ako mi umore Pavla pred razpravo in brez predhodne obsodbe, bom imel mnogo sitnosti. Zlodjal Rimski državljan. Bolje bo, da ga pošljem v Cezarejo k namestniku, Naj rfc&mota zmešnjavo on, plemeniti Antonij Feliks. Križem sveta Dva milijona pomaranč bo srgnilo Ker ne morejo dobili zalKijev za pošiljanje, l>o v Palestini segnilo za 2 milijona zaliojev pomaranč. Od začetka vojne ui mogla Palestina več izvažati sadja, ki je prej tvorilo štiri petine vsega izvoza Palestine. Vlada je dovolila kmetovalcem v stiski že več 3 odstotnih posojil v višini 2.25 milijona funtov. Kinetjc trde, da so iz svojega potrošili še 4.25 milijona da ne bi propadli dosedanji nasadi. Če se tudi letošnja žetev ne bi mogla prodati, zahtevajo, c.'a vlada odkupi 100.000 pomaranč po ceni šest funtov za tono. Ker je vlada že jamčila za novo posojilo v višini 850 tisoč funtov, bo narasla letošnja podpora vlade na t.5 milijona funtov. Rariomrana živila tudi na Švedskem Švedsko prebivalstvo je bilo glede na vremenske razmere vajeno večjih obrokov živil, kakor ljudje v toplejših krajih. Če znaša obrok mai-čob na mesec 1 kg, je to za švedske razmere malo. Sira imajo sedaj Švedi samo 20 dkg na mesec, mesa dobivajo 400 gr na teden, obrok kruha pa znaša 1700 gramov na teden. Na krušno karto prodajajo tudi testenine. £>lac.'korj« dobi vsaka oseba 1.6 kg na mesec, jriža pa ie manjše količine. Nakup mleka je prost, vendar sme mleko vsebovali le 3% ms-Seobe. Obroki kave so znašali v zadnjih sedmih mesecih po 100 gramov, obroki čaja pa |K> 70 gr na mesec. V splošnem se je življenje na švedskem zelo podražilo. Romunsko vinogradništvo Pri svetovnem pridelku vina je Romunija po količini svojega pridelka na četrtem mestu, njeno vinogradništvo pa še ni tako razvilo, da bi moglo zavzeti v narodnem gospodarstvu primerno mesto. Romunski letni pridelek vina znaša 8 do !0 milijonov hI, romunska vina pa vsebujejo 10 do 14 stopinj alkohola. Od vseh romunskih vinogradov pric.'e 37.157 ha na necepljeno, 121.223 ha na cepljeno trto, 177.647 hektarov pa na samorodnieo. Pomanjkanje hrane Iz Rima poročajo, da se bo letos v Braziliji prvič zgodil čudež, da ne bodo uničili kavine žetve- To pa zato, ker že splošno po svetu čutijo pomanjkanje prave kave. Vso kavo, ki jo ima Brazilija za izvoz na razpolago, bosta odkupili Anglija in Združene države. Pomanjkanje kave je tem večje, ker je prišel azijski kavni trg popolnoma v japonske roke. Oljka daje maščobo (ki oljke nima Grčija samo izdatne količine jedilnega olja, temveč tudi potrebno ma-&oko pod puščavskim peskom. Iz še nedognanih vzrokov so v poznejši dobi usahnile vodne žile. Križanka št. lO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Vodoravno: 1. metalni krožeč, 0. madež, 10. presenečen, 11. gora v Grčiji, 12. soproga, 13. velik ptič, 14. član izumrlega evropskega naroda, 16. slovenski zgodovinar, 17. okrajšan veznik, 18. ribiško orodje (množ.), 20. osebni zaimek, 21. roparji, 22. obrtnik (brez samoglasnika), 24. obljublja, 25. dve tretjini besede »spi«, 27. moško ime, 2!). moško ime, 30. šlevilo, 31. planinska ptica, 33. okraj, 34. zamota : 35. letopis, 36. turško moško ime. Navpično: 1. rimska boginja, 2. staroslovensko ime, 3. slovenski vseučil. profesor, 4. del spovedi, 5. ime in priimek slovenskega pesnika, C. neresnica, 7. »grenit v srbohrvaščini, 8. državni zbor v starem Rimu, 9. letopisi. 14. surova, 15.- delati pri statvah, 18. hrvaško »kdo«, 19. žensko ime, Igla t kopi sena Da bi se našla igla, ki jo zalakne hudomuJ-liei v kopo sena, je skoraj izključeno ali vsaj malo verjetno. Vendar pa se je našel šaljive«, ki je tudi to zvito rešil. Slavil je, da bo našel iglo v nekaj minutah. Po sklenjeni_ slavi je dal "kopo sena stisniti v balo, to pa so odnesli v rBntgeno. loško postajo, kjer so v petih minutah ugotoviti, kje je igla in jo potegnili iz sena. Češki hmelj Vrhovni urad za ceno je na Češkem objavil nove najvišje cene za letošnji hmelj. I'o tej objavi eo določene naslednje cene za 50 kg hmelj« pri proizvajalcu: za žalski okraj od 1800 do 2600 Kč, za roudniški okraj pa od 1050 do 2300 Kč. Kot najvišje cene za prodajo hmelja inozemskim pivovarnam so bile franko nakladalna postaja določene naslednje cene za 50 kg hmelja! za žalski hmelj 3100 Kč, za roudniški hmelj pa 2800 Kč. Velika dolinska zapora V Bolgariji grade največjo dolinsko zaporo na Balkanu. K temu jih je prisililo pomanjkanje vode v Sofiji. Zapora bo na pogorju Rila. Načrte so izdelovali več let. V zadnjih dneh je skupina inženirjev obiskala zgradbo. Je« jo dolg 525 m, globok 51 m, ograda pa visoka 35 m. Jez bo vseboval 15,300.000 hubičnih metrov vode. fee leto« bodo dela dokončali do tiste mere, da bo bolgarska prestolnica že dobivala od tod vodo. Bolgari navdušeni za umetna gnojila Poraba umetnih gnojil se je v zadnjih letih na Bolgarskem zelo povečala. Dočim je š» pred štirimi leti vsa Bolgarska uvozila komaj 800 ton umetnih gnojil, so letos naročili samo prebivalci plovdivskega okraja 15.000 ton umetnih gnojil. Tudi v drugih krajih Bolgarske je uporaba umeU nih gnojil zaradi očividnih uspehov umetnega gnojenja zelo narasla. 22. nevezana beseda, 28. mohaniedansko sveto pismo, 25. d e*! sobe, 26. pazit, 28. gora v Karavankah, 90. del Vojvodine, 312. trije enaki eoglasnik^ 33. število. Rešitev križ«ikt it* ^ Vodoravno: !. kr., 3. uspeh, 8, da, !0t rektorat, 11. opal, 12. seno, 13. na, 15. varan, 18. km, 19. alg, 21. nor, 22. Ali, 23. zapovedan, 24. tri. 25. din, 26. Ida. 28. A. M. (Anion Medved). 29. satan, 51. ad. 32. njim. 33. Soča, 37, katoličan, 38. Ak, 39. oljna. +0. da. Navpično; 1. krona, Z rep, 3, udav, 4. S. K. L, 5. pokrovitelj, 6. eks, 7. hren. 8. dam, 9. atomi, 14. alarjn, 16. anoda, 17. arena, 18. klada. 20. spi, 22. Adi. 24. tanka. 27. Adana. 29. sito. 50. noče, 33. jak, 34. mol, 55. sin. 56. čad. " Mlatil oglasnik Pristoj3»iHa za maie sglme se plafuje naprej. Semena sa polje in vri nudi SONIHIR BEZENSEI Ljubljana, Miklošičeva štev. 8, palaPa Ljudske posoJIlelM avež ali suh kupujemo po najvišjih cenah f skladiSču „Alpa", — Ljubliana, Vidovdan- ska cesta št. 18. lissi bsučls ailli za pomoč gospodinji in v mlinu. Plača dobra. Franc Porenta. Zatvo-glje 9, Dobiunje prt Ljubljani. do 1000 kg dobrega sena za semenski kroniir. Zadvor St. 68, Dobrunje. ' -J*-Schriftleiter Urednik: France Kremžnt, jonrnalist, časnikar, n . --- ......- — AJle in Laibach — Vsi t Ljubljani. -prav. .Do-CM*..- O** * Oirektor. ravnntelj.