glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
IZ VSEBINE
3.	Kakšna bo Šaleška dolina?
4.	Načrtovanje odlagališča za odpadke 6. Zvezdice prinašajo olajšave
12. Nastalo je 300 čudovitih umetniških del
titovo velenje, 16. februarja 1989 številka 6 (962), cena 2000 dinarjev
A
e>U)r
Obnova Šaleškega gradu? Za naložbe 127,5 milijarde
dinarjev
Delavci kulturnega centra Ivan Napotnik so si to nedeljo ob pomoči članov jamarskega kluba Speleos ogledali stari obrambni stolp gradu Šalek, saj je ta začel v zadnjem obdobju pospešeno propadati in že ogroža priložnostne obiskovalce, pa tudi nekatere hiše v njegovem podnožju. Namen dokaj zahtevne akcije je bil, da se strokovno oceni v kakšnem stanju je grajski stolp in kako zahtevna in draga bi bila delna ali morda celovita obnova tega zgodovinsko zanimivega objekta, (bz)
Za gospodarske in negospodarske naložbe smo namenili lani Ve-lenjčani 127,5 milijard dinarjev. Investitorji so zagotovili večino, kar 98,4 odstotka potrebnih sredstev sami, s krediti pa le 1,6 odstotka.
Naložbe so nam porastle za 189 odstotkov in so glede na to, da izkazujejo sredstva za delo 165 odstotno, gradbeni material pa 158 odstotno rast, tudi realno višje. Višje so tudi, če jih primerjamo š slovenskim povprečjem, kjer izkazujejo vlaganja v osnovna sredstva 150 odstotno rast.
(mz)
X.
Letos več kot 200 novih stanovanj
Če bo šlo vse po načrtih, potem bomo letos v občini Velenje bogatejši za 203 novih družbenih stanovanj. Največ bomo zgradili dvoinpolsobnih — 57, dvosobnih 51, tro in več sobnih 34, eno-
sobnih 24, enoinpolsobnih 19 ter 18 garsonjer.
Kje bomo ta stanovanja gradili oziroma pridobili? 62 na Selu, 102 stanovanji v mestu Titovo Velenje, 32 v Šoštanju ter 7 v Topolšici.
Poprečna cena kvadratnega metra stanovanja pa je v občini Velenje decembra lani znašala 3 milijone 380 tisoč dinarjev.
(mkp)
Ustvarjajte skupaj z nami
Želimo biti vsak dan boljši, zanimivejši, raznovrstnejši. To je naše delovno načelo. To bomo lahko le, če nas bo
več.
Ste mladi, ustvarjalni, polni zamisli, pa jih doslej niste imeli priložnost uresničiti?
Priložnost je tu. Pred vami pa izziv: preizkusite se v napovedovanju, izbiranju glasbe, snemanju — tehničnem delu
v studiu, grafičnem urejanju in seveda novinarstvu. Vabita vas Naš čas in Radio Velenje.
Kaj je treba narediti najprej? Predstavite se nam v pismu; povejte, kaj vas veseli, ostalo pa prepustite nam. Še naš naslov: Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje.
Pohitite, ker dolgo ne bomo čakali. Nestrpni smo in čas je zlato.

Šoštanjske termoelektrarne
Manjša proizvodnja
V tej sušni zimi so se znašle termoelektrarne še v posebej težkem položaju, saj so razprte med zahteve ekologov po omejevanju proizvodnje zaradi onesnaženosti zraka in velike potrebe po ter-moenergiji. Te naraščajo v naši republiki iz dneva v dan, saj dajejo hidroelektrarne zaradi vse manj vode le še malo potrebne energije.
Sloveniji električne energije primanjkuje. Nekaj časa smo manjkajoče količine dobivali iz drugih republik, zdaj pa tudi tam nimajo presežkov in prisiljeni smo jo uvažati.
Kljub takšnemu stanju, pa so delavci šoštanjskih termoelektrarn prejšnji teden, v sredo, takoj po tem, ko so jim s Hidrometeorološkega zavoda sporočili, da je zrak v Zavodnjah močno onesnažen (polurne koncentracije žveplovega dioksida so dosegale 2,4 mg na kubični meter zraka — najvišja dovoljena koncentracija pa znaša 0,75) podali zahtevo pri dispečerski službi slovenskega elektrogospodarstva po zmanjšanju proizvodnje. V naslednji noči so že obratovali s 40 odstotkov nižjo zmogljivostjo in tako tudi dosegli, da v nasledni-jih dneh koncentracije žveplovega dioksida niso presegale dovoljenih količin.
(mz)
Titovo Velenje — Dom kulture
Drevi Marko Bule in Vinko Vasle
Drevi, 16. februarja, ob 19. uri bo v dvorani doma kulture v Titovem Velenju zanimiv pogovor z dvema kandidatoma iz SR Slovenije za člana predsedstva SFRJ, Markom Bulcem in Vinkom Vasletom.
S tokratnim večerom v Kulturnem centru Ivana Napotnika nadaljujejo doslej zelo uspele pogovore.
V četrtek smo tudi v Titovem Velenju slovesno in prisrčno, za kar so poskrbeli mladi ustvarjalci iz Glasbene šole, obeležili naš kulturni praznik. Po Zdravici je spregovoril predsednik kulturne skupnosti, prizadevnim delavcem so podelili tudi priznanja. Več o tem na 8. strani.
Prodajno razstavna galerija v Zlatici
Veliko prireditev se je zvrstilo v občini Velenje prejšnji teden. Z njimi so po krajevnih skupnostih obeležili slovenski kulturni praznik. Na sam praznični dan se je zvrstilo nekaj promenadnih koncertov, v gostinskih lokalih je bil na mizah ponatis Prešernove pesmi Strunam, vredne ogleda pa so tudi razstave kulturne dediščine, ki so jih uredili v izložbah trgovin Nama, Mladinska knjiga in
Merx delavci Kulturnega centra. Pa še mimo enega dogodka tega dne nikakor ne smemo. Delavci kulturnega centra in Ere so skupaj odprli v trgovini Zlatica prodajno razstavno galerijo. Nekaj umetniških slik imajo v tej trgovini razstavljenih, obiskovalcem pa pokažejo še katalog slik, ki jih lahko ti kupijo v galeriji Kulturnega centra.
(mz)
Želijo se znova izkazati
Po petnajstih letih bomo v Titovem Velenju znova videli najboljše atlete z Balkana v teku v naravi. Velenjski atletski klub je sprejel letošnjo organizacijo te vsekakor zanimive atletske prireditve in podobno kot leta 1974 želijo tudi tokratno prireditev izvesti kar najbolje, ali kot je dejal predsednik organizacijskega odbora Martin Štajner s kar najmanjšimi stroški, vendar dostoj-
Mi smo za model*
[EJRrgjJ
no organizaciji prireditve na tako visoki ravni. Organizacijski odbor pod vodstvom Martina Štajnerja si je že zdavnaj razdelil naloge, ustanovili pa so tudi veččlanski častni odbor, ki ga vodita predsednik Drago Šulek in podpredsednica Dragica Kotnik.
Brez pomoči organizacij združenega dela in vseh drugih seveda tudi pri izvedbi te prireditve ne bo šlo, zato bodo posamezne delovne organizacije prevzele pokroviteljstvo nad reprezentancami. Naprimer za reprezentanco Jugoslavije bo »skrbel« Rudnik lignita Velenje, za grško Gorenje in tako naprej. Atleti in atletinje bodo prebivali v domu učencev, hranili pa v Rekovi družbeni prehrani.
Progo in sploh prireditveni prostor ob športnem parku ob Jezeru si je pred dnevi ogledal
tudi predstavnik, oziroma sekretar balkanske atletske zveze Bolgar Spasov. Proga mu je bila všeč, menil je celo, da bi bila primerna tudi za organizacijo svetovnega prvenstva v krosu. Morda se tudi zaradi te izjave atletski delavci Velenja že navdušujejo za to.
Na balkanskem krosu v Titovem Velenju bodo po sedanjih napovedih nastopili tekmovalci vseh držav s tega področja. Po odličnem nastopu velenjskih atletov na republiškem prvenstvu v Kopru v klubu upajo, ali so že kar prepričani, da bo tudi kdo izmed njihovih tekmovalcev 12. marca oblekel državni dres. Največ izgledov imajo Mrazova, Živko, Hudournik in Pohar.
To bo odvisno od njihovega nastopa 26. februarja na državnem prvenstvu v Svetozarevu.
Celjsko območje	i
Sprememba republiške ustave
-Emona expres
Radio škandal
Piše:
VINKO
VASLE
Že prvi pogovori o delovnem osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije so pokazali, da je odprtih toliko vprašanj, da ne hi bilo dobro, če bi s tem pomembnim opravilom hiteli. To se je pokazalo tudi na delovnem pogovoru s predstavniki velenjske, celjske, mozirske in žalske občine, ki je bil prejšnji četrtek v Celju. Udeležil se ga je tudi predsednik skupščine SRS Miran Potrč. Ob tem pogovoru o delovnem osnutku amandmajev so spregovorili še o delovanju dele-
Odkar se je nekega lepega dne na titograjskih ulicah zgodilo ljudstvo, se je pri nas začelo marsikaj dogajati. Potem se je nareč tu zgodila demokracija, tam se je zgodil pravni sistem, pa Slovenci smo se dogajali s kulturo; zgodila seje nato še Svetova zlata medalja in nato še Čižmanova bronasta. Za potemnitev teh dveh sijajev se je nato zgodilo še močno onesnaženje v Zavodnjah in okoliških krajih.
Človek bi takole preprosto
V soboto so se sekretarji osnovnih organizacij ZK občine Velenje zbrali v Ku-mrovcu na seminarju na katerem so se podrobneje seznanili z družbeni tokovi v naši družbi in prizadevanji slovenskega partijskega vodstva za oblikovanje takšnega programa te družbeno politične organizacije, ki bi zagotovil hitrejše odpravljanje
gatskega sistema in delegatov v sedanjih oteženih razmerah.
Razpravljalci so se strinjali z mnenjem predsednika Mirana Potrča, da so pri pripravi sprememb republiške ustave velike možnosti; drugo pa seveda je, kako jih bomo znali izkoristiti. Tudi ponujeni delovni osnutek še zdaleč ni dodelan in k dopolnjevanju se bo gotovo vključilo še veliko teles, veliko pa tudi pričakujejo od javne razprave. Ta mora biti tokratres temeljita.
v temi — saj se lahko tudi v temi marsikaj zgodi — bi bilo treba bolj obremeniti premogovniške elektrarne, pa naj se zgodi, kar se hoče. In tako seje zgodilo onesnaževanje. Kot čisti stranski produkt tega pa se je zgodila nejevolja ljudi, zgodilo se je, da so ljudje vendarle spoznali, da so sprejeli nek predpis, ki bi ga lahko ob tem zgodenju uporabili. Pa seje tudi ob tem zgodila zamuda, ni se pa zgodilo presenetljivo očiščenje.
notranjih slabosti v zvezi komunistov, predvseiji pa družbi omogočil uspešnejši razplet gospodarskih težav.
Sonja Lokar je velenjskim komunistom analitično prikazala stanje v ZKJ in spregovorila o možnih posledicah sedanjih konfliktov, vsaj delno pa je razjasnila tudi nekatere dileme povezane z
Že v teh razpravah se seveda postavlja tudi vprašanje, ali je smiselno sprejemati ustavna dopolnila, ali ne bi bilo bolje malo počakati in sprejeti dodelano novo slovensko ustavo. Bojazen namreč je, da bi ob naglici spet ne dodelali vsega tako, kot bi bilo potrebno in seveda tudi radikalno izkoristili okvire, ki so znotraj sprememb v zvezni ustavi. Pri tem je gotovo treba paziti na tista področja, kjer ljudje resnično pričakujejo hitre in odločilne spremembe; med te gotovo sodi
Kaj bomo torej lahko rekli še: zgodil se je veter! Ne -r oprostite, prenaglil sem se. Ni dobro, da bi se zgodil še veter. Vsaj premočen se ne sme zgoditi. Sicer se lahko zgodi še to, da bo odpihnil še tiste bolj ali manj trdne odločitve, da bo šo-štanjska koln elektrarna le kmalu dobila, čistilne naprave. Bolje bo, če bomo lahko kmalu resnično in vseobsežno zapisali: zgodil se je človek. Z vsemi posledicami.
(frk)
Ivan Kramer, direktor Elkroja
na seji izvršilnega odbora SŠGZ: »V Zvezni republiki Nemčiji potrebujejo v približno enako opremljeni tovarni kot je naša za izdelavo enih hlač štirikrat krajši čas. Tehnični ljudje v tovarni razmišljajo o tem, kaj bi se v procesu dalo spremeniti, pri nas, pa ne mislim samo na Elkroj: — zakaj je šel direktor na službeno pot, zakaj so šli trije in ne eden...«
Nesprejemljivo je, so menili člani predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Velenje, ko so se seznanjali z delom družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Velenje in Mozirje, da njegovo financiranje ni ustrezno rešeno. To področje je treba najhitreje primerno urediti in mu zagotoviti tudi polno kadrovsko zasedbo.
Področje družbenega pravobranilstva je bilo v preteklem letu kadrovsko okrnjeno, področje je pokrivala pravzaprav le namestnica družbenega pravobranilca. V oktobru je skupščina sicer imenovala novega družbenega pravobranilca, ki pa je mesec dni kasneje ostal sam, ko je njegova namestnica odšla na drugo delovno dolžnost.
Odsotnost družbenega pravobranilca samoupravljanja se zato danes odraža na specifičen način. V marsikaterem okolju, kamor se je družbeni pravobranilec sedaj >spustil<, prihaja do odkritega izražanja nezadovoljstva in začudenja. To si lahko pojasnimo tudi s tem, da je na tem področju precej časa vladalo zatišje.
Sicer pa so na seji siridikalne-
sprememba volilnega sistema. Amandmaji, kot so, pri tem ne ponujajo dovolj novega. Vse to seveda pomeni, da bo potrebno še veliko temeljitih razprav, preden bomo v Sloveniji dobili ustrezne ustavne spremembe; pa naj gre za začetek le za dopolnila, ali za pripravo prave spremenjene in na sodobnih načelih zasnovane ustave.
<-Jk)
Pohod Štirinajste na Štajersko
LETOS BREZ VEČJEGA POHODA MLADIH - V PONEDELJEK PROSLAVA V SEDLARJEVEM, V NEDELJO V DOLINI GRAČNICE. VEČ PRIREDITEV ŠE DRUGOD.
Letos mladi s celjskega območja niso pripravili že tradicionalnega pohoda po poteh legendarne Štirinajste divizije. Ostala leta so v tem času krenili po poteh borcev te divizije, ki so v noči .s 6. na 7. februar leta 1944 prečkali Sotlo in krenili proti Štajerski. Na dan obletnice je bila letos osrednja proslava pri mostu in spomeniku na Sedlarjevem, kjer je zbralo veliko mladih in tudi precej preživelih borcev. O poti borcev in pomenu tega pohoda pa sta spregovorila predsednik slovenske mladinske organizacije Jože Školč in general-polkovnik Ivan Dolničar.
V nedeljo pa je bila proslava še pri spomeniku Iliji Badovincu v dolini Gračnice. To proslavo so pripravili Laščani, nanjo pa je prišlo tudi veliko pohodnikov, ki so se na pot odpravili iz več krajev občine. Sem so prispeli tudi planinci, ki so pripravili dvodnevni pohod po poteh borcev Štirinajste.	(Jk)
ga predsedstva največ pozornosti, ko so se seznanjali z delom družbenega pravobranilca, namenili području samoupravnega organiziranja oziroma Žakonu o podjetjih. Ze sprejeto besedilo zakona kaže, da je na tem področju še precej nejasnosti, zato so poudarili, da so še vedno v veljavi tista določila Zakona o združenem delu, ki niso v nasprotju z določili Zakona o podjetjih. Ali kot je v tej zvezi rekel na seji Ivan Druks: »Hitimo počasi in previdno. Recepti in kalupi se lahko izkažejo kot problematični.«
(mkp)
Nihče, ki ne more ujeti kratkovalovne frekvence »edinega najboljšega, fantastičnega radia Študent« (samoreklama, ki je točna!), seveda ne ve, kaj ta radio v resnici je. In zato, ker je kar je, tudi ne dobi daljnosežnejše frekvence. Morebiti zato, da ne bi pokvaril še širšega slovenskega poslušalstva.
Prisegam pa, da ne poznam niti ene osebe, ki jo drugače poznam, ki ne bi poslušala tega »visokonakladnega« radia — če uporabim časopisni žargon.
Navsezadnje o njegovi priljubljenosti priča lanskoletna akcija za samoprispevek, ki je v tednu dni navrgel omenjeni radijski postaji toliko denarja, da so si lahko ustvarjalci programov za stare in mlade kupili pravi in pravcati džip z vso potrebno mašinerijo za neposredne prenose s terena. To so omogočili pregovorni skopi Ljubljančani (in širša okolica), ki so še nedolgo tega glasovali proti ljubljanskemu ekološkemu samoprispevku. Torej Radiu Študent verjamejo, mestni oblasti pa ne. Ali nekaj podobnega.
Navsezadnje je program te radijske postaje čista groza: o neuvrščenih niti besede, uredniki očitno »ljubijo« Sloboda-na, reklame so takšna sramota, da jih odkupuje in predvaja tudi nacionalni slovenski radio, glasba je težko kapitalistična (me zanima od kod švercajo najnovejše komade!), stiki s poslušalci so direktni (včasih zato spustijo koga, ki čudovito natolcuje čez oblast)... In še druge neznosnosti se dogajajo.
Hvala bogu, da sežejo na Gorenjskem samo do Kranja, in škofje Loke, na Štajerskem včasih (ko je zrak čist) do Trbovelj itn. Ze tako razvpito slovensko ljudstvo bi bilo še slabše, če bi vso poslušalo to radijsko postajo. Slišati je, da je v ljubljanski kotlini Radio Študent tako močan, da celo znani zgovornež Janez Stanovnik dvakrat premisli, kaj bo javno rekel, če noče pri urednikih te postaje priti v nemilost. Človeka so sposobni secirati po dolgem in počez in mu poiskati grehe tjakaj do rojstva nazaj.
Radio Študent se po zagotovilih (domišljavost pa taka!) teh istih ustvarjalcev posluša tudi po službeni dolžnosti: na policiji, v CK-aju, na sindikatih in še v kakšni pomembni instituciji sistema. In če se vsaj enkrat na mesec kakšno pomembno ime ne znajde v programu, je človek končal svojo kariero za večno.
Najnovejši škandal si je omenjena anarhistična radijska postaja privoščila v čast in slavo slovenskega kutlurnega praznika, pa naj odgovorni urednik Ali Žerdin še tako divje demantira kakršnokoli povezavo še ne omenjenega škandala s Prešernom! Nihče mu ne verjame. Začelo pa se je kakšen teden dni pred obletnico Prešernove smrti, ko je Radio Študent z vsemi — jasno — zahodnimi propagandističnimi prijemi oznanjal, da bo 7. februarja (spomnimo se, da so tega dne v Cankarjevem domu poklanjali Prešernove nagrade) iz svojega centralnega studia neposredno prenašal boksarski spopad med Alijem Žerdinom in Urbanom Volkom (ki sicer na radiu skrbi za nekakšno glasbeno kulturno produkcijo).
Gospod Žerdin se je (nasprotnik pa tudi) na tekmo vestno in resno pripravljal in je toza-
devno hodil cel teden po Ljubljani v značilnih boksarskih oblačilih, si nabiral prepotreb-no kondicijo po ljubljanskih ulicah in končno takšen zašel tudi na neko zelo pomembno sejo v slovenskem parlamentu.
Pa so ga prisebni varnostniki onemogočili, čeprav je tega dne bil (tudi) pustni torek in se je po prostorih skupščine cel dan sprehajal Martin Krpan z veliko leseno macolo na ramenih (kdo ve koga je iskal v teh posvečenih delegatskih prostorih?). Na vprašanje novinarjev, kaj Krpan počenja tam naokrog, je Alenka Leskovic, ki ima na skrbi informiranje in stike z novinarji, povedala, da gre le za pustno šemo in da to nadalje pomeni, da se tudi v skupščini maskirajo. Kadar je to pač potrebno.
Tako je omenjenega večera ljubljanska srenja (ki ni dobila posebnega vabila za slavnostno prireditev v Cankarjevem domu) preko Radia Študent spremljala neposredni prenos boksarskega dvoboja med predstavnikom vzhodnega in zahodnega Broda (predel na obrobju Ljubljane, od koder sta doma oba športnika). Cel teden prej pa smo poslušali biografije gospodov Žerdina in Volka — za vsak slučaj seveda, če bi se srečanje tragično končalo. Dan pred dvobojem je bila tudi tiskovna konferenca, ki so se je lahko udeležili le dopisniki in posebni poročevalci iz tujine — se pravi iz srbohrvaškega govornega območja.
Centralni-studio je bil predelan v boksarski ring, dvoboj pa je sodil znameniti glasbeni kritik Marjan Ogrinc, ki se je v glavnem po mnenju večine obnašal kot Slobodan Miloševič! Govoril je, da mora zmagati tisti, ki ga podpre največ navijačev, ne pa tisti, ki bo boljši. Ža poslušalce sta neposreden prenos komentirala dva komentatorja: eden za slovensko in drugi za srbohrvaško govorno območje.
Pač glede na stanje razmer in sil v Ljubljani z okolico in da ne bi bilo nepotrebnih očitkov o slovenski nacionalistični ho-mogenizaciji. Prav komentatorja sta bila živi dokaz, da je v Sloveniji boks izrazito slabo razvit, saj je celo slovensko boksarsko-komentatorsko izrazoslovje sramotno šibko. Potem seveda ne čudi, če nas na jugu ne razumejo najbolje.
Boksarsko srečanje je imelo šest rund in čeprav je kazalo, da gre za vrhunsko profesionalno srečanje dveh prekaljenih športnih kulturnikov, je zadnja runda med poslušalci pustila nekaj dvomov in vprašanj! Ali je bila tekma zrežirana in če je bila, katera nenačelna koalicija se je vmešala še v zadnjo čisto zadevo v Jugoslaviji (v šport seveda z izjemo nogometa)? Ali je imela vmes svoje prste partija in če, katera: severna ali južna? Konec dvoboja je bil namreč precej anarhičen, slišati je bilo vpitje in kričanje, dogodil se je narod (po stari slovenski navadi je v studiu prišlo do vsesplošnega pretepa), ujeli smo nekaj nespodobnih besed in parol, zahtev po odstopih ... Žerdin je bil naslednjega dne na svojem delovnem mestu, za njegovim nasprotnikom pa še danes poizvedujejo. Baje so ga v nekaj komadih odnesli iz studia. Tako smo tudi Slovenci dobili svojo anarijo čeprav samo radijsko in dobro zrežirano. Saj so tudi nekatere druge naše ju-go anarhije odlično zrežirane, kajne!
naš čas
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠČAS«je bil ustanovljen l.maja 1965;od I.januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 2.000 izvodov. Mesečna naročnina 7.150 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 21.450 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 36.450 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po. mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od S. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Priznanja zbornice Odziv le iz mozirske občine
Savinjsko-Šaleško gospodarska zbornica že nekaj let zapovrstjo podeljuje priznanja — zlato plaketo, ki jo podeljuje za izredne zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva srebrno plaketo za vidnejše zasluge in dosežke pri razvoju gospodarstva, častne plakete, ki jih zbornica podeljuje za visoko stopnjo sodelovanja z zbornico in napore pri uresničevanju' njenega programa ter širitvi gospodarskega sodelovanja in povezovanja tudi zunaj regije in diplome Savinjsko-Šaleške gospodarske zbor-
nice. Te podeljuje zbornica za zasluge pri razvoju gospodarstva, ob jubilejih in za večletno aktivno delovanje v zborničnih organih.
Odziv s predloga je bil tokrat precej skromen, odzvalo se je pravzaprav le mozirsko gospodarstvo, zato so na nedavni seji izvršilnega odbora, kjer naj bi že oblikovali predlog priznanj zbornice za leto 1988, sklenili, da bodo predlog oblikovali na naslendji seji izvršilnega odbora.
(mkp i
Savinjsko— šaleška naveza
Zgodilo se je...
pomislil: zgodilo se je pač, kaj moremo. In če natančno premislimo, je bilo v preteklosti kar veliko takih, ki so z zmi-gom ramen povedali približno to. Sedanji čas pa terja »aktive« in ne »pasive«, zato ni čudno, če nekateri le povprašujejo tudi to, zakaj se je kaj zgodilo. Dobro, bi kdo porekel, zgodila se je suša in zgodilo se je, da je pri hitroelektrarnah premalo vode, pri termoelektrarnah pa precej premoga. In da se ne bi zgodilo, da bi ostali
Ampak lahko bi rekli, da se je ob tej zadevi končno le zgodil odlok in zgodila se je tudi omejitev. Omejili so proizvod-- njo električne energije, čeprav so nekateri pred tem že nekaterim očitali omejenost, ker se za tako omejitev zavzemajo.
Ob vseh teh zapletih nas lahko reši le veter. Ne le tisti, ki bi razgibal ozračje in odpihnil nesnago kam drugam, ampak nasploh bi potrebovali pri nas kak nov svež veter.
Seminar v Kumrovcu
oblikovanjem političnega pluralizma ter n«vo vlogo socialistične zveze in zveze komunistov.
Matjaž Mulej pa je ponovno nazorno opozoril na nujnost nenehnega izobraževanja in prizadevanj za inovativno družbo v kateri bo ustvarjalno delo tudi ustrezno nagrajevano. Rutino, ki tako hitro pripelje v rutinerstvo, moramo nadomestiti s stalnim dodatnimi usposabljanji in izo-
braževanji, saj nas samo pridnost ne more izvleči iz sedanjih zagat. »Še več,« je kot že tolikokrat ponovno poudaril, »družbi in razvoju so najnevarnejši pridni bedaki.«
Sekretarjem so spregovorili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja občine Velenje in jih seznanili s prizadevanji, ki jih vodimo na različnih ravneh, da bi v občini kar najuspešneje uresničili postavljene cilje.
(bz)
Zagotoviti ustrezno financiranje in kadrovsko zasedbo
16. februarja 1989
AKTUALNO
naš čas stran 3
Izvršni svet Sob Velenje
Krajinske zasnove območja ugreznin RLV
Izboljšajmo razmere v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu
Že nekaj časa ugotavljamo, da stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v občini Velenje nimamo dobro organizirano in to je eden poglavitnih vzrokov za številne težave, ki nas pestijo na tem področju in zato, napori, ki jih vlagamo, ne rojevajo tolikšnih sadov kot bi jih morali.
Že v začetku lanskega leta se je lotil Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, seveda skupaj s strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, priprave celovite analize razmer v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, predlagali pa so tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti delovanja. Po obravnavi je posredoval izvršni svet to analizo v javno razpravo. Žal pa je bil odziv bolj skromen. Nekoliko več ga je bilo le na zasedanju skupščine, kjer so analizo tudi potrdili.
Na osnovi te analize in seveda vseh pripomb, ki so jih zbrali, so sedaj izdelali operativni program ukrepov za izboljšanje učinkovitosti komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Ukrepi so zastavljeni kratkoročno (za letošnje in prihodnje leto), nekatere pa bo mogoče uresničiti šele po spremembi republiške ustave (ukinitev sis, prenos gospodarjenja s stanovanjskim skladom lastnikom.) ki pa bo kot sedaj kaže dopolnjena v takšnem smislu.
IZBOLJŠATI DELEGATSKI SISTEM
Operativni program je razdeljen na pet področij. V prvem delu so opredeljene naloge za izboljšanje delovanja delegatskega sistema. Najprej se bomo morali v občini poenotiti v skupnih ciljih, zmianjšati število samoupravnih interesnih skupnosti (predvideno je, da bi se združile komunalna, cestna, vodna, požarnovarnostna in sis za ptt v eno sis ali sklad) spremeniti na-
čin delegiranja delegatov in ter razmejiti pristojnosti med organi upravljanja in izvajalci.
UVELJAVITI EKONOMSKE CENE
Stanovanjskemu in komunalnemu gospodarstvu je treba zagotoviti normalne možnosti za delovanje, to pa pomeni, da moramo nemudoma preiti na ekonomske cene. Med ukrepi so zato zahteve po sprejetju kalkula-cijskih metodologij za oblikovanje cen ter »tarifnih pravilnikov« za direfenciacijo cen. Cene stanarin naj bi v tem letu oblikovali tako, da bi do polletja dosegli z njimi vsaj 1,5 odstotni delež v realni vrednosti stanovanja, do konca leta pa bi se moral ta delež povečati na dva odstotka (To pomeni zelo visoko povišanje, saj znaša trenutno ta delež le okoli 0,9 odstotka). Cene osnovnih komunalnih storitev naj bi oblikovali tako, da bi pokrivale tekoče stroške enostavne reprodukcije ter del za financiranje dogovorjenega programa razširjene reprodukcije. Predvideno je tudi direfenciacija cen (stanarin in komunalnih storitev) glede na normalno in prekomerno porabo.
Zagotoviti je treba tudi sredstva za dogovoijen razvoj komunalno oskrbovalnih sistemov. V operativnih programih ukrepov je predlagano, da SK1S opusti združevanje sredstev iz čistega dohodka, to pa nadomesti s prispevki ob cenah storitev. Z Veko-som je treba pogodbeno razmejiti sredstva prispevkov za razvoj v cenah komunalnih storitev.
RACIONALIZIRATI DELOVANJE
Predvidena je tudi vrsta novosti na področju same organiziranosti. Sprejeti je treba pravilnike o izvajanju oskrbe v dejavnostih individualne komunalne rabe, sprejeti normative in katastre objektov in naprav v javnem vzdrževanju, predvideti izvajanje programov razširjene reprodukcije . . . Pomembna novost je, da naj bi vsa večja dela javno razpisovali in oddajali najugodnejšim ponudnikom. Podobno velja tudi za vzdrževanje družbenih stanovanj oziroma hiš. Določiti je treba tudi glavnega nosilca za programiranje potrebnih del in sredstev za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ter upravljanje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti. Celoten nadzor in tudi samo gospodarjenje s stanovanji naj bi v celoti prenesli na lastnike (organizacije združenega dela. Predvidenih je tudi več ukrepov izboljšanja delovanja izvajalcev, med drugim naj ne bi povečevali števila zaposlenih, v pripravi pa je tudi predlog o ustanovitvi občinske upravne organizacije s prevzemom planske naloge sisov gospodarskih dejavnosti ter v celoti upravljanje sklada stavbih zemljišč.
V programu je jasno opredeljen tudi nadzor nad delovanjem sistema samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti.
STANOVANJA PRIBLIŽATI KADROVSKIM POTREBAM
Že nekaj časa ugotavljamo, z novimi usmeritvami pa naj bi tudi uresničili, da je potrebno stanovanjsko politiko približati kadrovskim potrebam. Na tem področju pa je treba zagotoviti tudi več reda. Med drugim je treba preveriti dejansko zasedenost stanovanj, oprostiti plačilo participacije za preselitev v manjša stanovanja .. . Stanovanjska skupnost in organizacije združenega dela pa naj bi preverile tudi dosedanje kreditne sklepe in razčistile vprašanja vrnitve družbenih stanovanj.
Predvidenih je torej veliko nalog. Dorekli jih bodo še delegati na prihodnjem zasedanju občin-ske skupščine. „„„ M„„k
Kakšna bo jutri naša dolina?
Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica
Kaj je s prestrukturiranjem?
Program nalog in aktivnosti za izvajanje družbenega piana občine Velenje za letošnje leto je nastajal od novembra preteklega leta. V drugi polovici januarja ga je dokončno sprejel izvršni svet, prihodnji teden (23. februarja) pa bodo z njim seznanili tudi delegate velenjske občinske skupščine. Iz programa za letošnje leto veje nov pristop. Izvršni svet je vanj vnesel le tiste naloge, na katere imamo z instrumenti občinske po-
litike tudi vpliv. Tako je bilo za program nalog in aktivnosti pri izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990 v letu 1989 slišati na seji izvršilnega odbora Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice.
Na isti seji so obravnavali tudi izhodišča razvojne in ekonomske politike v občini Mozirje, vendar so bila ta ob obravnavi še v osnutku, na dokument so zbirali še pripombe in povedano je bilo,
Vzponi in padci proizvodnje
Industrijska proizvodnja se je gibala v preteklem letu v občini Velenje zelo različno. Bila so obdobja, ko smo se veselili njene skokovite rasti, že naslednji trenutek pa smo bili neprijetno presenečeni, saj nam je močno padla. To se dovolj nazorno vidi tudi v grafikonu.
Konec leta pa smo vendarle lahko bili zadovoljni, saj nam je industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1987 po-rastla kar za 9,5 odstotkov, Slovenija pa je izkazala le 2,6 odstotno rast.	(mzj
GIBANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE
□ otKtob). na Matfm
da bo treba vanj vključiti še področje ustanavljanja novih enot, razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, programe drugih krajevnih skupnosti, področje upravnih organov in še kaj.
Osnovne usmeritve, ki se nakazujejo iz družbenega plana občine Velenje za to leto pa so predvsem: spoštovanje programa Q in z njim uvajanje in poudarjanje kakovosti življenja, razvoja in medsebojnih odnosov, usklajen razvoj družbene nadgradnje z materialnimi možnostmi gospodarstva in spodbujanje in razvijanje podjetništva v občini Velenje.
Ob obravnavi tega dokumenta so člani izvršilnega odbora zbornice izpostavili recimo vprašanje, zakaj na stanovanjskem področju v občini Velenje že kar v začetku leta odstopamo od tržnega gospodarstva? V mislih so imeli neuveljavitsv predlaganih višjih cen stanarin in najemnin; zamislili so se nad rastjo industrijske proizvodnje v velenjski občini lani — ta je bila za 9,5 odstotkov višja kot leta '87, medtem ko je v Sloveniji upadla za 2,6 odstotka. Mar ni, so nakazali možnost, to tudi zaradi tega, ker so gospodarstvo velenjske občine ne prestrukturira, ne prenavlja? Nič niso imeli proti takšni rasti industrijske proizvodnje, da ne bo pomote, menili so samo, da bi bilo dobro pogledati, koliko ta rast lahko pomeni pomanjkanje prestrukturiranja, saj, kot so rekli, ob prenavljanju, industrijska proizvodnja ne more naraščati tako hitro.
Spraševali so se tudi kako bo z. zaposlovanjem, kakšen bo položaj konec leta na področju organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, veliko so razpravljali o ustanavljanju novih gospodarskih enot in se zavzeli za to, da naložbeno politiko usmerimo v prestrukturiranjego-spodarsfva, za programe, ki jih bomo izvajali v letošnjem letu pa določimo prioritetni vrstni red.
M. Krstič-Planinc
Rudnik lignita Velenje je v letu 1987 naročil pri Zavodu za urbanizem projektno nalogo »Krajinske zasnove območju ugreznin RLV.«
Program dela je zastavljen glede na cilje in naloge in vsebuje tri osnovne faze. Prva je invertarizacija in analiza stanja v prostoru z ugotovitvijo trendov razvoja, druga izvedba valorizacijskih analiz s preverjanjem posameznih variantnih konceptov razvoja ugrezninskega območja (rezultati te faze bodo krajinske zasnove ugrezninskega polja, ki se bodo obravnavale kot prostorski planinski dokument) in tretja faza bo ureditveni načrt ugreznin z obdelavo izbranih rešitev.
Osnovni cilj naloge je analizirati in ovrednostiti ugrezninski prostor in s tem spoznati naravne razvojne potenciale prostora, obenem pa preveriti osnovne opredelitve o bodoči rabi tega prostora ter pri-
praviti sistem preurejanja posameznih variantnih konceptov razvoja ugrezninskega območja.
Celovit interdisciplinarni pristop, utemeljen s strokovnimi študijami, naj bi privedel do optimalnega ureditvnega načrta območja.
V letu 1988 so bile že izdelane naslednje študije: Krajinske zasnove območje ugreznin RI.V — vodnogospodarski del; Krajinske zasnove območja ugreznin RLV — sociodemografska analiza; Družbeno ekonomske posledice degradacijskega okolja v Šaleški dolini in ekonomske možnosti razvoja posameznih dejavnosti v prostoru (prva faza); Invertarizacija in analiza stanja v prostoru, z ugotovitvijo trendov razvoja; Ocena sprememb mikroklime na območju ugreznin. V letošnjem letu bomo nadaljevali z drugo fazo projektne naloge, v letu 1990 pa bomo zaključili s tretjo fazo.
Kakovost jezerske vode
Ta del naloge obravnava kakovost jezerskih voda in pritokov, faktorje, ki direktno ali indirekt-no vplivajo nanje ter posledice onesnaženja (komunalne odplake, izcedne vode odlagališč, transport pepelne brozge in nihanje jezer zaradi odvzema tehnološke vode). Na osnovi vseh razpoložljivih podatkov in analiz je izdelana ocena stanja, kakršnega imamo danes in ocenjeni efekti, ki jih lahko pričkujemo, v kolikor ne bi pristopili k izvedbi tehničnih ukrepov za izboljšanje stanja kvalitete jezerskih voda.
V nalogi so prikazani tudi tisti ukrepi, za katere menimo.da bi dajali najboljše kratkoročne in dolgoročne učinke.
Škalsko jezero je močno eu-trofno s trendom slabšanja ekoloških pogojev jezerskega biotopa. V jezero teče Lepena, ki prinaša s seboj tudi komunalne odpadne vode naselja Hrastovec— Skale. Odplake pospešujejo eu-trofizacijske procese v jezeru, ki deluje kot laguna, s tem da se vode v njem z razgradnjo deloma očistijo in je voda na iztoku boljše kvalitete kot na vtoku. V globinski kotanji pa ostajajo mine-rlaizirane hranilne snovi, ki se vgrajujejo v biološko dinamiko jezera. Pred leti je bilo odpravljeno izcejanje komunalne deponije v jezero, nujno je eliminirati tudi komunalne odplake (s prečrpa-vanjem v kanalizacijo ob izgradnji CN). Jezero samo z vodnogospodarskega vidika ni pomembno, lahko se ohrani (očisti) z izgradnjo natege (odvajanje pre-gnite globinske vode) ali pa popolnoma zasuje (rekultivacija zemljišča v kmetijske namene) ali pa se nivo jezerske vode zniža, zgradi natega in se ohrani samo cca 8 ha vodne površine za šport in rekreacijo, pridobi pa se cca 8 ha zemljišč za rekultivira-nje.
Velenjsko jezero je mrtvo, praktično sterilno. Vanj se izliva
Šopota, ki je v L—II. kakovostnem razredu, Lepena, ki je iztok Škalskega jezera in je v III. kakovostnem razredu in vode iz jame, delno onesnažene s COi in HiS. Glavni onesnaževalec jezera in najmočnejši dotok v jezero je pepelovod. Pepeltia brozga se odseda v kasetah na nasipu pre-livne vode pa povzročajo visoko vrednost p H nad II. Voda iz jezera je zaenkrat še pomemben vir tehnološke vode za TEŠ, zato popolno zasipavanje jezera in re-kultiviranje površin ne pride v poštev.
Izboljšanje razmer je mogoče doseči samo in edino z zapiranjem krogotoka vode pepelovo-da, tako da se izcedne vode iz pepelne brozge ob nasipu ulovijo v vzdolžno drenažo ali v laguni, in po cevovodu direktno odvajajo nazaj v TEŠ. tam pa bi se ponovno uporabile za mešanje s pepelom in transport le-tega. Različne vrste vod, ki dotekajo v jezero, se med seboj zelo slabo mešajo, zato bo sanacija razmer po zapiranju krogotoka transporta pepela (ali opustitev takšnega transporta) zahtevala izgradnjo natege za 1—2 kraka, ki bi kontrolirano odvajala onesnaženo vodo (pH — 11,6) v Pako, kar pa bo zahtevalo redno kontrolo, da se razmere v Paki ne bi še poslabšale.
Po izgradnji natege bo sanacija stanja trajala vsaj 10—15 let, zato smo predvideli možnost delnega zasipavanja Velenjskega jezera (severni del) in prestavitev vtoka Sopote. Zmanjšan volumen jezera bo možno hitreje in ceneje rekultivirati oz. oživiti. Nad jezerom je odlagališče industrijskih odpadkov v Ležnju, katerega vpliva izcednih vod danes ni zaznati, ker ga prekrivajo efekti odpepeljevanja. Po sanaciji jezera (severni del) bo potrebno ta vpliv ovrednotiti in po potrebi izvršiti sanacijske ukrepe.
Družmirsko jezero je najčistejše v dolini in je v II. kakovostnem razredu. Velunja, ki se izliva
vanj, je v L- II. kakovostnem razredu. Zato predstavlja jezero najvažnejši vir tehnološke vode v dolini.
Zaradi odvzema vode (1/2 vseh vod) gladina vode v jezeru zelo niha, kar negativno vpliva na jezerski biotop in rabo jezerske površine in obvodnih zemljišč. Da bi zmanjšali nihanje gladine, smo predvideli možnost bogatenja Družmirskega jezera s Pako po odprtem jarku z dvzem-nim objektom nad vtokom Lepe-ne.
Pred pričetkom bogatenja, ki bi se vršilo pri pretokih Pake nad 500 l/sek, je potrebno vodo Pake očistiti do II. kakovostnega razreda (izgradnja oz. priključitev vseh odpadnih vod na kanalizacijo). Pred vtokom v jezero pa se bodo morale vode Pake očistiti v ustrezni usedalni kaseti, da se negativni efekti, ki bi jih lahko imelo takšno bogatenje, zmanjšajo na minimum.
Koto gladine vode v jezeru pa bo potrebno na iztok iz jezera uravnavati z ustreznim jezom in redno kontrolirati biološko dinamiko jezera. Vzporedno s tem pa je potrebno z zasaditvami in pravilnim gospodarjenjem z ribjim življem zagotoviti ohranjanje in izboljšanje naravnih pogojev v jezerskem biotopu.
Na celotnem ugrezninskem območju je potrebno pristopiti oz. nadaljevati z izvajanjem tehničnih ukrepov za zmanjšanje hi-dro erozije (ureditev rečnih korit, drč, pregrad, kašt, robnih pobočij) in pristopiti k celoviti izvedbi vegetativnih ureditev obal jezer in nasipov iz pepela, saj ozelene-le površine bistveno zmanjšujejo efekte izluževanja nasutega pepela in erozijo oz. izpiranje obalnih zemljišč.
(dalje prihodnjič)
Aleksander Bukanovskv, dipl. biol.
Pred sprejemanjem cen na komunalnem in stanovanjskem področju
Se ta mesec bo znano, za koliko in kdaj dražje
V	tem mesecu potekajo seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. Na nek način so te seje pričakovane, zlasti zaradi ene točke dnevnega reda — predlogov za uveljavitev višjih cen tako na komunalnem kot stanovanjskem področju, saj se o njih v Sloveniji govori že od 1. januarja letošnjega leta.
Včeraj so tako o predlogu podražitev na komunalnem področju razpravljali in odločali delegati obeh zborov te skupščine — torej uporabniki in izvajalci. O tem, kako so se odločili, vas danes še ne moremo seznaniti, povemo pa lahko, kakšen je bil predlog: oskrba z vodo — 17 odstotkov več, toplotna oskrba ps naj bi se podražila za 43 odstotkov. Za takšen predlog obstajajo kot zagotavljajo na SIS gospodarskih dejavnosti objektivni razlogi, na katere niti uporabniki niti izvajalci na tem področju, nimajo vpliva. Metodologija za izračun podražitev je bila narejena, kot zatrjujejo, tako kot je bilo dogovorjeno na zadnji lanski seji skupščine. Če so delegati včeraj te cene sprejeli, potem so začele veljati že včeraj.
V	sredo, torej 22. februarja, pa o višjih cenah najemnin in stanarin odločajo tudi delegati Samoupravne stanovanjske skupnosti. Predlagana je 35 odstotna podražitev stanarin, ki bi začela, če bo
sprejeta, veljati 1. marca. Potrebe po vzdrževanju stanovanjskega fonda so bistveno večje kot bomo dobili s to prvo letošnjo podražitvijo stanarin. Za takšen predlog pa so se na Stanovanjski skupnosti odločili zato, ker je v skladu s politiko dviga cen v letošnjem letu, ki ga je sprejel velenjski izvršni svet.
S to podražitvijo se bo razširil tudi krog upravičencev do subvencij oziroma do delnih nadomestitev stanarin. V ta namen se pri Stanovanjski skupnosti zbirajo solidarnostna sredstva, ki so prvenstveno namenjena upravičencem do subvencij. Doslej smo iz tako zbranih sredstev na-
menili približno 5 odstotkov za delne nadomestitve stanarin, odslej pa jih bo treba nameniti več — računajo od 15 do 20 odstotkov, z ostankom tako zbranih sredstev pa gradimo solidarnostna stano vanja.
Na interesni skupnosti gospodarskih dejavnosti so nas seznanili še s primerjavo: če je doslej tričlanska družina s poprečno porabo komunalnih dobrin v poprečnem, 54 nr velikem stanovanju, odštela za komunalne dobrine in stanarino 154.832 dinarjev, potem bo odslej, če bodo predlagane cene <• sprejete, odštela 219.417 dinarjev.
M. Krsič — Planine
Tečaji za delavce v obrti
Na Delavski univerzi Velenje nadaljujejo z organizacijo in izvedbo tečajev za delavce, zaposlene v obrti. Ker so nekatere zahteve izobraževanja določene z zakonom, je sodelovanje med Ohrtnim združenjem, inšpekcijskimi službami in izobraževalnimi ustanovami nujno in običajno uspešno.
Letos so pri Delavski univerzi ter v sodelovanju z Avto šolo ZŠAM izvedli že tretji tečaj, pripravljajo pa še tečaj iz varstva pri delu za poklicne voznike. Zadnji je bil namenjen izključno obrtnikom. Od okrog sedemdeset povabljenih, ,se jih je udeležilo dvajset. Preizkus znanja so opravili uspešno, z manjšimi spodrsljaji v poznavanju cestno prometnih predpisov, menili pa so tudi, da so takšne izobraževalne oblike dobrodošle, zanimive, celo nujne.
Vprašanje ostaja, zakaj torej tako majhno zanimanje, ko gre vendarle za zdravje, varnost in delovni uspeh teh delavcev.
' J. M.
Načrtovanje odlagališča za komunalne odplake
Zavod za urbanizem v Velenju je na zahtevo Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje pripravil osnutek načrta razširitve deponije komunalnih odpadkov.
Lokacija sedanje deponije ob cesti Škale—Titovo Velenje po obsegu že skoraj več ne zadošča, zato načrtujemo razširitev obstoječega, ki naj bi zadoščalo le za tekoče srednjeročno obdobje.
Do leta 1979 je bila lokacija komunalnih odpadkov ob Ve-
lenjskem jezeru v Skalah, kasneje pa smo jo opustili zaradi ugrezanja in nemogoče zaščite voda v jezeru. Novo lokacija je na področju udornine znotraj eksploa-tacijskega polja REK. To odlagališče je edino urejeno v občini, vendar podatki kažejo, da obstoja večje število divjih odlagališč.
Zbiranje odpadkov je organizirano v Titovem Velenju in Šoštanju, ter naseljih Vinska gora, Topolšica, Florjan, Škale in Ga-berke.
Sedanje odlagališče pokriva cca 5,5 ha. Je delno ograjeno in varovano s čuvajsko službo.
Odvajanje meteornih vod je urejeno preko obrobnih jarkov z iztekom v jezero, izcedne vode pa odtekajo preko drenažne kanalizacije v laguno. Plasti naloženih odpadkov se prekrijejo z inertnim materialom in nato s humusom.
Območje se po končanem odlaganju sproti rekultivira.
Dolgoročni plan občine Velenje do leta 2000 predvideva raz-
Obrtno združenje Mozirje
Novo vodenje knjig le del težav
Lepo zvenečih besed o pomenu drobnega gospodarstva in obrti ne kaže ponavljati, bolj pomembno je dejstvo, da se vsemu temu leporečju navkljub stanje ne izboljšuje, kvečjemu slabša. Lep razlog za to so zakonodajne in zakonske nedorečenosti, ki razvoja ne morejo zagotoviti, saj se ga lotevajo na napačnem koncu. Ena takih nesmiselnosti je bil način uvajanja vodenja knjig. Predvsem način in posledično tudi vsebina novega vodenja ne bi bila v prid ne obrtnikom in ne delavcem uprav za družbene prihodke. Sporno je najprej dejstvo, da bi vodenje po novem jemalo preveč časa zavezancem, da bi krepilo administriranje, čeprav je bilo na celjskem sejmu izrecno poudarjeno, da je treba admini-stracijska opravila nujno zmanjšati. Na obrtnem združenju v Mozirju poudarjajo, da se je zgodilo prav nasprotno, prepričani pa so tudi, da bi novo vodenje otežilo tudi delo inšpektorjev in drugih delavcev na tem področju.
Vse skupaj je seveda med obrtniki po vsej Sloveniji rodilo odpor in na zborih po vsej Sloveniji so novo vodenje zavrnili, oziroma ga trenutno prestavili na prihodnje leto. V tem času naj bi zveza obrtnih združenj v sodelovanju z gospodarsko zbornico in upravnimi organi pripravila nove predpise, ki bi ustrezali vsem udeležencem v tem kočljivem in pomembnem procesu. Takšen sklep so sprejeli tudi na zboru obrtnikov občine Mozirje, pri tem pa spoznali še nekaj drugega. Zbor je bil po dolgem času
množično obiskan in je dokazal, da so obrtniki lahko enotni, žal pa je pokazal tudi na dejstvo, da so enotni le takrat, kadar jim trda prede. Pokazal je, da obrtniki niso dovolj seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, da se za vse to vse premalo zanimajo, kakšne so posledice premajhne seznanjenosti in neobveščenosti pa lahko vidimo vsakodnevno. Zato si v mozirski občini želijo večjo mero obveščenosti, k temu bi morali svoj delež prispevati predvsem obrtniki sami, želijo si več takšnih zborov, vendar ne protestnih, zborov na katerih bi reševali vse pereče probleme. Prepričani so namreč, da je problematika novega vodenja knjig kvečjemu tretjina problemov, ki tarejo razvoj obrti in drobnega gospodarstva.
Pri tem omenjajo amortizacijo. V zadnjem času se je nekaj le spremenilo na bolje, doslej pa je bilo tako, da so predpisi izničili vrednost osnovnih sredstev, da je zmanjkalo denarja za nakup novih, se pravi za razvoj, kar je družbena in gospodarska škoda. Želijo si vsaj takšno amortizacijo kot je v združenem delu, čeprav v isti sapi poudarjajo, da so tudi osnovna sredstva združenega dela osiromašena in takšna krepko prispevajo k stanju kakršno je.
Enak problem je zaposlovanje. V tem letu v mozirski občini zaposlovanja praktično ne bo, mladi prihajajo iz šol, v teh razmerah se domov vračajo delavci od drugod, delovna mesta pa se zapirajo. V obrti je zanje še veliko možnosti, žal pa za zaposlovanje ni pogojev. Lanske olajšave za delovno mesto so najmanj enake ničli. Za enega delavca dobi zavezanec
350.000 dinarjev, kar je smešno v primerjavi z vrednostjo novega delo\ nega mesta v združenem delu, ki se giblje med 25 in 100 milijoni dinarjev. Na tak način zaposlovanja ne bo, oziroma se dogaja to, kar se v svetu že dogaja, da je zaposlovanje omejeno na družinski krog. Po eni strani je lo dobro, ker za te delavce ne bo Ineba odpirati delovnih mest drugje, po drugi pa žalostno, ker možnosti zaposlovanja nimajo drugi, teh pa jc vse več.
Posebno poglavje so osebni dohodki zavezancev, ki so sicer odvisni od zavarovalnega razreda, pa vendarle. Vse to in še kaj omejuje poslovanje in zaposlovanje. Med drugim tudi dejstvo, da je osebni dohodek delavca trenutno obremenjen s 103 odstotki dajatev, ki jih je treba poravnati najmanj v 15 dneh, glede na datum izplačila osebnega dohodka tudi v krajšem roku. Ob tem so lahko obrtniki srečni, če dobijo račune plačane vsaj v 60 dneh, v tem času pa inflacija požre zaslužek. Jasno je, da je dajatve treba plačati, nihče ne pričakuje, da bi lahko bilo drugače, vendar bi se o tem le morali pogovoriti in najti ustreznejšo rešitev, menijo na mozir-skem obrtnem združenju. Tu je še kup nedorečenosti, od prometnega davka in drugih stalno se spreminjajočih zadev. Ob vsakem prehodu iz enega v drugo leto je na \rsti »porci-ja« nepričakovanih novosti, ki omejujejo vsakršno načrtovanje dela, zaposlovanja in podobno. Kaj to pomeni? Žal to pomeni, da dela vsak zase kakor ve in zna, kakor se znajde. lo pomeni iskanje lukenj in protizakonito-sti, namesto, da bi se ob kolikor toliko znanih in normalnih pogojih raje ukvarjali z delom in osnovno dejavnostjo. Vsekakor čas hiti, število obratovalnic se manjša, ali pa vsaj ne napreduje, in vse kaže, da bo še slabše. To pa je vsekakor daleč od besed in obljub, daleč od dobrega in kakovostnega dela, boljšega zaslužka in večje družbene koristi.	j p

širitev obstoječega odlagališča na 9 ha skupnih površin. Za drugo etapo pa je načrtovana nova sanitarna deponija, katere optimalna lokacija bi bila »kamnolom Tufa« v območju naselja Gorenje.
Nadvišanje in ureditev obstoječe deponije (cca do leta 2000) pa zajema razširitev do kote 405. Po končanem obdobju odlaganja na tej lokaciji je predvidena zaključena rekultivacija, to je vzpostavitev naravnega stanja v obliki travnikov in gozdov.
Predvidena razširitev bo posegla v gozdno pobočje in pobočja nasejana s travo ter na območje, ki je začasno zazidano z gospodarskimi objekti »zajčniki«. Tako razšiijena lokacija ne bo posegla bistveno v južni rodovitnej-ši krajinski prostor naše doline.
Na razširjeno deponijo bomo odlagali gospodarske, ulične in velike odpadke, mešane odpadke iz industrije in ustanov, žlindra s pepelom.
Pričakovati je še. da se bo z izgradnjo čistilnih naprav (čistilna naprava v Penku, čistilna naprava TUŠ), pridobljena gošča nalagala na predvideno deponijo, seveda le v primeru, da bo dehidri-rano blato iz čistilne naprave TUŠ očiščeno strupenega Cn. tkromlrioksid)
Kot prekrivni material bo uporabljena mešanica zemlje, lesa, odpadnega gradbenega materiala in pepela. Tu predstavlja problem raziskana radioaktivnost.
Zaradi predvidenih neprijetnih vplivov na okolje (bližina naselij) ureditveni projekti vključujejo ukrepe tn rešitve za varovanje okolja.
Ureditev prometnega, komunalnega in energetskega omrežja z infrastrukturnimi objekti zajema dovozno cesto na deponijo, manipulativni prostor za vozila nove deponije. Spremljajoča infrastruktura vključuje vodovod, kanalizacijo, javno razsvetljavo, telefon, odvodnjavanje odcednih voda. zajetje meteornih in zalednih voda ter odpiinjevanje zaradi razkroja organskih snovi nastalih plinov.
Iz obdelanih podatkov vidimo. da je v danih možnostih najbolj smiselna razširitev sedanje deponije, kjer ob optimalnih pogojih in "ustreznem vzdrževanju lahko negativne vplive zmanjšamo na minimum.
Amalija TRAVNER
Barbarsko uničen šoštanjski park
Kaj bo ukrenil odbor za varstvo okolja?
Po osvoboditvi je učitelj Janko Prislan (ki je po odhodu v Celje, pri šoli na Hudinji uredil prekrasen park) s skupino šoštanjskih entuziastov in šolsko mladino uredil pri spomeniku talcev zelo lep park, ki je bil Šoštanju v okras — sedaj pa je uničen. To je bila za mesto edina oaza zelenja in miru, s klopmi in sprehajalno stezo. Še zlasti so v tem lepem okolju rade posedele matere z otroki, ki so se tu lahko brez skrbi igrali, ali pa dojenčki mirno spali v vozičkih. Park je vseskozi zelo lepo urejala velenjska Komunala. V parku je tudi spomenik talcem.
Še lani so pri parku cesto na novo asfaltirali, položili nove robnike in k dostopu nove stopnice. Sedaj je vse to povsem nesmiselno uničeno. Ali načrtovalci res niti za leto dni naprej ne vedo, kako in kaj? V zvezi z neštetimi urbanističnimi načrti, ki so izdelani za mesto Šoštanj, bi
se dalo še pisati. Vendar si bom to prihranil za drugič.
Vrnimo se k uničenemu parku pri spomeniku. Prve dni februarja so gradbeni stroji začeli razkopavati cesto in park. V sredini parka so sezidali nekakšen »bunker« za toplovod. Pri tem pa so uničili več dreves, nove robnike.
stopnice in del, šele lani asfaltirane, ceste. Skratka parka, ki je bil še zadnje zatočišče mater z otroki ni več. Čeprav nisem urbanist, me je tak poseg v kultni rano naravo zelo prizadel, saj je uničeno delo naših zavednih prednikov. Šoštanj pa je izgubil svoja pljuča in edini mirni kotiček sredi mesta. Po moje bi se dal ta »bunker« premakniti za nekaj metrov v hrib in park bi še naprej služil svojemu namenu. Pri tem bi porabili nekaj metrov več cevi. Namesto, da so jamo za gradnjo kopali v parku, bi jo lahko naredili v hribu, tako da bi ta stavba stala v isti vrsti kot škarpa vrta sosednje hiše. Ne vem, kaj
LEGENDA.
■	ocvprečna 24-urna koncentracija SCh
— — ___ maximalna dosežena 1/2-urna koncenrracij.
dnevu
QTt6!Q'44 ]<rrJm3
im(r%W>3
Prodajni salon mode Trend
Domiselni modeli, zmerne cene
Čeprav je prodajni salon mode Trend, kot sta ga poimenovala zasebnika Jožica in Mehmedalija Kurtovič na terasi Kersnikove 1 v Titovem Velenju odprt šele slab mesec, pa modele Jožice Kurtovič marsikatera že pozna in nosi. Že prej jih je prodajala v Uto-kovih prodajalnah, predstavljala na mnogih modnih revijah, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Jugoslaviji.
Tokrat se je odločila za svojo prodajalno. Kot že rečeno, jo je poimenovala prodajni salon mode Trend, v njem pa prodaja modele, ki jih bodo rade nosile predvsem tiste, ki prisegajo na elegantnejše, svečanejše oblačenje. V salonu mode Trend lahko izbirate med različnimi modeli kril, bluz, oblek, tudi hlač, odločite pa se lahko tudi za kakšno pletenino. S slednjim je Jožica pravzaprav začela in zaslovela. Vsako stvar, ki jo izberete pri njej, lahko dopolnite s primernim modnim dodatkom, recimo uhani, ogrlico, pasom, lahko pa
se odločite tudi za nakup dekorativne kozmetike. In kar jc pri vsem najpomembnejše — cene v salonu mode Trend so zmerne, prav nič »navite«, čeprav so modeli, ki jih Jožica sama snuje izdelani v glavnem iz uvoženega blaga.
V prodajnem salonu mode Trend delajo štiri ženske, v veliko pomoč pa je Jožici, kot rada poudarja, mož, ki je prevzel vse »organizacijske posle«.
Sicer pa preveč hvale lahko škodi, zato je najbolje, da se o vsem same prepričate. Če se boste odločile, da pokukate v njeno prodajalno, potem povejmo še, da je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah do 12. ure. To je čas, ki ga je izbrala za začetek. Ker pa je Jožici najvažnejše dobro počutje strank, ga bo kasneje. ko bo natančno ugotovila, kaj bi te rade, njim tudi prilagodila.
Morda še tale zanimivost — nekaj modelov, ki jih lahko kupite v prodajnem salonu mode Trend, je domiselno ročno poslikanih.
bo rekla organizacija Zveze borcev. ko bo videla ta »bunker« v neposredni bližini spomenika.
Čudi me to, da je bilo v letu 1987 kar več zborov krajanov zaradi rudniškega jaška, lani pa nobenega, razen za kabelsko televizijo. ki pa je ne bo. Vtis imam. da Rudnik lignita Velenje razpolaga s Šoštanjem, kot da domačinov sploh ni več. Domačini pa se že nekaj let selijo na okoliške »rezervate«.
Sploh pa menim, da je park naša skupna dobrina in last vseh Šoštanjčanov. ne pa rudnika? Zakaj krajevna skupnost ni pred uničenjem parka in Vošnjakove-ga vrta sklicala zbor krajanov, na katerem bi verjetno našli boljšo skupno rešitev''
Seveda pa se stvar še vedno da urediti tako. kot sem predlagal, da se bunker za nekaj metrov premakne nazaj v hrib. Ob mnogih drugih zgrešenih investicijah in gradnjah, bi bilo to prava malenkost, Šoštanj pa bi ohranil svoj edini park. ki ga bodo naši zanamci še kako potrebovali. Predlagal bi tudi. da se gradnja blokov v Vošnjakovem vrtu ustavi, ker je ta del mesta zaščiten. Za gradnjo blokov pa predlagam drugo lokacijo — na področju bivše lesne volne ob novi stavbi upokojencev. Vse to sem napisal v dobri veri. da bi se stvari s skupnim dogovorom uredile v zadovoljstvo nas vseh. ki smo iz dneva v dan bolj ogroženi.
Viktor Kojc
Onesnaženost zraka
V daril od ponedeljka. 16. januarja 1989 do ponedeljka 30. januarja so bile na merilni postaji Za-todnjr innjnr naslednje povprečne 24-nrne koncentracije in ■ajiišjc- 1/2 urne koncentracije SO: v /raku:
Predstavljamo uspešne inovatorje
»Če imaš delo rad,
V	V/ 1 • V • t	1 'v . •
ce zelis izboljšati postopek, potem ...!«
Doslej je bila tale naša rubrika — >predstavljamo uspešne novatorje< — rezervirana za moške. Danes pa vam v njej predstavljamo žensko, Mileno Pfeifer, kemijskega tehnika, za-
M i lena Pfeifer: »Namesto kalijevega cianida, ki je hud strup, smo uvedli žvepleno kislino.«
posleno v temeljni organizaciji Galvana Gorenja Gospodinjski aparati. Našli smo jo, ko smo pregledovali rezultate nagradnega natečaja "88, kjer je bila soavtor, skupaj z Darkom Bujanom, drugo nagrajene izboljšave s področja množične invetivne dejavnosti. Šlo je za zadevo, s precej dolgim in zapletenim naslovom Sprememba tehnološkega postopka kro-miranja Fe polizdelkov ukinitev aktiviranja v 10"KCN (kalijev cianid) in uvedba de-kapiranja v 5 - 10% H.SOV
»Prej smo uporabljali pri tem procesu uvožen kalijev cianid, ki
je najhujši strup. Namesto njega pa uvedli žvepleno kislino, ki se dobi na domačem tržišču. Gre pa pri tem še za eno pomembno zadevo — razstrupljevanje odpadnih voda je i njo veliko lažje. Pri tem se kakovost polizdelkov ni bistveno spremenila. Dosegli pa smo tudi zmanjšanje uvoza, zmanjšanje koncentratov cianid-nih odplak, pa tudi gospodarska korist pri tem je kar lepa,« nam je razložila.
Milena Pfeifer dela v temeljni organizaciji Galvana kot vodja obratnega laboratorija že osemnajst let. Delo ima rada, je zanimivo, pravi, precej možnosti pa ji ponuja tudi za ustvarjalno delo. »Galvanizira-nje je namreč posebna oblika kemije, ki se je v šoli ne naučiš zelo veliko in je prav zato potem delo na tem področju še toliko zanimivejše. Vsaj zame je,« pravi.
Kot inovatorka se Milena lani ni pojavila prvič. Drugič, pravi. In s tem se tudi ne ukvarja zaradi nagrad, prej je to posledica tega. da imaš neko delo rad, da hočeš izboljšati tehnološki postopek. »Potem je čisto normalno, da pride tudi do tega.«
Nato se je razgovorila o inventivni dejavnosti, ne samo v njeni temeljni organizaciji, tudi v delovni organizaciji, ki je na tem področju v ospredju. Za Galvuno pa je rekla, da so ji lani inovacije prinesle 22.3 milijonov dinarjev gospodarske koristi. »Za tako majhno temeljno organizacijo kot je naša, je to precej,« je pribila za konec.
imkp)
Podjetna zasebnika sta odprla salon mode
Le čevlje sodi naj kopitar. ..
Krajani protestirajo, žalski inšpektorji pa se ne zganejo
Težko seje pripraviti k pisanju oziroma dajanju odgovorov preko časopisa, ker človek tega ni navajen; posebno težko predvsem zaradi tega, ker sva se o navedeni problematiki oz. dogodku pogovarjala in sem ti takrat, tov. Alojz Ojsteršek, vsaj upam, dovolj jasno obrazložil naloge lovske družine in vsakega posameznega člana, na drugi strani pa tudi naloge in dolžnosti občanov, ob izidu ustrezne odločbe o varstvu živali. Pripomniti moram, da sem bil v dilemi ali odgovarjati na članek, ki je izšel v časopisu Naš čas dne 26. I. 1989 pod naslovom BO LOVEC ODGOVARJAL? ali ne. Prevladal je pritisk lovskih sotovarišev, da je nujen odgovor na tako enostransko dajanje informacij o zakonodaji. Glavni vzrok, da na članek odgovarjam, je, da ponovno osvežimo spomin, kaj je kontumac in kakšne so naše naloge — rejcev domačih živali in naloge lovcev.
Res je, da so v že navedenem članku dokaj točno navedeni členi nekaterih zakonov, a žal moram reči, da dokaj subjektivno. Da se enostransko obveščanje ne bi ponovilo, in kot že rečeno, v vednost vsem rejcem, citiram Odločbo št. 322-15/88-7, z dne 22. 4. 1988 občinskega inšpektorata občine Velenje, ki se glasi:
Veterinarska inšpekcija občinskega inšpektorata občine Velenje izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 107. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) in drugega odstavka 112. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) v upravni zadevi, ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občine Velenje, naslednjo
ODLOČBO
1.	Celotno območje občine Velenje se proglaša za ogroženo s steklino:
2.	N;a območju občine Velenje se odreeja kontumac in pobijanje
potepuiških psov ter mačk;
"V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, mač-
ke pa zaprte. Kadar imetniki živali (lastniki oz. oskrbovalci) vodijo živali na sprehod, jih morajo imeti na vrvici, psi pa morajo imeti tudi nagobčnik;
4.	Lovske organizacije morajo v svojih loviščih izvajati pokon-čevanje lisic in druge divjadi, ki lahko prenaša steklino, ter pote-puških psov in mačk;
5.	Za nadzor nad izvajanjem kontumaca se pooblašča veterinarsko higiensko službo Zavoda za živinorejo in veterinarstvo Celje ter lovske organizacije, ki gospodarijo z lovišči na območju občine Velenje.
Pooblaščeni iz prejšnjega odstavka izvajajo tudi pokončeva-nje potepuških psov in mačk ter neregistriranih in necepljenih psov;
6.	Prepove se odiranje trupel psov, mačk, lisic in drugih živali. Odiranje živali iz prejšnjega odstavka se dovoli pri veterinarski postaji Mozirje;
7.	Lovskim organizacijam je dovoljen lov s psi, če so bili 2 x na leto zaščitno cepljeni proti steklini in so imuni proti tej bolezni;
• 8. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov.
Veterinarski inšpektor Edvard ŠRIBAR, dipl. vet.
K navedeni oziroma citirani odločbi pa je obvezno dodati, da glede na zaostritev ukrepov, citirani zakoni, ki jih navajaš ti, tov. Ojsteršek, izgubijo svojo veljavnost. Vsi občani in lovci so torej dolžni izvajati ukrepe in naloge, kot je navedeno v občinski odločbi.
Ali bo lovec odgovarjal ali ne? Ne vem, mislim pa, da sva se o tej zadevi pogovorila, saj si me v naslednjih dneh obiskal in sem ti jasno povedal naslednje:
1. Še vedno velja kontumac, ker še ni bil preklican. Poizkušal sem ti tudi razložiti, kaj pomeni, vendar si dejal, da ti je ukrep kontumaca poznan. Morda samo toliko, da metri, ki jih navajaš v zakonu, v odloku niso navedeni, torej ni nobenih omejitev! Za naselja je jasno, da velja poseben režim!
2.	Lovska družina Velenje ne bo poravnavala oziroma refundi-rala nobenih stroškov, ker to ni njena dolžnost oz. odgovornost.
3.	Zoper tov. Korošca bo uveden disciplinski postopek takrat, ko bo dokazano, da je ogrožal varnost tvojega sina ali katerega koli državljana. Dokazno gradivo bodo zbrali ustrezni organi, saj, kot si mi dejal, si celoten primer prijavil Postaji milice Velenje. Do današnjega dne, 13. 2. 1989, Lovska družina Velenje ni dobila še nobenih podatkov ali rezultatov preiskave.
4.	Prosil sem te, da kakršnekoli zahtevke ali predloge do lovske družine predložiš pismeno.
Ne na koncu pa si dovoljujem in se v imenu vseh lovcev obračam na občane, predvsem pa na lastnike malih živali: »PROSIMO, SPOŠTUJTE ODLOČBO!« Zavedajmo se, da kljub temu, da to ni v odločbi nikjer navedeno, gre v končni fa^i izključno samo za zaščito in zdravje človeka! Ali si res želimo, da se ponovi lanskoletni dogodek iz Lokovice, ko je domač stekel pes, oklal starega očeta in nekaj let starega vnuka?
Pravočasni ukrepi veterinarske službe so preprečili najhujše posledice, do katerih bi lahko prišlo. Vnaprej se opravičujem, pa vendar se mi vse bolj in bolj vsiljuje vprašanje: Kaj pomeni še tako drag in čistokrven pes proti človeškemu življenju?
Prošnja po spoštovanju odloka je toliko bolj upravičena, ker je mesec februar čas, ko prihaja do paritev lisic in se v tem času ponovno pričakuje izbruh stekline (v mesecu januarju smo imeli v Šentilju dva primera stekline).
Nedvomno postavlja to pred lovce in lastnike psov in mačk še večjo odgovornost za izvajanje ukrepov odločbe.
Članek ali odgovor končujem z željo in prošnjo brez nadaljnjega pole-miziranja preko časopisov in z zahtevo po objektivnem pisanju. Mimogrede, članek o odstrelu gamsa je tako slab in neobjektiven, da ne zasluži niti odgovora. Drugi del odgovora pa boš lahko dobil na redni letni skupščini naše LD, ki bo konec februarja in na katero te bomo tudi povabili.
Starešina LD Velenje Ciril GREBENŠEK
Slovenija je turistična dežela, k turizmu pa sodi tudi gostinska ponudba, ki je lahko takšna ali drugačna.
Prebivalci skromne vaške skupnosti v krajevni skupnosti Letuš, smo lansko leto, nekje v
Pred časom sem brala v vašem časopisu o stanovanju v Arne-čah, kako je morala stranka iz stanovanja, ker ga ni mogla plačati. Kako si pa vi in ta stranka drugače predstavljate, da lahko ima stanovanje tudi v privatni hiši zastonj tako kot v družbenem stanovanju, če ga ne more plačati oziroma noče. Mislim, da če je nekdo iz svojih sredstev in delom svojih rok hišo naredil, da prav nikogar nič ne briga, koga bo vzel na stanovanje ali ga izselil, če mu stanovanja ne plača. Ta stranka je prišla v Velenje pred sedmimi leti, kjer je pa takrat stanovala? Saj drugače, da ni imela stanovanja, je tudi Gorenje ne bi smelo vzeti na delo. Kako pa se temu streže se tudi ve, ko ga njihov znanec prijavi, da stanuje pri njem. Vem za primer, ko jih je v eni sobi stanovalo čez dvajset. To naj se kontrolira.
Ker pa se tiče plačila, da mora plačevati v DEM, si sigurno ni izmislil ta, ki je stanovanje oddal, ampak ona sama. Saj takrat, ko iščejo stanovanje ti obljubijo vse, tudi pomoč pri delu. To so seveda samo obljube. Najprej pride sem takoj žena in potem redom cela porodica, dokler do-voliš. Če koga od njih vprašaš, če imajo doma zemljo, imajo pa tudi po 20 ha zemlje in na tej zemlji redijo po eno kravo, ostala zemlja pa spi. Mislim, da bi tudi o tej plati malo razmislili in naj
začetku turistične sezone opazili, da se je v neposredni bližni naše vaške skupnosti namestil privatnik s kombijem in prodajal razne pijače in sladice. Kombi je bil na obali reke Savinje in ni bil opremljen niti z najosnovnejšimi
tisti, ki ima doma zemljo, dela na zemlji, ne pa, da tukaj zaseda delovno mesto in stanovanje. Potem bi bilo tudi stanovanje'res za tiste, ki si ga s pridnim delom tudi zaslužijo. Tudi brezposelnost v velenjski občini bi zmanjšali, mislim, da si občani Šaleške doline to zaslužijo.
Kar pa se tiče Stane, da je noseča, je to samo njeno vprašanje, otroka si naj privošči takrat, ko si bo uredila stanovanjski problem, ker danes, če nočeš imeti otroka ga ni treba imeti, ne pa, da s tem izsiljuješ stanovanje. Tudi Huskičeva, zakaj imata že drugega otroka, če ga potem oddata v Bosno? Kako in kaj radi otrok je njihova stvar in samo njihova, ne pa družbena. Poznam primer, ko bi bilo potrebno iti pomagat v Bosno staršem pa ne gredo, dasiravno je zaposlen samo on in ona cele dneve leži in ne bi šla niti tistih par dni domov delat. Vse to se s tem podpira, zato še enkrat poudarjam naj tisti, ki imajo zemljo, gredo domov in se preživljajo z zemljo, naj tudi naši mladi delajo na zemlji. Tisti, ki še ne, pa še bodo, saj se bodo pogoji spremenili. Takšno je moje mišljenje, pa mislim, da še koga.
Mislim, da me ne bi podpisali pod članek, ker sem napisala preveč resnice, da ne bi dobila noža v hrbet, ampak da je naslov v uredništvu. Tovariški pozdrav.
(naslov v uredništvu)
sanitarnimi napravami oziroma je bil komunalno popolnoma neurejen. Prebivalci vaške skupnosti smo smatrali, da nam takšen objekt ni potreben, niti ga ne želimo v svojem okolju. Prav tako smo menili, da imamo pravico sami odločati, ali vsaj sporazumno z ostalimi organi upravljanja odločati o tem, kaj se v našem okolju lahko dogaja. Zaradi tega smo sklenili, da pošljemo ugovor.
Pozanimali smo se na občinskem inšpektoratu in tajništvu za notranje zadeve Skupščine občine Žalec. Niti eni, niti drugi niso izdali nikakršnega dovoljenja za obratovanje navedenega »B1FE-ja«, vendar tudi niso poskušali preprečiti njegovo »obratovanje«.
Po koncu sezone je lastnik kombija za silo pospravil za sabo in se odpeljal.
Zadeva bi lahko bila pozabljena, vendar se je že v lanskem letu začelo šušljanje, da bo lastnik kombija svojo dejavnost v letošnjem letu še razširil.
Če pomislimo, da razen Savinje, ki tudi ni več neoporečno čista, ni bilo v bližini kombija nobene tekoče vode, da ne govorimo o elektriki in podobno, smo prebivalci vaške skupnosti kar malo zaskrbljeni, da se ne uresničijo šušljanja v letošnji sezoni, posebno še, ker je bila naša lanskoletna peticija oziroma ugovor podpisana od skoraj vseh prizadetih krajanov, popolnoma igno-rirana.
Peticija je bila poslana občinskemu inšpektoratu, tajništvu za notranje zadeve ter podjetju za urejanje cest in voda NIVO Celje. Krajani odgovora nismo pre: jeli, zato smo upravičeno zaskrbljeni, kaj se bo proti naši volji letos dogajalo v našem okolju.
K. M.
Ko iščejo stanovanje, ti obljubijo vse
Kako prepeljati volka, kozo in zelje čez vodo v tem čolnu?!
To so ljudje, ki znajo, v družbi, ki ne zna, sovražniki ljudstva, ki se mu ne ljubi, pravzaprav delomrzneži tem, ki ničesar ne delajo, to so ljudje zlomljenih peruti, ki so se že bojevali, preden je množica krenila, da s halojem pobije kogarkoli pač na tla. To so ljudje, ki so odstranjeni od oblasti, da ne bi onemogočali jedro nesposobnih, ki jih je več, to niso mali veljaki, ki bi radi postali veliki veljaki. Nekaj njih je že pobralo šila in kopita in so jo pobrisali. Nikar mi spet ne imenujte tega Franceljna, ki je le novo ime na sceni in ničesar ne zna načrtovati. Kritika sama ni še nikoli osvojila Nobelove nagrade za pisanje.
Pravijo, da bodo volitve!
Slišati je dobro, če niso to le velike besede, spet nova burka, ki naj bi spletu tragikomičnih pripetljajev prinesel novo igrico samozadovoljnih igralcev. Da ne bo igra pač le zato, ker je navada, da jo priredimo ^sako leto v vasi, v gasilskem domu. Bojim se, da bomo jemali vzore vsepovsod po svetu, seveda na Zahodu in le prepisali tanek list papirja iz slovarja, kanček praktičnih napotkov v kontekstu, iz katerega iztrgan lahko le zavaja. Iskali se bodo najbolj popularni vzori, ne glede na njihovo prilagodljivost, ko je vendarle tu pri nas potrebno storiti najbolje. Seveda je tudi učenje potrebno. Najbolje pa je mogoče napraviti kakšno stvar le, če jo dobro preučiš in obdelaš. Bodoči politiki bodo smeli pred nas šele s programi, ampak to ne bi smeli biti le govori, saj smo le-teh že dovolj poslušali. Program mora biti cilj skupine oziroma njenega vrha — politika, ki nastopa. Če bi (teoretično) nastopale pri nas stranke, ne komentiram tega, ali so nam potrebne ali ne, je za nas povsem nepomembno, koliko bo znašala njihova članarina, kakšen časopis bodo želeli tiskati ali pa njihove interne volitve. Te stvari niso program za navzven, nekaj kar bi naj zanimalo ostale državljane. S takšnimi programi nas je žal zavajala naša edina partija, " ie ZK.
. e s progrr.ni>. ■> načrtom go-
spodarske obnove se lahko predstavlja politik in če že ve, kaj smo doslej narobe delali (to ve vsaka klepetulja na cesti), mora tudi vedeti, kako bolje od tega in celo kako bo on — boljši »mož« popravil napake predhodnikov.
Pri nas pa je seveda drugače, kdor govori hoče samo pobesiti tiste, ki jih je ljudstvo že obsodilo in nimajo možnosti, da bi se branili. Takšno govorjenje je popularno, iz ust »raje« na trgu prepisuje ter vpije v mikrofon demagog in prav gotovo mu bodo navdušeno ploskali.
Ljudje pa v splošnem: prvič — niso seznanjeni s konkretnim delovanjem in učinkom posameznikov, ne vedo, kdo je že hotel pre-okreniti mehanizem in kdo ga zavira (zavira ga seveda tisti, ki ima več moči, sicer bi se sistem že zdavnaj spremenil in ker ima več moči, bo znal včerajšnjega nasprotnika v lastnih klopeh oziroma prejšnjega pobudnika za nove ideje predstaviti kot tistega, ki je kriv, da se položaj ne izboljšuje); ljudje namreč lažje nasedejo dovtipom, simpatičnim osebam ter množinskemu mišljenju kakor pa argumentom, ki so ponavadi strokovni, suhoparni in se je potrebno zanje potruditi, ne samo, da jih razumemo, temveč tudi, da jih pridobimo;
in drugič: so ljudje, naša družba, pokvarjeni, to sem že dokazoval z vsesplošno koruptivnost-jo na vseh ravneh in s pravim so-rodniškim šušmarjenjem izberejo vedno koga izmed svojih in ne tistega, s katerim so se do včeraj prepirali in je hotel bolje v slabi druščini. Ta ni bil izbran in ne bo izbranec vkljub najboljšim ponudbam. Odpadnik, ki ni poslušal etatističnih struktur in ki ga je tolkla peta birokratske hierarhije, tudi ne bo znal najti v bodoče poti, kako bi se prikupil tem zapravljivcem, pa še ogabno se mu zdi nenadoma kockati s krošnjarji svoje prejšnje sreče. Veliko izgubljamo, ker nismo nikoli imeli pravih meril za ustvarjalni učinek!
Ko bedo volitv« v krajevnih ..lih, v me; vaseh, v
soseskah in v zaselkih, ko bodo volili v podjetjih, v ustanovah in v drugih združenjih, moramo zahtevati, da nam podrobno obrazložijo, kdo nas misli voditi naprej in kako se namerava s tem izzivom bosti. Podrobno se morajo v vseh medijih predstaviti kandidati za ponujena mesta tako, da analitično obdelajo vse vidike svojega udejstvovanja in svoje konkretne akcije že opišejo, da s svojimi sposobnostmi in programom resnično konkurirajo drugim kandidatom v volilnem razpletu za prosta mesta v naših vladnih organih in telesih.
Pogrešam namreč programe, ki bi naravnost povedali: »Svetovne izkušnje kažejo, da je mogoče inflacijo zmanjševati le s prestavitvijo gospodarstva k tržno uspešnim načinom proizvodnje in z nenehnim povečevanjem lastne akumulacije. Tržno uspešno poslovanje je, če je proizvodnja prodana hitro ter se izkaže z novo akumulacijo. Uspešno prodano blago oziroma storitve so le tiste, ki jih (ne glede na to ali uživamo monopol ali ne) kupec vselej želi imeti po naši ceni. Blago s ceno bo toliko bolj zaželjeno, kolikor bo vsebovalo manj stroškov proizvodnje, le-te bomo zmanjševali: manj odtujevanja, naročila za konkretne potrebe, nadzor proizvodnje, kontrola kvalitete, režijsko delo je potrebno posodobiti in na enoto proizvodnje minimalizirati, količino živega dela je potrebno zmanjševati v okviru tehnoloških procesov glede na količino in v smeri boljše kvalitete izkoristi vsa dela in naloge vsebujejo lastno potenco oziroma opis, osebnost vsebnost razvijanja svojega dela. Imamo pač premalo razvojnih programov, premalo strokovnjakov, premalo idej, ki so ponavadi slučajne in spontane, zategadelj mora vsak delavec v široki fronti združenega dela vsebovati tudi razvojno funkcijo, ki mora biti v opisu in ocenjena.
Zaradi sprostitve delovne sile v opotekajočem se gospodarstvu moramo več investirati. Velika napaka je zmanjševanje investicij, saj če npr. gradbeništvo manj
gradi, ima manj naročil in dela prav vsa ostala industrija. Investicije pa morajo imeti lastni akumulativni potencial, ki bo dajal osnovo novih investicij, odpiral nova delovna mesta, ki bodo upravičeno zasedena.
Kdor pozna naše gospodarstvo, bo moral priznati, da je še vso v znamenju prve industrijske revolucije, da so naši proizvodi neugledni, veliki, težki in porabljajo ogromne količine osnovnih surovin; to so: voda, rudna bogastva, les, zdravje, itd. ter terjajo zaradi svoje neracionalnosti ogromno manipulativnih stroškov, največ transporta. Če podrobneje pogledamo tehnološke operacije našega proizvajanja, predstavljajo samo transportne operacije 80 % vseh operacij in če izpustimo najprej interne posodobitve in racionalizacije, je za proizvodnjo eksterni prevoz vseh oblik in načinov skoraj z eno tretjino udeležen pri ceni izdelka. Izgube ter velikanski stroški vseh naših podjetij ter njihovega blaga in storitev ležijo raztrošeni na naši cestni, železniški, vodni, zračni, itd. neurejenosti in zastarelosti.
Da, potreben je logističen razplet administrativnih in birokratskih vozlov. V tem tekstu seveda lahko samo navajam primere, lahko pa sleherni primer razčlenimo v čisti želji za urejanjem stvari.
Tako, če iz oblik transportnih poti, iz prometnih sistemov osvetlimo za trenutek železniški promet, pa ne govorimo o železniških gospodarstvih, o ŽTPjih in drugih železničarskih organizacijskih navlakah, je kljub lepim nazivom še vedno potrebno gospodariti. Več zaslužiti, več koristiti, več narediti, manj porabiti, manj nepotrebno delati, manj zavajati občinstvo o svojih sposobnostih. Včasih pa se nam zdi, da bi nekateri preverjanci radi osnovna nečela klasične ekonomije spremenili v recipročno vrednost, z imenovalcem politiziranja in samoupravljanja s stvarmi, ki jih ni.
Nekoč sem prebral iz statistične ropotarnice podatek, ki morda ne drži povsem natančno,
vendar pa je vsaj približno zelo resničen.
Dejstvo me je presenetilo s trditvijo, da v železniškem sistemu razpolagajo z 10% osnovnih sredstev vse SFRJ-evske industrije ter da zaposlujejo eno dvajsetino vseh zaposlenih v gospodarstvu naše države. Sporočilo sprva dvomljivo, postane bolj verjetno, če pomislimo na dolge kilometre železniških prog, nasipov in gradenj, na železniške stroje, vozila, vagone, na postaje, skladišča in sploh ne vem, kaj vse še. Že takrat se mi je utrnila misel, da bi vsaj desetino, ali kakšen majhen del našega gospodarstva uredili, če bi naredili našo železnico, kakršno potrebujemo mi, naši sosedje in ves svet, ki nas je izločil iz svojih dohodkovnih kalkulacij tudi zaradi nje.
Natančneje: najvažnejša proga na področju Jugoslavije je prav gotovo transjugoslovanska povezava Jesenice—Gevgelija, po kateri se je marsikdo izmed nas že cijazil dolge ure, na kateri se mučijo ljudje skoraj po dva dni, poginja živina, zamuja industrijsko ter trgovsko blago, ko bi se vendarle lahko že enkrat spomnili in vse skupaj privedli na sedaj skoraj utopističnih pet ur potovanja.
S takšno »francosko—japonsko« posodobitvijo bi verjetno zelo racionalno porabili druge tujezemske, devizne kredite, opravičili njihovo najetje, zaradi mednarodnega pomena proge pridobili nova ugodna posojila, morda celo participacije soudeležencev v tem prostoru. Ogromno ljudi bi zaposlili, pravi balkanski »New Deal«, ponudili delo gospodarstvu, ki je žejno novih gradenj ter naročil za nje.
Z gotovostjo trdim, da bi s takšno gradnjo izdolbli resničen ugled v svet, ki nam je še kako potreben in pomanjkanje le-tega pomeni na svetovnih borzah dodaten minus naši valuti, našemu denarnemu sistemu klofuto, inflaciji pa vsak dan večje število v množitelju.
Spehanim ljudem, obupanim politikom je predvsem potreben nov elan, republikam sodelovanje in prijateljstvo narodov, go-' spodarstvif rtovg narpčila, oživitev — pravo naspro je mrtviče-nja, ki se dogaja ves čas STABI-
LIZACIJE od leta 1980 dalje. Sploh mi ni potrebno naštevati, koliko panog industrije, sekundarnih in terciarnih dejavnosti bi pridobilo nov smisel za svoje delovanje, kolikim mladim ljudem z znanjem bi osvetlili obraz in dejansko potrebno delo izročili sposobnim in tudi takšnim, ki ne bodo imeli druge izbire in bodo hočeš, nočeš za ljubi kruhek morali prijeti za delo. Imeli bomo prometno povezavo, naš ponos, ki bo imela značaj akumulacije novih sredstev, ki bo sposobna pridobivanja realnega dohodka, tržno usmerjeno prometno komunikacijo. Samo pomislite, v povezavi s prejšnjo trditvijo, da izgube — transportni stroški vseh naših podjetij ležijo na cestnih, želežniških povezavah. Sodobnost prometa prav gotovo zmanjšuje realno višino stroškov in daje večji prihodek celo tistim, ki tega niso pričakovali.«
... in vendar je pet urna vožnja čez Jugoslavijo le en primer; takšnega zanosnega, logičnega in analitičnega pristopa pa so potrebne tudi druge panoge: cestni promet, kmetijstvo, ribištvo, turizem, gozdarstvo, obrt, trgovina, itd, ekološka skrb vseh teh sedaj pogubljenih vej gospodarstva.
Kako čudovito je vse to povezano dobrim gospodarjem, ki znajo gledati. Mar ni železnica iz stotih delov potrebna izdelkov naše industrije, na njej se pripeljejo turistični dolarji, ali ne? Ali ne občudujemo najbolj, ko se odpeljemo v sosednje, ekonomsko stabilne, turistične dežele, videz pokrajine, skrbno obdelana polja in dobro izkoriščeno zemljo, kdo bi to storil, če ne priden avstrijski, nemški ali švicarski kmet? Železnica je racionalna v smislu porabe: energije, surovin, ekološkega mini prostora in je na široko spoštovana vsepovsod po svetu, celo na razvitem Zahodu, ki se mu mi le čudimo. Ali slutite, kakšno skupno moč, kakšno sinergijsko silo izvlačenja iz gospodarske, tehnološke in ekonomske, iz politične in nacionalne krize imajo lahko takšni projekti in volili bomo le kandidate, ki nam bodo nudili takšne konkretne programe in bo njihova želja in moč tudi uresničevanje danih obljub!
Tako je treba!
MARIJAN LIF1ČNIK
KS Edvarda Kardelja
Le malo sledu o urejeni soseski
Vsakdo, ki se sprehodi po krajevni skupnosti,Edvarda Kardelja v Titovem Velenju, lahko vidi, da se otepajo tam s kopici oroblemov, predvsem pa jim ne uspe zagotoviti niti najosnovnejšega reda in čistoče. Marsikakšen predel, pretežno betonskih površin, je bolj podoben smetišču kot pa kulturnemu bivališču. Pa to še ni vse. Tuddi uničevanje jim ni tuje. V zadnjem času so porabili za različna popravila preko 20 milijonov dinarjev, pa čeprav je minilo, od kar so se tukaj naselili prvi stanovalci manj kot deset let.
Skratka slabosti tako gosto naseljenega območja se kažejo z vso ostrino, najbolj pa jih gotovo čutijo najmlajši, ki nimajo primernega prostora za svojo igro, največkrat pa jih je tudi preveč na kupu. Kako jim potem ne bi šle po glavi raznorazne neumnosti, še posebej, če njihovim staršem niti ni mar kaj počnejo.
Za Jožeta Časa in pred njim še za nekatere druge, so bila leta, ko so opravljali v tej krajevni skupnosti dolžnosti predsednika sveta, silno naporna in kar vsi so izgubljali energijo, ki so jo imeli v začetku. Poleg kopice problemov, ki bi jih bilo treba razrešiti, so vedno znova naleteli na nepripravljenost krajanov, ki se v aktivnosti, ki jih organizira vodstvo, niso pripravljeni vključevati. Vse je potem odvisno od kopice posameznikov in predsednikov hišnih svetov, ki imajo na svojih ramenih kup nalog, toliko,
da bi morali te naloge opravljati že kar profesionalno.
Kljub vsem zapletom, pravi Jože Čas, ki ga je pred kratkim zamenjal pri predsedovanju Milan Kneževič, so uresničili v zadnjem dveletnem mandatnem obdobju kar nekaj nalog. Med drugim so napeljali telefonsko povezavo med prostori posameznih organov krajevne skupnosti, nakupili so pohištvo za delo društva prijateljev mladine, razreševali problematiko pokritih parkirišč, ter sofinancirali izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema. Sodelovali pa so tudi pri odpravi nekaterih komunalnih težav, med drugim so poskrbeli za ustreznejše odvodnjavanje Kardeljevega trga, asfaltirali nekatere površine ... »Odpravljanje teh težav pa je tako zapleteno, da človek ne more razumeti,« pravi Jože Čas.« To dokazuje kako tog sistem imamo. Moram reči, da
mi pade kar mrak na oči, ko razmišljam o tem in vem, da so med našimi krajani vodilni delavci z Vekosa in koordinatorji dela v delovni skupnosti gospodarskih dejavnosti, pa nič ne naredijo, niso z nami, ko skušamo zagotoviti boljše delo v krajevni skupnosti in s tem tudi kakovostnejše življenje.«
Pa se ustavimo še pri letošnjem delovnem programu. Nadaljevali bodo z izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema in upajo, da jo bodo tudi zaključili. Spet imajo kup komunalnih problemov, ki bi jih radi odpravili, nadaljevali pa bodo, s pomočjo občinske zveze prijateljev mladine Velenje, s poslikavanjem betonskih površin. To naredi kraj
vsaj malo bolj prijeten. Pripravljati pa bodo začeli še dokumentacijo za ureditev prostorov krajevne skupnosti. Pa še eno veliko željo imajo. Radi bi, da bi na komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja v tem letu izpolnili naloge s področja urejanja prostora.
To so seveda naloge, ki jih je v plan mogoče zapisati. Vodstvo pa ima še eno zelo veliko željo, ki pa jo krajanom lahko le položi na srce. Želijo si sodelovanja z vsemi. Želijo, da bi si vsi prizadevali, da bi postalo življenje v tej natrpani betonski soseski prijetnejše. Predvsem pa bi radi, da tistega kar je skupno, ne bi uničevali.
Mira Zakošek
Ljubno ob Savinji
»Stara«, a zelo dobra voda
Ko so lansko leto v Celju ob 80-letnici tamkajšnjega vodovoda ob slavju kar precej »odprli pipo«, so na Ljubnem ob Savinji na nekaj pozabili. Na dejstvo namreč, da so svoj vodovod gradili istočasno, oba skupaj pa naj bi bila najstarejša na celjskem področju. Velik zbiralnik, na katerem je letnica 1908 jasna priča tega dogodka, je gradil Alojz Sirca iz Kamnika, predvsem zaradi tega, ker je menda edini daleč naokrog že znal zidati s cementom, sam vodovod pa je napeljal obrtnik iz Celja. Seveda gre v tem primeru le za glavni vod, saj so le redki na Ljubnem v tistem času imeli vodo napeljano do hiš. Na Ljubnem so namreč imeli v tistem času po trgih razporejenih sedem »tatermanov«. Takšna je domača beseda, prevod pa malo težji. Bile so to, lahko bi dejali javne pipe s koriti, voda pa na voljo vsem krajanom. Za-
nimiv je še podatek, da so morali dati prispevek za gradnjo glavnega voda vsi tržani, ki so bili od njega oddaljeni okrog 200 metrov, pa tudi dejstvo, da se je otvoritve ljubenskega vodovoda udeležil tudi oblastni predstavnik iz Gradca.
Zgodovina nadaljnjega širjenja vodovodnega omrežja na Ljubnem je seveda polna zanimivih dogodkov, povejmo le, da so novo zajetje zgradili takoj po prvi vojni, ob hitrem širjenju kraja samega in njegove okolice pa so bili potrebni novi zbiralniki in nova zajetja, za katere so poskrbeli v letih 1967, 1973 in 1982 ter v zadnjem obdobju, ker pa že govorimo o tem vodovodu kot zanimivosti, naj povemo, da se glavna zajetja imenujejo »Podmo-čan«, morda »Podmočen«, vsekakor pa je ljudsko ime dovolj zgovorno.
J. P.
Šik še bolj šik
V ansamblu Šik je prišlo, odkar o njem nismo nič pisali, do majhnih sprememb in popestritev. Ansamblu sta se pridružila odlična pevka Agata Zgonec in kitarist Bojan Lajlar. S tem sta se kvaliteta in zvok bistveno izboljšala, repertoar pa je postal obširnejši in bolj raznolik. Skratka, Šik je sedaj še bolj šik.
Kakor prejšnja leta je tudi letos za Šik veliko zanimanja tako doma kot v tujini, kjer so na nekaterih velikih prireditvah že kar redni vsakoletni gostje. V ZRN bo v začetku maja izšla kompilacijska plošča in kaseta, na kateri bo Šik predstavljen z dvema narodno-zabavni-ma skladbama.
Termini za poletne prireditve se pri Šiku počasi že polnijo. Ker pa marsikateri organizator kakšne prireditve še ni odločen, kateri ansambel vključiti, da bo prireditev uspela, naj zapišemo še naslov tega ansambla: Ansambel Šik, Mišo Melanšek, Žarova 14, Velenje, telefon (063) 856-083.

"JaMS ~S
63320 Titovo
Prvi in eden od mnogih zbiralnikov jasno priča o letnici prve pitne vode na Ljubnem
Občina Mozirje
Društvo invalidov Velenje
Zvezdice prinašajo olajšave v nedeljo letna skupščina
Ocenjevanje gostinskih lokalov je pomembno z več vidikov, žal pa v Zgornji Savinjski dolini, ki se sicer zaklinja na turizem, že dolgo let ni bilo opravljeno. Na pobudo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice in pri njej ustanovljene komisije za gostinstvo in turizem so končno zvezdice le podelili. Na prvi pogled je zvezdic premalo, vendar je treba stvar pogledati vsaj malo drugače. Gre namreč za dejstvo, da so lokale na podlagi posebnega vprašalnika lastniki najprej ocenili sami, oceno je preverila komisija in podelila zvezdice, bistvenih odstopanj pa med ocenami ni bilo.
Zvezdic je bolj malo tudi zato, ker so se lastniki za oceno prijavljali prostovoljno in je tako ocenjenih le dobra polovica lokalov v vsej občini. Od 19 družbenih so ocenili vse, od 39 zasebnih pa le 16. Tisti, ki ocene niso hoteli, ali
so se je bali, si najbrž prevelike usluge in reklame niso naredili. Če jim je vseeno danes, jim v prihodnosti zagotovo ne bo. Največ točk so seveda prinesli urejenost okolja, zunanji izgled lokala, opremljenost, kakovost obseg in način ponudbe gostinskih storitev, skrb za počutje gostov in odnos do njih.
Ista komisija je ocenjevala tudi lokale v velenjski občini, primerjava med obema pa kaže dokaj žalostno sliko za mozirsko, ki naj bi bila sicer turistično naravnana. Povprečno namreč lokali v zgornji savinjski dolini krepko zaostajajo za lokali v Šaleški dolini. Po kakovosti seveda, vendar je nekaj dobrih tudi v mozirski občini. Pet zvezdic si je prislužila Emika Selišnik v Lučah, štiri pa Ana Orešnik na Ljubnem, Jakob Filač v Gornjem gradu, Gostišče Atlešek v Dol Suhi pri Rečici in mozirski Turist.
Osnovna ugotovitev komisije je razumljiva: zelo dobri so lokali s celovito ponudbo, vendar penzion s hrano nudijo le tri gostilne, hrano pa lahko naročite še v dvaindvajsetih lokalih. Stanje je seveda treba izboljšati. Krepko naj bi omejili odpiranje bifejev, poskrbeli za boljše pogoje za odpiranje gostiln s hrano in prenočišči, lokali s štirimi in petimi zvezdicami pa so po novem že deležni nekaterih davčnih olajšav. To je bilo seveda potrebno, saj je bilo pri ocenjevanju kar šest bifejev v družbeni lasti uvrščenih v »posebno kategorijo«, zaradi izjemno slabe ponudbe in neurejenosti. Kdo ve, morda na takšno stanje vpliva tudi gostota gostinskih lokalov na število prebivalcev, ki v mozirski občini močno prekoračuje republiško povprečje.
J. P.
Čeprav so vsi organi v društvu uspešno uresničili zadane naloge, ne moremo biti povsem zadovoljni z delom na terenu, so med drugim zapisali v poročilu za redno letno skupščino člani izvršnega odbora društva invalidov Velenje. Ta bo v nedeljo, 19. februarja, ob 9.30 uri v prostorih Doma Svobode v Šoštanju.
V njem so med drugim ugotavljali, da so bili aktivi invalidov premalo vestni pri izvajanju prednostnih nalog tudi zaradi tega, ker se je vsak posameznik moral precej več ukvarjati sam s sabo.
Zaradi vse večjega padanja življenjske ravni so pri velenjskem društvu v preteklem letu namenili precej pozornosti socialno najbolj ogroženim članom in jim poskušali pomagati prebroditi življenjske stiske po svojih najboljših močeh. Vestno so se med drugim vključili v akcijo opravljanja arhitektonskih ovir. Kar
nekaj pa je bilo takih članov, ki so se zatekli po pravno pomoč ali kakšen drug nasvet v pisarno društva. Svoje delo so v preteklem letu uspešno opravili tudi člani komisije za razvedrilo, rekreacijo in šport.- Samo v rekreacijskih dejavnostih, ki so jih organizirali, je sodelovalo 210 članov, Republiških, zveznih in meddruštvenih tekmovanj pa se je udeležilo kar 167 športnikov in športnic društva.
Prednostna naloga v jubilejnem 20-letu delovanja društva bo približati dejavnost tistim, ki so vanj vključeni. Bolj kot prete-
kla leta si bodo člani velenjskega društva invalidov prizadevali spodbuditi vesnejše delo aktivov delovnih invalidov, pri tem naj bi jim pomagale osnovne organizacije sindikata v posameznih okoljih. Poskušali pa bodo ustanoviti nove aktive invalidov na terenu, zlasti v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih. Še najprej bo društvo po svojih močeh pomagalo socialno ogroženim članom, pri reševanju njihovih drugih življenjskih vprašanj. Obsežen delovni program za letos pa je pripravila tudi komisija za razvedrilo, rekreacijo in šport. V kar 125 načrtovanih akcij za letos se bodo ti trudili vključiti čimveč žena-invalidov.
(top)
Srečanje upokojenih obrtnikov
Odlaganje posebnih odpadkov
Ob vse bolj razširjeni dejavnosti, gradnji lastnega doma, vsakodnevnem spopadanju s predpisi in ob rednem delu, ki tudi terja svoje, so na obrtnem združenju občine Mozirje malo »pozabili« na svojo upokojene člane, ali pa enostavno niso našli pravega časa zanje. Beseda je o letnem srečanju z njimi, ki so ga prvič pripravili že leta 1979 na Ljubnem in drugič ob sejmu obrti v Mozirju leta 1983. Obakrat so bili nekdanji obrtniki veseli in srečni, da jih niso pozabili, veselili so se uspehov svojih naslednikov, pa ponovnega snidenja tudi. Kot že rečeno, srečanja kar ni hotelo biti, prišlo pa je vendarle ob letošnjem novem letu.
Zbrali so se v nove domu obrtnega združenja v Mozirju. Z veseljem in ponosom so si ga ogledni:, zanimali so se za sedanje težave, še raje so prisluhnili dosežkom, pa tudi okrepčali so se, kot se za takšne priložnosti spodobi. Od skupno 71 upokojenih obrtnikov jih je prišlo 37, vsi so bili
srečni, celo do te mere, da so si seveda ponovnih srečanj nadvse zaželeli, ob tem pa dejali, da jih bodo sami plačali, združenje jih
naj le povabi in uredi vse potrebno. To zveni že skoraj kot zahteva, kot obveza pa zagotovo.
J. P.
Spregovorimo danes o posebnih odpadkih. Ta problem je pri nas še nerešen. V republiški skupščini se šele pripravlja zakon, ki naj bi vseboval rešitve zanj.
Sedaj ležijo posebni odpadki po tovarniških dvoriščih, kjer se kopičijo že desetletja in predstavljajo grozečo nevarnost ob možnostih požarov ali ob poškodbi njihove embalaže, ko lahko strupi stečejo v potoke ali reke. Takih primerov je bilo pri nas že nekaj.
Teh odpadkov bo v bližnji prihodnosti še več: kopičili se bodo dalje, če ne bomo zahtevali spremembo tehnologij. Novi viri odpadkov bodo tudi čistilne naprave za odplake in za zrak, ki bodo koncentrirale strupe, ki jih sedaj po rekah spuščamo v morja ali pa jih odlagamo v zrak in tako trosimo po širši okolici.
Strah nas je tudi zakona o tujih vlaganjih. Ali ne bomo zanimivi le za industrijo, ki je drugje ne marajo, ki bo proizvajala ali uporabljala strupe, ki se jih drugod otepajo.
Primer za to je Tovarna usnja Slovenj Gradec, o njenem uspešnem poslovanju s tujim partnerjem smo lahko pred 14 dnevi brali v Delu. Toda eden izmed njenih produktov je tudi poliure-tan, za njegovo izdelovanje so potrebni nevarni strupi. Ta tovarna še načrtuje trikratno širjenje svoje proizvodnje.
Tudi celjska industrija je sodelovala s tujim partnerjem, njene ekološke posledice se ravno v zadnjem času odkrivajo.
Tako se sedaj iščejo rešitve za te odpadke, variant zanje je mnogo:
—	republiška centralna odlagališča
—	regionalna odlagališča
—	občinska odlagališča.
Mi se navdušujemo za zadnjo varianto. Strupov bi bilo tako manj nakopičenih, zaradi tega bi bile tudi posledice morebitnih katastrof manjše. Vsaka občina pa bi si tako prizadevala prestrukturirati industrijo v manj strupeno ali pa vsaj vzpodbujala zamenjavo tehnologij, ki ne bi uporabljale >'iko strupi"
Ugovor 1 predlog sr c
čuli, predraga bi bila. Toda tako smo n. pr. tudi razmišljali, ko smo TES zgradili visok dimnik namesto čistilnih naprav in tako povzročili še neocenjeno škodo na naravi in ljudeh.
Če se bodo strokovnjaki odločili za centralno odlagališče, ga bodo iskali tam, kjer so zanj primerne geološke sestave. To pa je spet severna Slovenija. Ob regionalnih in centralnih odlagališčih se posamezne občine pač ne bodo trudile spremeniti svoje industrije ali tehnologije, če bodo ta odlagališča dovolj daleč od njih.
Zato predlagamo samo začasne deponije teh odpadkov in oblikovanje strokovnega tima, kamor lahko vključimo mlade kemike, ki bo poiskal načine za nevtraliziranje teh strupov. Zavzemati se moramo za tak zakon, ki bo dovoljeval trajno odlagati samo okolju neškodljive snovi.
Nobene pravice in izgovora nimamo postavljati ekoloških bomb prihodnjim rodovom, saj že sami čutimo posledice takšne miselnosti iz bližnje preteklosti
Šaleško ekološko drv t-Šavor Manju
Sveže pleskano
Pogled z višine
SPET AKTUALNI PLAKATI
Pred kratkim so v mozirski občini razburili duhove sicer zelo miroljubni gornjesavinjski mladinci. Ko so nalepili plakate, na katerih je na simbolični rdeči grafični podlagi natisnjeno med drugim tudi geslo »vsaka partija se enkrat konča«, je prišlo do intervencije z višine in v najkrajšem času so plakati frčali s panojev.
To pa se ni zgodilo v Titovem Velenju, saj so plakati obešeni na najvidnejših mestih, tudi na vhodu v stavbo družbenopolitičnih organizacij. Le kdo bi se bal slogana, ki je po vrh vsega večpomenski in resničen?
VELENJSKI RADIO ŠTUDENT JE »SOVA«
Za sove drži, da dan prespijo, zvečer pa gredo na prežo. Ali je oddajanje petkovega radia študent na valovih velenjskega radia simbolično poimenovano v »Sovo« prav zaradi oddajanja v mraku? Bolj kot to je pomembno dejstvo, da so se študentje prebudili, in da imajo sveže ideje, ki smo jih tako pogrešali. Na sivo perspektivo so pogledali z višine elektrarniškega stolpa, od koder se z očmi namišljenega upokojenca vidi prava utopična prihodnost. Že res, da je bila tema prav na meji okusa, je pa gotovo prebavljivejša od žalostnih dejstev.
PAZITE NA ZDRAVJE
Odkar deluje informacijski sistem, ki nadzoruje škodljive koncentracije SO: in ostalih dimnih plinov iz TEŠ, so se občani na ogroženem območju krčevito uprli, da bi do svoje zgodnje smrti dihali svinjarijo. Podporo so dobili tudi od spodaj, od ekološkega društva ter mnogih občanov. Nekakšno pomoč pa so jim namenili tudi ljubljanski valovci 202, ki so npr. 8. februarja sporočili javnosti, da je koncentracija presegla vse normalne meje, namreč znašala je kar 1,8 mg/m1 So;, da bi se naslednji dan še povečala, in so priporočili krajanom naslednje: »Pazite torej na zdravje kakor znate in morete!«
Ni nam znano, kako si je takšno dobronamerno opozorilo vzel k srcu Ivan Žlebnik, ki na vso stvar gleda z višine in se bori za svoje in življenja mnogih prebivalcev Šaleške doline. Če bo narava vzdržala dovolj dolgo, bo nekoč še vse v redu. Pomoč že prihaja, ne le od Boga, tudi iz doline!	B. Turčič
KOVAČEVA KOBILA BOSA
Ta praktičen rek bi lahko uporabili ob oceni poteka rednega občnega zbora delavcev sindikata družbenopolitičnih skupnosti občine Velenje, ki je bil pred dnevi v vzdušju, ki bi ga lahko primerjali z obema »zgodovinskima« sejama C K ZKJ, 17. in 20. Le še malo bolj konkretno, saj so prisotni kritično obrali kost nedelavnosti, nezainteresi-ranosti ter programske praznine z vprašanjem, ali je takšen sindikat sploh komu potreben. Nihče ni rekel, da seja ne bi kaj izvedelo, zapletlo seje namreč pri odločanju o izbiri možnega kandidata za pred-
sedstvo SFRJ iz Slovenije. Prisotni, sami »diplomirani« družbenopolitični delavci, se namreč niso razumeli niti v postopku niti v vsebini, razšli so se razočarani. Pogled z višine je bil malodane vrtoglavica kovačeve kobile.
»KAJ« SE JE LOTIL VELENJČANOV
Da se edini slovenski tabloid Kaj prodaja kar sam, gre zasluga predvsem bralcem, ki najraje šarijo po »drobovini«. In ker ta atraktivni časopis ogloda vsako najmanjšo senzacijo in doliva olja vsaki aferi, mu ne more uiti kakšna poslastica tudi iz naše Šaleške oaze.
Kot vir informacij lahko služi tudi izjava, ali kar cela pripoved v nadaljevanjih kakšnega delikventa, važno je da se raco ali vsaj aferico potegne za rep. No, nazadnje so izvlekli Često na grič in z vsemi občani, ki so si tu pred petnajstimi in več leti zgradili hiše. Oponaša tudi novejše hiše v naselju Stara vas in še kakšne sem ter tja. Natolcevanje meri na nekakšen Neum, ki da bi ga nekateri mogočniki gradili prav v času največjega razcveta Titovega Velenja. Pa menda ja ne gre za kakšno nevoščljivost?!	Joie Miklavc
Smo (na) drsali?
O letošnji zimi že vse vemo, vse kaže, da nam tudi v prihodnje ne namerava prizanesti. Suša bo opravila svoje, smučišča brez snega samevajo, ljudi se poloteva razočaranje zaradi slabih možnosti zimske rekreacije, bolezni silijo v šolske klopi in na delovna mesta. Na kratko povedano, smo (na)drsali. Drsali so bolj redki, čeprav nekaj zale-denelih jezer nudi zasilne pogoje. Pohvaliti pa moramo prizadevne krajane KS Konovo, ki so skozi vso zimo negovali ledeno ploščo na igrišču in tako omogočali stoterim mladim, da so se malo razgibali na zraku. Ob tem se vprašamo, ali nimamo več nobenih perspektiv, da bi v našem kraju zgradili drsališče. Ob kolosalnih projektih bi mogoče začeli načrtovati kaj takega, kot je drsalna ploskev. Ali pa so takšni predlogi le »sitna muha« občana, ki povrhu vsega še drsati ne zna. Običajno le nadrsa.	j, m.
Enolog i rt ja svetuje
Beli pi-not
Sinonimi: Pi-not blanc, Bur-gunder vveisser, Blanc de cham-pagne, Morri-ion blanc, We-isser klavner, VVeisser rulan-der...
Beli pinot je francoska sprta, ki jo največ gojijo v Burgundiji in Champa-gni. Pri nas je razširjen domala v vseh vinorodnih rajonih kot visoko kakovostna sorta. Trs je srednje bujne rasti, cvet je dvo-spolen. Les je temno rjav z rdečkastim tonom ter črnimi črtami in pikicami na členkih. Medčlenki so kratki do sred-njedolgi. List je srednjevelik, okrogel ali trodelen, gladek in ima ostre zobce. Na zgornji strani je list živo zelene barve, na spodnji strani pa je bledo zelen. Listno rebro je golo. Vršički mladik so volneno beli. Grozd je kratek, zbit, valjast jn enostaven. Jagoda je srednjeve-lika in okrogla. Jagodna kožica je tanka, rumenozelene barve, z redkimi tankimi dlačicami. Meso je zelo sočno in okusno. Dozoreva srednje zgodaj. Rodnost je manjša od laškega rizlinga. Občutljiv je na oidij in
zimske nizke temperature. Če je jesen deževna, zelo rad gnije. Režemo ga na dolgo.
Beli pinot je nastal z mutacijo modrega pinoja prek ruland-ca. V družini pinojev ima beli pinot najnižji ekstrakt. Ustrezajo mu težka apnena tla, kjer daje sortno značilno vino svetle, zlatorumenkaste barve z diskretno sortno cvetico. Vrhunsko kvaliteto daje, če ima grozdje ob trgatvi 80 Oe° in več. V takem primeru je sladkor harmonično vkomponiran s kislinami in ostalimi sestavinami, ki dajejo izoblikovanemu vinu plemenito cvetico.
V Sloveniji je razširjen v vseh treh rajonih in povsod daje vrhunske kvalitete. Ta sorta je primerna tudi za šampanira-nje. Ker so že sortne lastnosti zelo kvalitetne, ga v prodaji skorajda ne najdemo kot navadno vino, ampak je vedno pridelan in predelan kot vino posebne kakovosti, (pozna trgatev, jagodni izbor ...)
Veronika Krumpačnik, dipl. ing.
agr.
V nekem kraju so čarobno rešili stanovanjsko vprašanje. Prepričali so ljudi, da lahko stanujejo v obljubah.
B. Turčič
Kredit je kri gospodarstva. Kontrola nad kreditom je kontrola nad celotno družbo.
- Upton Sinclair
Pot v Malezijo
PIŠE: Renata Hudarin
Čeprav je že nekaj časa minilo, odkar sem se vrnila domov, je vendarle spomin še zelo živ in-verjetno se bom še dolgo spominjala te poti. Jugovzhodna Azija nam še dandanes, das.i nas nanjo vežejo številne prijateljske vezi, pomeni povsem tuj svet na čisto drugem koncu sveta. Pičlo je naše znanje o njeni bogati preteklosti, zelo malo vemo o kolonialnem jarmu, s katerim so jo tlačili in izkoriščali več let, le površno je naše znanje o njenem osvobodilnem boju, prav tako le kdaj pa kdaj zvemo kaj podrobnejšega o njenih težavah, stiskah in prizadevanjih za boljše dni.
Svet jugovzhodne Azije obsega mnoge dežele, mesta, pokrajine tako drugačne od naše dobre stare Europe. Priznati moramo, da je vse?, prav vse povsem različno od naših krajev — to je od klime, barve ljudi, vegetacije, od načina življenja, od pokrajine in celo od morja. Priznati moramo, daje to povsem drugačen svet, ki ga le malokdo lahko razume in skuša razumeti. Jaz osebno ga vsekakor mnogokrat nisem. Tukaj so dežele, ki spadajo med najbolj razvite države našega planeta, pa tudi nekaj je takšnih, ki si šele utirajo pot k razvoju. To je svet oddaljen od naše domovine 11.000 km, preleteti moraš skoraj polovico zemeljske oble in presedeti v avionu 13 ur, da prideš do željenega cilja.
To sta bila zame MALEZIJA in SINGAPUR, deželi kateri zadnja leta privabljata ogromno število turistov, to so številke, ki so za naše razmere praktično nerazumljive, to sta deželi, ki sta poleg TAJSKE vsekakor najbolj obiskani in turistično zanimivi. Lahko potujete sami ali organizirano, kar je mnogo lažje in ceneje, vsaj kar se tiče viz in letalskega prevoza. Ko pa ste enkrat z vsemi dokumenti v KUALA LUM-PURJU, se lahko sami podate na pot. Dana vam je tisoč in ena možnost, da raziščete in spoznate MALEZIJO.
Če pogledate zemljevid in se osredotočite na MALAJSKI POLOTOK, vidite, da je to ozek pas ozemlja globoko urezan v morje, skoraj vzporedno z Sumatro. Malajski polotok je obdan z Južnim Kitajskim morjem in Andamanskim morjem, ki se širi v Malajsko plitvino. Malezijo sestavljata pravzaprav dve Maleziji: vzhodna in zahodna. Glavno mesto federacije je KUALA LUMPUR, kamor sem letela tudi jaz na direktni letalski vezi BEOGRAD-KUALA LUMPUR. Skupaj z mojimi prijatelji sem bila v zahodni Maleziji, predvsem v krajih, ki so najbolj dostopni turistom in tudi najbolj obiskani, kajti določeni predeli Malezije so dokaj nedostopni, kot naprimer otok Borneo.
Malezija meri 332.995 km1 in je torej nekako polovico večja od naše Jugoslavije, po zadnjih statističnih podatkih iz
leta 1982 šteje skoraj 16 milijonov prebivalcev. Klima je ekvatorska z vplivi monsunov, čez vse leto so temperature dokaj konstantne, to je od 30—35° C. Prišla sem torej v pravo tropsko vročino. Na letališču v Kuala Lumpurju nas je »pozdravila« prava pisana druščina številnih človeških ras, ki jih spoznaš in razlikuješ samo po različnih pokrivalih na glavi. Seveda živi tukaj največ Malajcev, potem Kitajcev, Indijcev, Pakistancev, ter številni mali Azijski narodi, ki so si tukaj, kot priseljenci, našli svoj novi dom.
Po opravljenih carinskih formalnostih dobi vsak turist vizo — ali kartonček, le-ta pa te na vsakem koraku opozarja, da za prekupčevanje z mamili sledi smrt. To je torej stvar, s katero se ne smeš niti v sanjah igrati, prav tako pa so prepovedane tudi vsakršne igre na srečo. Letališče v Kuala Lumpurju je pravzaprav majhno, vendar enkratno urejeno, tako da ti je že ob prvem srečanju s to deželo jasno, da boš doživel polno presenečenj. Za nas je Malezija še vedno nerazvita država, polna eksotiice, palm, kavčuka in na robu sveta. V resnici pa spada med najbolj razvite dežele Azije.
Odšla sem v hotel v središču mesta — čudovito izhodiščno točko za potepanje po glavnem mestu Malezije. Z vsem možnim propagandnim materialom sem se podala na pot, saj sem vedela, da dolgo ne bom ostala tukaj.
S prijateljico sva se odpravili peš, ker je to najustrezneje, da tudi največ vidiš in najbolje spoznaš neko mesto. Potrebovale sva malezijski denar in se tako napotili v najbližjo menjalnico, ki so skoraj na vsakem koraku; tukaj črne borze ni. RINGIT ali malezijski dolar, je njihova denarna enota. Nato sva šli peš do TRGA NEODVISNOSTI. Tukaj, na tem krasnem mestu, so se pred mnogimi, mnogimi leti naselili prvi indijski in kitajski trgovci, tukaj še danes stoje najpomembnejši objekti iz Malezijske zgodovine, cerkev sv. Marije, anglikanska cerkev, ki so jo zgradili Angleži med njihovim vladanjem v deželi in ena najlepših palač — Sultan Ab-dul San\ad, zgrajena 1894—97, danes sedež državnih sekretariatov.
Tukaj, na tem prostoru, na travniku pred SELANGOR KLUBOM so 31. 8. 1957 zadnjič dvignili angleško zastavo. Leta 1957 so v avgustu Malezijci dobili neodvisnost, izmenjali zastave in se tako dokončno osvobodili angleškega ko-lonializma. Trg neodvisnosti je vsekakor nekakšen politični center mesta, čeprav je parlament čisto drugje. Kuala Lum-pur šteje danes 700.000 prebivalcev in je zelo čisto mesto, kar je pravilo za vsa jugovzhodna azijska mesta, je upravno, kulturno in gospodarsko središče dežele.	(dalje)
Nagradna križanka »NAŠI PISATELJI« (10)
Rešitev nagradne križanke » NAŠI PISATELJI« 10 pošljite do ponedeljka, 20. februarja na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10 s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji 10. Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: L nagrada 7.500 din, druga in tretja pa 5.000 din.
Pravilna rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji 9«:
skalar, lanina, Arakan, Nal, Ma, Josip, Sjas, tast, Proust, Inka, Basra, Okker, meč, Sharp, vadi, RM, Est, skočec, Taal, RV, semit, Sisak, anion, všiv, Bratko, Annobon, irh, KA, Nana, sat Nagrajenci:
1.	nagrada 7.500 din: Ida Ring, Podkraj 13 b, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada 5.000 din: Blaž Dukarič, V. Vlahoviča 41, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada 5.000 din: Nataša Novak, Foitova 8, 63320 Titovo Velenje


TEKrto-vANiE V STAiU aftEOl
MOLU kfUVScA

NEbDlb-RELSAD
RUSKJ KUA/N PoPcAJ
PESMIK. GMffE-NAUEft.
irALn.NASMOltinEC lillHITEjeAHoreftA
uS-nunEMA VALSKA VLGlA
KIUJVOII
KOUIICA
SHRAW)A VOUtA
KARA1-! TSfti- ; STIKA !
STARO j" mestece,
lAbRA
NKN&-3! bESNl! Pft.lTDK.-j voUžE'

OPEKA Wt, MANlHOft
K.VART
f.EbENA ANA
UST3U
PREMU UE*WJEJ RAZMISLEK
Raza,
mate*.
KOTNA HERA
MESTo V EVR.foElU TURtnE (»RIM)
MOSTA«
m
kuSCBO ORObJE
DEL NeSA, KLIMA
PltftlED: fFRAN,/«M nnttflANU
IMDUSTE. MESTO V
R0t-]W
PRAPRE
NVALEC
apeniu
I
lOfcVESOV.j CENtER 1
NEMŠKI*
nastavA, ZAHICA
SRAfftK
I*C
Ni5Zoa>
ZStOS/S 3t,EBJicA
/AOM
v	bata
V	PLOTU
NAT)A VMAR.
A*. POP
>a/KA
TURMER
L1U5KJI. MC4.IME
NAPRAVA ZASAJA-M7E A-LARM
OPUS
AVTOR fc.tfCČ,
CEtSUBt
MASfMT-JETt*-KJOSTT
►JEM.
IDEALIST.
EiUSoF.
,3J«ASY,
rozoBdE
LITI 3
IME MAKXA
ANToH LAOOV1C
ESTONCI
ffe.-ivit. fl5ATEW CCMUDE, ,ARIAMA')
2NA&IB4 PREb-STAMMIK
SEDMINA PRjOŽ-KMH
MUC
KARL alp iger
Dvignjeni zastor 116
Karolina Mavec, Vinko Mraz, Herman Mrak, Jože Robida, Lojze Zavolovšek
Ob slovenskem	•	<*
kuitumem Postaiiimo to kar smo
prazniku
Dokaj nenavadno je začel svoj slavnostni govor predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane na osrednji slovesnosti v občini Velenje ob slovenskem kulturnem prazniku. Dotaknil se je dileme o tem, ali je prav, da praznujemo dan slovenske kultu-
iz muzeja \
re na dan obletnice Prešernove smrti.
»Značilno je, da pri vseh tistih, ki so v igri, nemir preraste v strah in napadalnost, ker poglabljanje v krog odmika rezultat. In človek dolgo ni nezadovoljen z igro, ampak prihaja v konflikt
Zgodilo se je
• • •
16. februarja
Leta 1919
Po koncu prve svetovne vojne so se dogodile mnoge spremembe v naših krajih. Poleg ostalih se je celjski časnik Domovina preimenoval v Novo dobo, ki je izhajala dvakrat tedensko in je začela izhajati leta 1919. Poleg spremembe imena je prišlo tudi do spremembe koncepta, že od samega začetka izhajanja časnika pa v njem najdemo tudi prispevke iz naših krajev. V eni prvih številk najdemo med ostalim 15. 02. 1919 kratko ve-stičko:
»V Šoštanju je v nedeljo 16. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani hotela poljudno predavanje g. Vasle-ta iz koroške zgodovine. Pridite vsi!«
Tovrstna predavanja so bila v predplebiscitnih časih zelo razširjena in jih najdemo zabeležena za skoraj vse pomembnejše kraje na slovenskem štajerskem.
Leta 1952 /
Naslednja vest je mlajša kar 33 let. V nasledniku Nove dobe, Savinjskem vestniku, št. 7, ki je izšel na današnji dan leta 1952 lahko preberemo naslednjo kratko vestičko:
»V nedeljo je stekel električni tok po žicah daljnovoda iz Velenja v Ljubljano.S tem je povezana vsa elektro-proizvodna mreža v Sloveniji. Daljnovod je dolg 65 km.«
Ta daljnovod predstavlja pravzaprav le ponovno povezavo med velenjsko elektrarno in Ljubljano. Elektrarna v Velenju je začela delovati že leta 1929 in že po par letih ji je bil »dodan« daljnovod do Črnuč, ki je pomenil glavno žilo za oskrbo Ljubljane z elektriko.
Leta 1956
Štiri leta za prejšnjo vestjo srečamo na današnji dan ponovno naše kraje v kar treh člankih v dnevniku Večer, številka 38. Prva novica je iz kulturnih logov:
»Že petkrat so uspešno uprizorili na velenjskem odru Schubertovo opereto »Pri treh mladenkah«; vse priznanje gre delavnosti velenjske dramske skupine. Sedaj pripravljajo »Mladost pred sodiščem« in »Celjske grofe«.
Druga novica pa govori o izobraževanju odraslih v Velenju: »Ljudski univerzi Velenje je letos uspelo organizirati splošni izobraževalni tečaj za delavce, ki bi si radi pridobili višje kvalifikacije. Do sedaj je prijavljenih 424 kandidatov. Tečaj bo trajal 4 mesece. Z delom bodo začeli 16. februarja in bo dvakrat tedensko.«
Tretja vest je športno naravnana: »Na občnem zboru Partizana v Velenju so ugotovili, da vsi oddelki — razen članic — pridno vadijo. Večkrat so gostovali. Nastopa v Celju se je udeležilo 60 članov.«
Leta 1966
Točno deset let za zgornjimi poročili se Šaleška dolina na današnji dan ponovno pojavi v slovenskih časopisih. V Večeru št. 38, ki je izšel na današnji dan pred 23 leti lahko preberemo: »V Napotnikovi galeriji v Šoštanju imajo te dni že tretjo likovno razstavo. Tokrat so na ogled otroška likovna dela iz ZDA, Avstralije, Danske, Brazilije, Jugoslavije in drugih držav.«
Leta 1967
Ze naslednje leto lahko ponovno v dnevniku Večer najdemo vest iz likovnih krogov: »V delavskem klubu v Velenju razstavlja olja in akvarele nadarjeni mladi slikar Jože Svetina, učitelj iz Zavodnje nad Šoštanjem. Že bežen pogled na njegova platna in akvarele odkrije njihovo svežino in potrdi slikarjevo impresivnost. Pokrajina mu je najljubša.
Velenjčani so Svetinove razstave veseli in so del razstavljenih slik tudi odkupili.«
Zelo na kratko lahko ob tej novici zadovoljni pripomnimo, da je Jože Svetina aktiven še danes in da je še v lanskem letu razstavljal skupaj s še nekaterimi svojimi prijateljiv okviru poletnih kulturnih prireditev na velenjskem gradu.
Leta 1968
Tudi zadnja vest, ki jo bomo predstavili v današnji rubriki je iz dnevnika Večer in lahko rečemo, da je zelo aktualna:
»V velenjski občini so v zadnjih dneh štirje zasebni prevozniki odjavili obrt. Sodijo, da je to v zvezi z napovedmi o novih obdavčitvah zasebnih lastnikov tovornih in osebnih vozil. V velenjski občini je že doslej nekaj občanov, ki imajo tovornjake, nimajo pa obrti. Uporabljajo jih le za svoje potrebe.«
Ob danes zelo aktualnih razpravah o »zasebni iniciativi« v gospodarstvu ta vestička izpred 21 let skoraj ne potrebuje komentarja, Morda le krakto ugotovitev, da je zgodovina včasih prav kruta veda, ki neusmiljeno slej ko prej privleče na dan vse napake in neumnosti, ki so se dogajale.
Pripravil: Torte Ravnikar
in postaja nezadovoljen s samim seboj. In potem — kot v Goet-herjevi tragediji Faustovi dobri nameni privedejo Margareto v propad — je tudi pot v pekel običajno tlakovana z dobrimi nameni. Tega je v svetovni izkušnji dovolj.
Za našo duhovno, torej kulturno držo na pragu 21. stoletja je omenjena dilema nebistvena.
In to globoko v sebi vemo vsi. Prav tako vemo tudi, da vsega našega kulturnega bistva ne moremo reducirati le na vprašanje denarja ter da so trditve o nenaklonjenosti razmer kulturi bolj politično zamegljevanje, kot že srž problema. Tudi v takoimeno-vanih bolj ugodnih razmerah nismo bili bolj kulturni. Da pa moramo napredovati — no, vsaj to je jasno. To dejansko počnemo že vso svojo zgodovino.«
Rado Slane je v svojem govoru tudi poudaril, da naši duhovnosti manjka velikopoteznost, da nas obremenjuje prostorska in številčna miniaturnost, nagnjenost do drobnjakarstva, ozkosr-čna strokovnost, civilna poldora-slost, nevoščljivost. .. Seveda pa so izjeme, nekaj iz naše zgodovine jih je naštel, nato pa globoko preanaliziral vse prej naštete negativne lastnosti, ki pa ni nujno da so res vedno negativne. Malo-poteznost je na primer lahko tudi žlahtrA>st, je dejal, vendar samo na družbeni ravni, nikakor pa na duhovni.
Globoka so bila njegova razmišljanja o kulturi, vanjo je združil vse od narave, našega bistva, duhovnosti, vedno znova pa je se vračal k našim velikim umetnikom.
Svoj govor je sklenil z naslednjimi besedami: »To kar imamo v sebi kot značilnost — neizbri-
sno znamenje, kot razkošje in omejitev, kot slo navzdol po koreninah in navzgor po vetrovih, kot lakoto, in uteho, kot obup, kot privilegij. Vse to je večkrat izpovedano.
V Trubarjeven zanosu, Prešernovi možatosti, Stritarjevem svetovljanstvu, Levstikovi zemelj-skosti, Kettejevi klasičnosti, Murnovih slutnjah, Cankarjevem odrešenstvu, Zupančičevem orlovstvu...
Poudarjena etičnost veje iz naše narodne pesmi. Preveva našo literaturo. Naš ustvarjalni genij je očitno eminentno humanističen.
Ni nam treba iskati tuje koče. Dokončno smo, kar smo.
Naša identiteta je tu. Izdolbla sta je zvestoba in trpljenje. Hranila se je z drobtinami z mize zgodovine, vendar ni izposojena od nikogar, nikomur ukradena, samo naša je.
Nam ni več treba riniti v evro-peizem: nepovratno smo Evropejci, v dobrem in slabem. Zato naj bo zdaj naša ambicija samo ena: postanimo kar smo.«
Na koncu je Rado Slane čestital vsem zbranim ob kulturnem prazniku, še posebej pa se je zahvalil vsem, ki delajo za kulturo in v kulturi. Še posebej pa je čestital dobitnikom priznanj.
Predstavili smo jih že v prejšnji številki Našega časa. Priznanje občinske kulturne skupnosti je prejel Viktor Kojc, Napotni-kova priznanja Karolina Mevec, Vinko Mraz in Herman Mrak, diplomo Jože Robida in plaketo Alojz Zavolovšek.
Mladinski pihalni orkester glasbene šole s solisti pa je pripravil pester program pod vodstvom Franca Verzelaka.
Osrednja proslava v prenovljeni dvorani
Med številne prireditve, ki se v Zgornji Savinjski dolini vrstijo v letošnjem mesecu kulture, je sodila tudi osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Pripravili so jo v soboto v prenovljeni dvorani prosvetnega doma na Ljubnem ob Savinji. Prepotrebna obnova te dvorane se je časovno sicer nekoliko zavlekla, o denarnih zagatah kulturnikov ni treba posebej razpravljati, volja, zagnanost in pridno delo pa so vseeno rodili bogate sadove. Dvorana je sedaj povsem preurejena, povečana in opremljena, v zadovoljstvo vseh krajanov in njihovih najrazličnejših potreb in želja. Omeniti velja, da obenem že gradijo prizidek, v načrtu pa imajo tudi pre-potrebno obnovo zunanjosti.
Slavja ob slovenskem kulturnem prazniku se je udeležilo veliko krajanov in gostov, slavnostni govornik pa je bil predsednik skupščine občine Mozirje Anton Boršnak, ki je jedrnato
spregovoril o pomenu kulture in vseh njenih pojavnih oblik v preteklem in sedanjem boju za narodnostno samostojnost, o vlogi in pomenu ljubiteljske kulturne dejavnosti v mozirski občini. Vsem v dvorani so se s koncertom predstavili člani okteta »Lesna« iz Slovenj Gradca in s svojim ubranim petjem dobro ogreli dlani ljubiteljev lepe pesmi.
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja in plakete kulturne skupnosti in zveze kulturnih organizacij občine Mozirje za uspešno in prizadevno delo na področju kulture. Letos so jih prejeli Albin Skornšek in Jože Punčuh iz Mozirja, Olga Klemše iz Nazarij, Jože Kralj z Ljubne-ga, Albin Moličnik iz Luč, Marija Burja iz Nove Štifte, Franc Es iz Mozirja, Franc Goljuf za uspešno vodenje godbe na pihala in pevski zbor osnovne šole Ljubno ob 30-letnici uspešnega delovanja.
j. p.
Energetski
molk
ob
kulturnem
prazniku
»Dvomim, torej sem«
Tisti, ki mi pripisujejo, da sem v naročje ekologije prijadral z veliko mero metodične črnogledosti, imajo prav. To je res eden mojih osnovnih principov javnega (ekološkega) deldvanja, a to je princip, ki nima nič skupnega z vnaprejšnjim odrekanjem poštenosti in dobrih namenov tistim, ki se zaradi spleta okoliščin znajdejo na »oni strani« ekoloških prizadevanj in iskanj. A povedati moram tudi, da metodična črnogledost na ravni zasebne ekonomije ni nujno povezana z odsotnostjo veselja, smeha in sreče. Prav nasprotno! Vsak dosežek me preplavi s toliko večjim veseljem, saj ga po svojem prepričanju ne bi smel pičakovati.
In prejšnjo sredo in četrtek sem bil presenečen in vesel, zelo vesel! Vzrok tega veselja pa moram malo natančneje popisati.
V sredo torej, 8. februarja 1989 (kako pomenljiv datum!), je v moji pisarni zazvonil telefon. Edo in Ivan Žlebnik iz Zavodenj sta me opozorila na radijsko poročilo ob 7.30, v katerem je Robert Peresuti opazno vznemirjen opozoril, da je bila ob 7.30 koncentracija SO2 v Zavodnjah 2,4 mg/m3 (maksimalno dovoljena je 0,75 mg/m3, kar je, mimogrede povedano, nedostojno več, kot v razvitih evropskih državah). Iz njunih besed se je dalo razbrati, da sta sicer telefonirala nekaterim pristojnim občinskim naslovom, a sta povzročila le zmedo. Nihče naj ne bi bil seznanjen s tem katastrofalnim podatkom in nihče ni pravzaprav natančno vedel, kaj mu je storiti.
Kasneje, v toku dopoldneva, se je pokazalo naslednje:
—	občinski teleks, ki so ga z alarmi krmili na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, je zjutraj odpovedal poslušnost. Obmiroval je zaradi nesrečnega papirja, ki se mu je zataknil v drobovju;
—	nedavno sprejeti občinski odlok o varstvu zraka sanitar-
Piše:
Piše:
Vane Gošnik
nemu inšpektorju nalaga izdati odločbo za 30 % zmanjšanje proizvodnje v TEŠ v primeru, da koncentracija SO; 2 uri zdržema presega 1,6 mg/m3. V sredo zjutraj so bile koncentracije presežene uro in pol, potem pa so padle.
Občinski sanitarni inšpektor odločbe torej ni mogel izdati, a utemeljen strah, da se utegnejo koncentracije SO2 naslednjo noč in jutro spet povečati, je ostal. Strah je kmalu potrdil tudi Hidrometeorološki zavod, občinska sanitarna inšpektorica pa je na osnovi njegove napovedi izdala odločbo o zmanjšanju proizvodnje v TEŠ.
In zdaj pozor! TEŠ bi se lahko na odločbo, ki temelji na pro-gnozi (in ne eksaktnih podatkih) enostavno požvižgala, saj ta
(odločba) gotovo ne bi vzdržala pravne presoje. A v TEŠ tega niso storili. V noči z 8. na 9. februar je termoelektrarna dejansko zmanjšala obtežbo za več kot 30 %.
Zgodilo se je skratka nekaj, v kar, črnogled kot sem, skoraj nisem upal verjeti. Najodgovornejši in najvplivnejši ljudje v TEŠ se niso izmikali, niso izkoristili možnosti, ki so jo imeli (izpodbijanje pravne veljavnosti izdane odločbe). Ravnali so tako, kot so obljubili. V kritičnem času, ko je elektroenergetski položaj v deželi skoraj porazen, so držali besedo. In to je treba na glas in brez sprenevedanja povedati, saj je bil storjen presedan brez primere: onesnaženost zraka (narave, ljudi), je za nekaj časa zmanjšala moč organizma, ki v mnogočem bistveno določa življenje v republiki. Tokrat se tudi jaz tvegam izogniti mnenju, češ da je bila to le poteza, ki naj bi dokazala resne in poštene namene, ko bi šlo zares, pa se ne bi zgodilo nič. Zares je namreč tokrat šlo. Toda prepričan sem, da hude preizkušnje šele prihajajo. In ljudje, zaposleni v TEŠ, bodo takrat rabili podporo ljudstva. Upati je le, da jo bodo pri njem tudi iskali.
Skromna priznanja za velike dosežke
Pusti peti moj'ga slavca
Poezija Franceta Prešerna je povest o tem, kako se je srečeval z življenjem. Z življenjem pa se vsak na svoj način srečujejo tudi člani literarne sekcije sozda REK Franc Leskošek-Luka. In vsak na svoj način so vtkali delčke lastnih povesti v svoja literarna snovanja.
Zato najbrž ni zgolj naključje, da so se odločili ravno ob slovenskem kulturnem prazniku — na dan, ko je umrl največji predstavnik slovenske umetnosti France Prešeren — pripraviti literarni večer. S svojimi literarnimi snovanji se je 8. februarja zvečer v prostorih Mayerjeve vile v Šoštanju poslušalcem predstavilo šest literatov, članov literarne sekcije sozda REK: Josip Bačič-Savski, Dušan Brešar, Milena Grobelnik, Marjan Lipičnik, Peter Rezman in Lojze Vrenčur.
Občutki, ki so jih njihove pesmi naredile na vse tiste, ki smo jim prisluhnili, so najbrž bili precej različni. A vendar so si pesmi in tudi njihovi avtorji vsaj v nečem podobni. V njih
se tako ali drugače prepletajo želje, hrepenenja, nemir in dvomi, življenjska spoznanja. In iskanje. Iskanje nečesa novega, drugačnega. Njihova poezija je odblesk tistega, kar vsakdo izmed njih čuti in doživlja.
Tatjana HUDOMAU
Velenje :Ugled 16:14
Spodbudno nadaljevanje
V	soboto so v II. ZRL sever nadaljevali spomladanski del prvenstva. V 14. kolu so rokometašice Velenja v prenovljeni Rdeči dvorani gostile ekipo Ugleda iz Temerina.
Po vseh nevšečnostih, ki so spremljale ekipo, je zmaga nad gostjami — na prvenstveni lestvici so pred njimi — seveda zelo spodbudna za nadaljevanje prvenstva. Velenjska dekleta zaradi prenavljanja dolgo niso mogle trenirati v Rdeči dvorani, še dober teden pred nadaljevanjem prvenstva je kazalo, da bodo zaradi pomanjkanja denarja morale izstopiti iz lige, posamezne igralke pa so bile tudi poškodovane.
V	prvem polčasu so bile gostje boljše. Obe ekipi sta igrali odlično v obrambi, zelo neučinkovito pa v napadu. V nadaljevanju so domača dekleta zaigrala zelo podjetno in si priigrale dva zadetka razlike, kar jim je prineslo seveda zasluženo zmago.
Največkrat (devet zadetkovj je nasprotnikovo vratarko tudi tokrat premagala Karičeva, ostale zadetke pa so dosegle: Vičar 3, Zidar 2, Omerovič, Oder in Hudej po enega.
V	naslednjem kolu bodo igralke Velenja gostovale pri šestouvrščeni ekipi Srema. Po 14. kolu so s 1$ točkami še naprej na osmem mestu.	(vos)
Prireditve 0 Prireditve
KULTURNEGA IVAN NAPOTNIK
CENTRA
Strelski šport
V Domžalah je bilo republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem v mednarodnem programu. Velenjski strelci so se ponovno izkazali in med drugim osvojili štiri naslove republiških prvakov. Zmagali so člani s pištolo s 1.690 krogi, najboljši so bili ekipno tudi mladinci s 1.530 krogi, posamezno pa sta naslove osvojila Tkalec pri članih in Vetemik pri mladincih. S pištolo je drugo mesto osvojila Denis Bola s 374 krogi, kolikor je nastreljala tudi zmagovalka Lavrinčeva, bronasti odličji pa so dosegle še mladinke ekipno in Pšajt pri mladincih.
Strelska družina Mrož je pripravila regijsko prvenstvo v nacionalnem programu za vse kategorije. Med čla-
ni so ekipno zmagali strelci NTU Slovenj Gradec, drugi so bili domačini in tretji strelci Doliča. Med posamezniki je slavil Kreuh iz Slovenj Gradca, Franjo Žučko je bil tretji. Pri članicah so zmagale domačinke pred Slovenj-gradčankami, med posameznicami pa so prva tri mesta osvojile Petkova, Kelherjeva in Svetinova. Zmagali so tudi mladinci ekipno, med posamezniki pa sta prvi mesti osvojila Trebše in Veternik pred Džuričem iz Slovenj Gradca; pri mladinkah sta bili na prvih dveh mestih Mateja in Urška Ban-dalo; pri pionirjih ekipno so zmagali Slovenjgradčani pred Mrožem in Do-ličem, med posamezniki je bil najboljši Štalekar (NTU) pred Pavličem (Dolič) in Potočnikom (NTU); ekipno prvo mesto so osvojile tudi pionirke Slovenj Gradca, pri posameznicah pa je zmagala Brezovnikova pred Šte-klovo in Kamnikovo.	p. Ž.
V nedeljo na Peco
Koroški in Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev sta se odločila, da pripravita v nedeljo, 19. februarja zimski pohod na Peco. Ker smo prestavili tradicionalni februarski pohod na Stol na mesec maj, smo imeli prost termin, ki pa ga zapolnjujemo za malo nižji, a zelo rezgleden vrh Karavank.
Zbrali se bomo pred hotelom Peca v Mežici med 6. in 6.30 uro in nato skupaj krenili po markirni poti: Mežica — karavlja — Tomaževa koča — dom na Peci — kmetija Mihev — črna na Koroškem. Zadnja avtobusa bosta odpeljala proti Mariboru in Ljubljani ob 17. uri. lokalni pa še kasneje.
Planinsko društvo Mežica bo odprlo eno od koč, poskrbelo za ogrevanje ter manjš« usluge, kot običajno pa bomo malicali »iz nahrbtnika«.
Z omenjenim pohodom populariziramo zimsko planinstvo, obenem pa se spominjamo dolgoletnega predsednika planinske zveze Jugoslavije Marjana Breclja. Obeležili pa bomo tudi visoke jubileje, 70 - let delovanja planinskega društva PTevalje in Slovenj Gradec ter ter 85 let delovanja planinskega društva Šoštanj.
Na svidenje na Peci.	M. Žolnir
Nogometaši velenjskega Rudarja se zavzeto pripravljajo za nadaljevanje prvenstva v slovenski ligi. Med tem so začeli igrati tudi že prijateljske tekme, da bi začeli spomladanski del kar najbolj uigrani. Prejšnji teden so se dvakrat sestali s Partizanom Hmeza iz Žalca na pomožnem igrišču v Titovem Velenju in prvič zmagali s 7:1 in drugič 3:1, gostovali pa so tudi pri soimenjaku v Trbovljah in ga premagali po streljanju dvanajst-metrovk s 5:4. Vse kaže, da bodo v spomladanskem delu brez odličnega napadalca Boškoviča, ki si je hudo poškodoval oko. Med tem pa je njihove vrste okrepil Zjedm, ki je pred leti že nosil Rudarjev dres. Se vedno pa ne trenirata poškodovana Jalušič in Hudarin.
Včeraj so se nogometaši Rudarja na pomožnem igrišču sestali s Papirnica r jem iz Radeč, v nedeljo pa bodo gostili ekipo Ingrad iz Celja. To srečanje pa bodo pričeli ob 16. uri. (vos)
Dobri vzponi Šaleških alpinistov
Neverjetno koliko kvalitetnih vzponov je bilo opravljeno v zadnjih dveh tednih. To je posledica zelo dobrih razmer in same pripravljenosti plezalcev.
Zadnji vikend so Grega Justin, maijan Ostrouh in Matej Mejovšek vsi ŠAO ter Robi Supin (AO Raduha) opravili v Klemenčji Peči prvo ponovitev in tudi prvo prosto ponovitev smeri GLORIJA VI +! Za informacijo povejmo, da so plezali v kratkih majicah kar potrjuje res odlične razmere v steni. V smeri SIVINA V + , ki so jo ponovili prosto se jim je pridružil Zdenko Cigler.
Teden dni pred tem sta Grega Justin in Maijan Ostrouh opravila zimsko prosto ponovitev DIREKTNE ZAJEDE V + /IV v Turški Gori. Nato sta se napotila v Štajersko Rinko in splezala Bregarjevo V+ Al. Naslednji dan sta z Su-pinom prosto ponovila v Klemenčji Peči MRTVAŠKEGA PAJKA VII-/VI, ter smer SNORKI VI + /V in ROBČEK V + . Grega in Robi sta nato splezala smer PA RANO IK VII+ , Robi je plezal prosto, ter smer GOOD AMERICA VI+ .
Konec januarja je Robi Supin skupaj s Silvom Karom in Frančkom Knezom opravil prvo zimsko in prosto ponovitev smeri SVOBODA VII-/VI.
Matej Mejovšek pa je v Ospu opravil več zahtevnih vzponov na pogled. Kot prvo žensko finalno OSP 88 VII, VII + nato ALENKO LT VII- sledil je BOHOMURCEK V1I-. HARD ROČK VII, VII + , in več lažjih.
Splezal pa je tudi ZIDARSKO POČ VIII in v Penku smer NF. DREZAJ V BRANKA VIII.
Na koncu naj povemo, da seje s 3. februarjem pričela šola ALPINIZMA IN PROSTEGA PLEZANJA, ki jo organizira Šaleški AO. Vsi, ki bi se še "vključili v šolo naj povemo, da poteka šola vsak Četrtek ob 18. uri v prostorih projektivnega biroja —3, nadstropje (sejna soba).
M. M.
Framjo žučko- Petnajst zlatih puščic
Precej časa sem razmišljal, ko sem v uredništvu dobil nalogi, da predstavim zelo uspešnega velenjskega športnika Franja Žučka. Morda zato, ker strelski šport bolj malo poznam, pa tudi zato, ker je Franjo Velenjčanom toliko poznani, da o njem že skoraj vse veda. Prepričan pa sera, da ne bo odveč zapisati nekaj njegovih največjih dosežkov, zlasti na strelskih tekmovanjih.
Športna pot Franja Žučka, ki posebej poudarja, da mu je strelski šport zgolj konjiček, se je pričela leta 1958 v Šoštanju pri tamkajšnji strelski družini Usnjar. V tem času je v Šoštanju delovalo šest strelskih družin, v Velenju pa dve. Najuspešnejša je bila prav družina Usnjar. »V ta šport me je »spravil« Ivan Leskovšek iz Šoštanja, z leti pa sem do streljanja čutil vse večjo in večjo pripadnost. Po štirih letih nenehnega treninga sem prišel do boljših rezultatov in s tem do pravice nastopanja na republi-
ških tekmovanjih. Dodam naj, da mi nismo imeli trenerjev kot jih imajo danes, sami smo vadi-
li, največ pa smo se naučili od drugih. Leta 1964 sem prvič osvojil občinsko »zlato puščico«, je dejal Franjo Žučko.
Za nepoznavalce strelskega športa zapišimo, da je tekmovanje za zlato puščico najbolj
množično strelsko tekmovanje v Sloveniji in zajema vse kategorije tekmovalcev. V novejšem času, ko je strelstvo razdeljeno na mednarodni in nacionalni program, pa je omogočen nastop na tem tekmovanju tudi strelcem iz drugih držav.
Franjo Žučko že nakaj let zapovrstjo osvaja zlato puščico, letošnja je bila že petnajsta občinska. Pred dvema letoma si je pristreljal regijsko zlato puščico v Titovem Velenju, leta 1981 pa v Lipici tudi republiško. Za tekmovanje za zlato puščico je treba izpolniti tudi določeno normo. Na tekmovanju družine je treba doseči povprečje osem, na občinskem osem in pol za uvrstitev na regijsko, s tega pa se tekmovalec lahko uvrsti na republiško, če se je uvrstil med sto tekmovalcev v Sloveniji, ali da je že bil enkrat na republiškem tekmovanju.
Ko smo Franja Žučka, člana strelske družine Mrož, povprašali kakšen je »recept« za dobrega. strelca, je kratko in pre-
pričljivo odgovoril: »Trening, trening in samo trening«. Sicer pa se tekmvoalec pred pomembnejšim tekmovanjem pripravlja vsaj tri mesece. V veliko pomoč so mu tudi strelska tekmovanja po koledarju strelske zveze Slovenije. »Za vsako tekmovanje se je potrebno dobro pripraviti. Kondicijsko in psihično, saj tekmovanje za zlato puščico traja dve uri in petnajst minut. Zelo pomembna je tudi prehrana, ki mora biti primerna, da tekmovalca ne obremenjuje, dajati mu mora le moč,« pravi Franjo Žučko.
Zapišimo, da bo 18. februarja v Radljah ob Dravi regijsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo trinajst velenjskih strelcev, ki so izpolnili normo. Nanj se pridno pripravlja tudi Franjo Zučko. Ko smo se poslovili od našega sogovornika, ki je tudi naš redni dopisnik, smo mu zaželeli dober pogled in veliko desetk.
B. Mugerle
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE		DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL
OBČINA VELENJE								
SKUPŠČINA OBČINE	dipl. ing. geodezije	—	referent za vzdrževanje mreže in					
			računalništva	5	nč	8	1.600.000	1
GORENJE PROCESNA OPREMA	dipl. ekonomist ali eko-							
	nomist	■ —	vodja računovodstva	2/4	nč	8	2.200.000	1
GORENJE PROCESNA OPREMA	visoka ali višja izobra-	—	odgovorni projektant II (znanje					
	zba tehniške smeri		programskega jezika)	3/5	nč	8	2.200.000	I
GORENJE PROCESNA OPREMA	višja izobrazba tehniške	" —	samostojni projektant (znanje					
GORENJE EŠP	smeri		programskega jezika)	2	nč	8	2.000.000	1
	ing. elektrotehnike elek-							
	tronike	_:	konstruktor I	3	nč	8	1.775.000	|
GORENJE EŠP	dipl. ing. elektrotehnike ali ing. elektroteh. elek-							
GORENJE EŠP	tronike	-	samostojni razvojni konstruktor	2/4	nč	8	1.945.000	1
	dipl. ing. elektrotehnike							
GORENJE EŠP	elektronike	—	višji razvojni konstruktor	4	nč	8	2.233.000	1
	ekonomist	-	samostojni referent komerciale	3	nč	8	1.860.000	1
GORENJE EŠP	strojni ključavničar	-	samostojni izdelovalec prototipov	3	nč	8	1.480.000	1
DOM ZA VARSTVO ODRASLIH	fizioterapevt	—	fizioterapevt	2	nč	8	1.446.000	1
SOZD REK APS	prometni tehnik	-	disponent prometa	X	nč	8	1.300.000	1
VEPLAS	mizar	_	mizar — modelar	X	nč	8	720.000	2
OBČINA MOZIRJE	.... , . . .							
ISKRA - FERITI	dipl. ing. elektrotehnike		V • • . , _ , • T ,					
. .	ali ing. elektrotehnike	—	tehnolog	2.	nč	8	2.000.000	• vi
ŽABE
v Šmartnem ob Paki
V	mesecu kulture bo drevi, ob 19.30, v Šmartnem ob Paki gostovala Drama iz Ljubljane z delom Gregorja Strniše: ŽABE ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju. Gre za moraliteto, ki jo je režirala Barbara Hieng.
ŽABE preraščajo iz prilike in moralitete v misterij sveta in življenja. Konca v tej igri ni: Slehernik bo nenehno prihajal k Hudiču, vse dokler bo trajal ta svet in civilizacija. In še prav na koncu nas avtor pouči: »Z ljudmi je danes hudič ...«
Igrali bodo: Igor Samobor, Branko Šturbej in Zvezdana Mlakar. Vstopnice 10.000 din. Šolska mladina ima 50 % popust.
DESETI BRAT
Združeni gledališčniki občine Velenje, MePZ Svoboda Šoštanj in Šaleška folklorna skupina Ko-leda, bodo v soboto, dne 18. februarja, ob 19.30, v domu kulture v Titovem Velenju ponovno predstavili doslej največji gledališki projekt, ki je lani doživel kar 12 ponovitev. Ljudsko slikanico DESETI BRAT je režiral Bogomir Veras.
Vstopnice 10.000 din. Popusti običajni.
Ponovitve: V torek, 21. februarja, ob 17.00, bo posebna predstava DESETEGA BRATA za šolsko mladino.
V	soboto, 25. februarja, ob 19.30 in v nedeljo, 26. februarja, ob 16.00, pa bodo DESETEGA BRATA uprizorili v domu kulture Šmartno ob Paki.
KAJUHOVA OBLETNICA IN DACHAUSKI PROCESI
V	sredo, 22. februarja, ob 18.30, bo v domu kulture Šoštanj
spominska proslava ob 45. obletnici smrti Karla Destovnika-Ka-juha. Program je pripravila Osnovna šola Karel Destovnik-Ka-juh Šoštanj ob sodelovanju Šaleškega okteta in harmonikarja.
Istega dne, ob 19.30, bo v domu kulture Šoštanj, gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Žarka Petana: DACHAUSKI PROCESI.
Delo je režiral Žarko Petan, igrajo pa: Judita Kreft, Tone Kuntner, Jože Mraz, Tomaž Pipan, Evgen Car in Maja Boh.
Samo detajl iz te grozljive polpretekle zgodovine slovenskega naroda:
»Obsojenec je priznal, da je bil agent gestapa že od leta 1928. Se pravi, da je bil gestapovski agent kakih pet let prej, predno je bil gestapo ustanovljen. Ustanovljen pa je bil 28. aprila 1933 ...«
Vstopnice po 6.000 din prodajajo v domu kulture Šoštanj, vsak dan med 10.00 in 11.00 uro ter eno uro pred predstavo. Vstopnice lahko dobite tudi pri blagajni doma kulture Velenje, vsak dan do 14.00.
ZA ABONENTE KONCERTNEGA ABONMAJA (4) LIANA ISAKADZE koncert sovjetske violinistke
V četrtek, 23. februarja, ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šola v Titovem Velenju koncert gruzinske umetnice, violinistke Liane Isakadze, najboljše učenke Davida Ojstraha. Zaigrala bo Beethovnovo sonato za violino in klavir št. 4 v a molu. Frankovo Sonato za violino in klavir v A duru, Lisztov Koncertni duet ter Dvorakove Štiri slovanske plese. Na klavirju jo bo spremljal Alek-sej Ljubimov, SZ.
Vstopnice po 10.000 din so na voljo tudi za neabonente. Šolska mladina ima 50 f-o popust.
Izbor slik iz bogatega opusa slikarja Zmaga Jeraja v zadnjih desetih letih
Jutri, 17. februatja, bodo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napo-tnik Titovo Velenje odprli razstavo olj in akrilov akademskega slikarja Zmaga Jeraja. Iz bogatega opusa in dolgoletne ustvarjalnosti smo izbrali zadnje desetletje. V kulturnem programu ob otvoritvi bo nastopila pianistka Breda Ukmar.
Razstavo in spremljajoči katalog sta omogočili Kulturna skupnost Slovenije in Kulturna skupnost Velenje. Razstava bo na ogled do 10. marca!
Društvo invalidov Velenje — kegljanje
Komisija za razvedrilo, rekreacijo in šport pri društvu invalidov Velenje je že vrsto let nadvse marljiva. Za člane društva je lani pripravila vrsto aktivnosti, v katerih je sodelovalo precej športnikov in športnic. Samo v rekreativnih dejavnostih je nastopilo 210 invalidov, na raznih tekmovanjih pa je merilo svoje moči kar 167 tekmovalcev tega društva.
To soboto, 18. februatja, pa bo kegljaška sekcija društva organizirala občinsko prvenstvo v kegljanju za vse invalide naše občine. To bo na kegljišču Reka v Titovem Velenju, potekalo pa bo od 8. do 12.
ure.
-tp-
Iz sodnih klopi
Prehitro v ovinek dva mrtva
Višje sodišče v Celju je znižalo kazen obdolženemu Jožetu Lak-nerju (1944) iz Ljubnega ob Savinji, poklicnemu vozniku Gozdnega gospodarstva Nazarje z enega leta in šest mesecev zapora na leto zapora, varnostni ukrep prepovedi vožnje motornih vozil D kategorija pa z enega leta na osem mesecev.
Jote Lakner se je na Temeljnem sodišču Celje v Titovem Velenju zagovarjal zaradi povzročitve hude prometne nesreče, za kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa. Gre za prometno nesrečo, ki se je zgodila 10. julija leta '87 okoli 22. ure zvečer v Okonini, v bližini gostilne Če-tara. Jože Lakner je vozil kombi gozdnega gospodarstva iz Ljubnega proti Mozitju, v bližini gostilne pa zaradi prevelike hitrosti zadel pešca Milana Banka in Iztoka Goloba, ki sta prečkala cesto. Oba sta zaradi poškodb istega dne umrla v bolnišnici.
Obtoženec se je na sodišču skliceval na to, da se mu je takrat zelo mudilo na delo, ko bi moral razvažati delavce Gozdnega go-
spodarstva. Sicer je Lakner cesto dobro poznal, saj po njej vozi že vsaj petnajst iet in skozi naselje, kot je poudarjal, nikoli ne več kot 60 kilometrov na uro. V času prometne nezgode je bil povsem trezen.
Za kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, kot že rečeno, je Višje sodišče v Celju kazen znižalo na leto dni zapora sicer pa pritožbo zagovornika obsojenega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo pravilnost ugotovitve stanja na Temeljnem sodišču Titovo Velenje. To mu je v olajševalne okoliščine štelo med drugim, da je dejanje priznal in ga tudi obžaloval, delni soprispevek obeh oškodovancev k nesreči, saj sta kombi lahko videla, tudi ocena Gozdnega gospodarstva o obtoženem je bila ugodna. Sodišče pa je našlo tudi oteževalno okoliščino in sicer predkaznovanost za istovrstno kaznivo dejanje.
Višje sodišče v Celju je menilo, da bo pri obtožencu tudi milejša kazen, ki jo je izreklo, dosegla namen.	-mKp-
Radio Velenje
1 1	M	M	M	M	1 1	1 1	1 1	1 1
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 16. 2: ob 18. in 20. uri VEČNI MAŠČEVALEC -ameriški, akcijski. V gl. vi. Charles Bronson.
Petek, 17. 2. ob 18. in 20. uri ČUVAJ (RANJER) VISOKIH PLANIN — ameriški, akcijski (VIDEO). V gl. vi.: R. Conrad.
Petek, 17. 2. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 18. in 19. 2. ob
18.	in 20. uri KOKAIN NE OPROŠČA — ameriški, akcijski. V gl. vlogi: Charles Bronson.
Ponedeljek, 20. 2. ob 10, 18 in
19.	uri, torek, 21. 2. ob 18. in 19. uri DOBRODOŠLE V 18. -ameriški, komedija. V gl. vlogi: Cartry Pantharn Smith.
Sreda, 22. 2. ob 10., 18. in 20. uri ZMAJ, MLADI GOSPODAR - karate (VIDEO). V gl. vlogi: Dragon Led.
NOČNI KINO v tem tednu:
LJUBEZENSKE SANJE — ameriški, trda erotika. Predstave bodo:
—	četrtek in petek, 16. in 17. 2. ob 22. uri v REDNEM KINU VELENJE
—	sobota ob 20. uri v ŠOŠTANJU (18. 2.)
—	nedelja ob 20. uri (19. 2.) v ŠMARTNEM OB PAKI.
NOČNI VIDEO KINO v rednem kinu Velenje
Sobota in nedelja, 18. in 19. 2. ob 22. uri UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO — ameriški, trda erotika. V gl. vlogi: Perry Ross.
MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIJO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Nedelja, 19.2. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ASTE-RIX PROTI CEZARJU - francoska risanka.
Ponedeljek, 20. 2. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE IZGANJALCI DUHOV - ameriški, grozljivka. Režija: Ivan Reit-ntan. Igrajo: Bili Murray, Dan Aykroyd.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 18. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ASTE-RIX PROTI CEZARJU - francoska risanka;
ob 18. uri VEČNI MAŠČEVALEC — ameriški, akcijski.
Nedelja, 19. 2. ob 18. uri DOBRODOŠLE V 18. - ameriška komedija.
ADEG MARKT CENTER KRAUT PLIBERK	
k.	
VEDNO SUPER DISKONT	
čokolada 10 QA 100 g kom OO.OU	alvorada 1 C H O A »gastro« kava kg J/.Ov/
adeg 8 /-q q(\ riž kg OO.OU	otroški 1 fi77 voziček od i U / /
Maxell 3 /O OA radio-kasete kom OO.OU	plastične 5 A A O/"V posode kom HH.OU
avto-radio 00 C s kaseto J J J	ura'° 198
^ t Rudarsko elektroenergetski kombinat
'.Franc Leskošek-Luka,
Titovo Velenje
:i kombinat	^^^t
REK VELENJE DO Rudnik lignita Velenje
Na osnovi sklepa DS TOZD Zunanja dejavnost se na
javni licitaciji
odprodajo naslednja osnovna sredstva:
1.	Polnojarmenik S 71
2.	Voziček vpenjalni
3.	Dvigalo portalno
4.	El. motor RK 12,5 kW
5.	El. motor DEMAG 8 kW
6.	El. motor HINZ 0,2 kW
7.	El. motor Varnost 2,8 kW
8.	El. motor HINZ 10 kW
9.	El. motor HINZ 11 kW
10.	Reduktor Metalna
11.	Grabilec MNG 750
12.	Maček DEMAG 5 t
13.	Maček DEMAG 5 t
14.	El. motor Varnost 0,5 kW
15.	El. motor SEVER RK 7 kW
16.	El. motor Sever 1,5 kW
17.	El. motor Varnost 0,13 kW
18.	El. motor RK 8 kW
19.	El. motor RK 1,5 kW
20.	Reduktor EVT
21.	Stružnica TIP s 1500
22.	Dvigalo mostno ETŽ 50 kN
23.	Žaga tračna
24.	El. motor 20 kW
25.	El. motor Sever 15 kW
26.	El. motor Varnost 2,8 kW
27.	Žerjav ATMOS
28.	Transporter s trakom
29.	Kompresor prevozni
kom Izklicna cena 2.150.000 50.000 8.500.000 75.000 125.000 125.000 125.000 185.000 85.000 145.000 1.150.000 340.000 540.000 125.000 125.000 125.000 125.000 85.000 75.000 145.000 1.500.000 7.500.000 1.150.000 75.000 75.000 125.000 5.000.000 3.200.000 5.000.000
Licitacija bo 5. 3. 1989 na deponijskem prostoru stare Preloge s pričetkom ob 8. uri.
Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela. V primeru, da na licitaciji ne bodo prodana vsa osnovna sredstva, se licitacija 7. dan ponovi na istem mestu ob istem času. Osnovna sredstva od zaporedne številke 3 do 13 spadajo k por-talnemu dvigalu. Prednost na licitaciji bo imel kupec portalne-ga dvigala.
Sreda, 22. 2. ob 19. uri KOKAIN NE OPROŠČA - ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 17. 2. ob 19. uri PREVARA NA LOTU - ameriški, komedija.
Nedelja, 19. 2. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ASTE-RIX PROTI CEZARJU - francoski, risanka.
Torek, 21. 2. ob 19. uri VEČNI MAŠČEVALEC - ameriški, akcijski.
KINO ŠKALE
Nedelja 19. 2. ob 16. uri VEČNI MAŠČEVALEC - ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
KINO VELENJE OBVESTILO!
- Vse zainteresirane obveščamo, da od srede, 15. 2. 1989 pričenjajo z izposojanjem video kaset v pritličju ljubljanske NAME, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne in od 15. do 17. ure popoldne.
Vsaka deseta izposojena kaseta bo nagrajena.
DISCO CLUB S posebno doživetje!!!
EROTIC TOPLESS SHOW
v DISCO CLUBU S
v soboto, 18. februarja, s pričetkom ob 20. uri.
Vabljeni!
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje .,«>.
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
M-Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 15. do 23. februarja 1989
na farmi VARPOLJE, Rečica ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
REK
Oj^sipok)
SISTEMI PAKIRANJA
Po sklepu komisije za delovna razmerja REK SIPAK, z dne 9. 2. 1989 objavljamo prosta dela in naloge:
— za dela in naloge v razvojnem oddelku na področju kemijske tehnologije
Pogoj: VII. stopnja izobrazbe kemijske smeri in dve leti delovnih izkušenj.
Nudimo stimulativen osebni dohodek.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov:
REK SIPAK TITOVO VELENJE, Koroška 61, sektor za kadrovske zadeve.
I>lelnik g Celje
NOV NAČIN PLAČEVANJA VOZNINE
»IZLETNIK« CELJE, TOZD POTNIŠKI PROMET obvešča, da uvaja od 20. februarja dalje v mestnem potniškem prometu v Titovem Velenju nov način plačevanja voznine. Namesto dosedanjih skrinj bo pri vozniku nameščen aparat, na katerem bo moral potnik ob vstopu v avtobus označiti vozovnico.
V uporabi so vozovnice za eno, dve in tri cone ter so obarvane enako kot relacije na shematskem prikazu »TARIFNE CONE«, ki je objavljen v vsakem avtobusu. Vozovnice lahko kupite v predprodaji in v avtobusu, le da je pri nakupu v avtobusu cena vozovnice višja od cene v predprodaji. Potniki z mesečnimi, letnimi in službenimi vozovnicami morajo pri vstopu v avtobus le-te pokazati vozniku.
Z uvedbo novega načina plačevanja prenehajo veljati žetoni kot plačilno sredstvo v avtobusu. Žetone lahko zamenjate za vozovnice pri potniški blagajni na avtobusni postaji Titovo Velenje.
Prodajna mesta vozovnic, ki bodo označena s posebnimi nalepkami:
Kioski »TOBAK«:
T. Velenje, Tomšičeva 32 (Šumi)
Šoštanj, avtobusna postaja
KIOSKI»DELO«: T. Velenje, Zdravstveni dom Topolšica, Hotel Terme
»ERA«:
PREHRANA, Šalek TRŽNICA, Kidričeva 45 Trgovina Pesje Gostišče »HRAM« Pesje
»IZLETNIK« CELJE: T. Velenje, avtobusna postaja Šoštanj, avtobusna postaja
Program
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
PETEK, 17. FEBRUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravljajo člani Šaleškega študentskega kluba); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 19. FEBRUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja zastavljena pred 14. dnevi, takoj za tem pa bomo sprejemali vaša vprašanja po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 20. FEBRUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.25 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica glasbenih novosti.
SREDA, 22. FEBRUARJA:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo — govorili bomo o programu izvršnega sveta za izboljšanje razmer v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Lestvica VIDEOTEKE

1.	MASQUERADE
2.	PLATOON LEADER
3.	MIDNIGHT RUN
4.	PRESIDIO
5.	DOCTOR ALIEN
6.	NECROMAN
7.	COMING TO AMERICA
Videoteka je odprta vsak dan od 13. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 13. ure.
Prav tako je v tem času odprta komisijska prodajalna »M4«, kjer sprejemamo in prodajamo avdio in video opremo in ostalo tehn. bla-go.
Vabi vas komisijska prodajalna in videoteka »M4«.
Dežurstva
Četrtek, 16. februarja — dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Silvana Popov
Petek, 17. februarja — dnevni dežurni dr. Kikec, nočni dežurni dr. Draško Vrabič
Sobota, 18. februarja in nedelja, 19. februarja — glavni dežurni dr. Zupančič, notranji dežurni dr. Renko Oskar Ponedeljek, 20. februarja —
dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Renko Oskar.
Dežurni zobozdravnik:
V nedeljo, 19. februarja bo dežurni zobozdravnik dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 17. februarja do 24. februarja bo dežurni dipl. veterinar Sonja Knez, veterinarska postaja Šoštanj, telefon: 881-322.
Gibanje prebivalstva
r
SMRTI:
Frančišek Ledinek, upokojenec iz Florjana 46, roj. 1902, Rudolf Švarc, upokojenec iz Raven št. 162, roj. 1925, Jožefa Gabriela Korun, upokojenka iz Šoštanja, Cankarjeva 7, roj. 1895, Janca Fazarinc, inv. upokojenka iz Celja, Gregorčičeva 2, roj. 1929, Rudolf Krančan, upokojenec iz Skomarj št. 19, roj. 1909, Antonija Urlep, upokojenka iz Slatine št. 35, roj. 1904, Ladislav Čakš, upokojenec iz Silove 35, roj. 1936, Anzelm Šister, upokojenec iz Liboj št. 98, roj. 1906, Janez Štrigl, upokojenec iz Celja, Saranovičeva 15, Pavla Lobnikar, kmetovalka iz Marije Reka 13, roj. 1906, Oskar Leskošek, upokojenec iz Gaberk št. 55, roj. 1941, Anton Belak, upokojenec iz Marije Dobje št. 33, roj. 1918, Agata Novak, upokojenka iz Celja, Vilharjeva 4, roj. 1903.
DO ERA TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI
vabi na predavanje o vinski trti, v petek, 24. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu Šmartno ob Paki.
Predaval bo mag. BORIS BELOGLAVEC iz Kmetijskega zavoda Maribor. .
Vsi, ki vas ta tema zanima, ste vljudno vabljeni.
Mati oglasi
¥
RABLJENI BARVNI TV SPREJEMNIK in pralni stroj prodam. Telefon 855-514. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah izdelujemo in montiramo. Telefon 063-24-296. PRALNI STROJ IN ŠTEDILNIK poceni prodam. Telelbn 853-272.
INDUSTRIJSKI TRIFAZNI ŠIVALNI STROJ singer, ravni šiv in entlerico Singer, prodamo. Sečki. Parižlje 12 B, telefon 721-470.
BARVNI TV, star 5 let, prodam. Rudi Marzel. Tomšičeva 10, Titovo Velenje.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO, ter zmrzovalno skrinjo »Gorenje« 210 litrov, proda. Štrigl. Stritarjeva 3, ali telefon 856-236.
REGAL ZA DNEVNO SOBO
prodam. Andrej Kovačevič, Rudarska 2, popoldan. KUPIM DO 3 leta staro kombinirano centralno peč (približno 35.000 ccal) z vsemi dodatki in cisterno. Telefon 25-927. VEČ ELEKTRONSKIH FLI-PERJLV prodam. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Gostilna in zabavni park Martina Jovan, Čr-nova 32, telefon 853-503. VSEUIVO NEDOKONČANO HIŠO v Kavčah in 3000 mJ zemlje prodam. Džajič, Kavče 26 B, Titovo Velenje.
ZASTAVA 125 p. neregistrirana. \ voznem stanju, prodam. Aleš, Loke 24. pri Mozirju. LEDOMAT ter music center prodam. Telefon 882-266 ali ogled v Pizzeriji CIGLER v Šoštanju.
LEDOMAT ter music center prodam. Telefon 882-266 ali ogled v Pizzeriji CIGLER v Šoštanju.
PREDSOBNO OMARO in štedilnik plin, elektrika poceni prodam. Telefon 857-187. ZASTAVA 750, letnik 1981, registrirana do januarja 1990, prodam. Telefon 853-129. LADO NIVO, skoraj novo. ugodno prodam. Tel. (062) 811276
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE
obvešča, da prodaja tri mesece stare nesnice, ki bodo meseca aprila že nesle. Pokličite, povpraševanje je veliko! Telefon 062-873-202.
SENO PRODAM. Jože Piber-nik. Trg svobode 8, Šoštanj: telefon 882-188.
BREJO KRAVO PRODAM (si-mentalka). Telefon 858-745. ŠTEDILNIK GORENJE, 4 elektrika in dva plin, ugodno prodam. Jože Vaupotič, Podkraj 11, telefon 855-696.
PRALNI STROJ GORENJE
prodam. Telefon 858-669, popoldan.
ANSAMBEL LABOD iz Titovega Velenja vabi k sodelovanju pevca, saksafonista ali klarineti-
sta. Oglasite se na naslov Jože Kralj, Srebotnikova 4. Titovo Velenje, pri Kolodvorski restavraciji, telefon 856-861. BARVNI TV GORENJE TRD, z daljinskim upravljanjem, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Telefon 857-251, od 16. do 20. ure.
KUPIM MEŠALEC ZA BETON. Telefon 882-821 zvečer. KUPIM GARSONJERO V TITOVEM VELENJU. Šifra
»Takoj«.
PARCELO ZA VIKEND PRODAM. Je v bližini Titovega Velenja, dokumentacija urejena in gradnja začeta (klet). Telefon 856-605, popoldne in zvečer. PRODAM DOBRO OHRANJEN TRAKTOR, Tomo Vinko-vič, 18 KS, Alojz Brezovnik, Že-kovec 23, Mozirje (pri spodnji postaji žičnice na Golte). FIAT 750 LE PRODAM, letnik 1985 (registriran) in nerjavečo dvojno korito. Telefon 857-564, popoldan.
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za večje. Telefon 857-564, popoldan. PISALNO MIZO IN OTROŠKO POSTELJO prodam. Telefon 854-126.
V GORNJEM GRADU PRODAM STANOVANJSKO HIŠO
z nekaj zemlje. Informacije vsak delovnik od 6. do 14. ure po telefonu 855-321, interna 1456. MIZO S ŠTIRIMI STOLI prodam. Cena po dogovoru. Telefon 853-038, popoldan.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Maksa Sedovnika
iz Lipja
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje ter po-klonjeno cvetje. Posebna hvala bolniškemu osebju bolnišnice iz Topolšice za lajšanje bolečin, stosedom za pomoč, KO ZB Vinska gora, govornikoma tovarišema Viherju in Drevu za poslo,-viilne besede, pevskemu zboru za zapete žalostinke, sodelavcem iz TT Juteksa Žalec in Gore-nije TOZD ZHT iz Titovega Velenja, duhovnikoma Kraševcu in Videmšku za pogrebni obred ter vsem. ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, hči Marjana, sin Martin z družinami, sestra Marija z družino in ostali sorodniki	„
ZAHVALA Ob izgubi ljubega moža, očeta in dedka
Ladislava Čakša
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovane vence, cvetje, izrečeno sožalje in duhovniku za lepo opravljen obred. Hvala govornikom za lepe poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Žena Jožefa, sin Vladko, hčerka Dorica in vnuk Dejan.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Ivana Dragarja
iz Florjana 1 pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšim sosedom Šercerjeve 8—10 iz Titovega Velenja, vsem prijateljem, znancem, delavcem Gorenja TOZD Pohištvo, delavcem TUŠ, gasilcem, 1GD TUŠ, Rudarski godbi RLV, upokojencem iz Titovega Velenja, častni rudarski straži in vsem, ki ste izrekli sožalje, darovali vence in cvetje
in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice Slovenj Gradec ter duhovniku za
opravljen obred.
Hvala govornikoma za izrečene poslovilne besede.
Z žalostjo v srcih vsi njegovi!
DISKOTEKA ZOOM
CLUB, snema kasete iz CD plošč. Seznam CD plošč se dobi v ZOOM CLUBU v Šoštanju, Tekavčeva I. Mitja Tavčar, telefon 881-001.
ENOSOBNO STANOVANJE v
Šoštanju zamenjam za enako v Titovem Velenju. Naslov v uredništvu.
BARVNI TV GORENJE Safir, japonski ekran, prodam. Telefon 857-851.
NOVO OS ZA LAHKO PRIKOLICO ceneje prodam. Telefon 853-471.
DVOSOBNO STANOVANJE V KOPRU PRODAM. Telefon 066-33-644, zvečer. OTROŠKI VOZIČEK Roky, kombiniran, dobro ohranjen in ležalnik, prodam. Fideršek, Ljubljanska 15, Celje, telefon 21-560.
NEŠKROPLJENA JABOLKA-CAR-JEVIČ in druge, po 1200 din, prodam. Telefon 884-190. KUPIM CISTERNO IN GORILEC
7.a centralno ogrevanje. Telefon 068-24-597.
ZATEKEL SE JE MUC, temno siv, siamski, najdete ga na Koroški 8 a, Klavž, Telefon 855-329.
TV COLOR, Iskra Montreal, ohranjen, prodam. Klavž, Koroška 8 a, telefon 855-329.
180 m1 TEGULE Canadese, temno rjave barve, prodam z zračniki in lepilom. Telefon 888-233.
R-4, letnik 1977, registriran do 31. 10 1989 leta. prodam. Prešernova 6, stanovanje 4, Titovo Velenje.
SAMSKI, MOŠKI, nekadilec, neal-koholik, išče opremljeno sobo v Titovem Velenju ali okolici. Šifra »Reden plačnik«.
PRODAM 3,5 let star barvni TV Gorenje. Gruber, Jenkova 25, Titovo Velenje.
OTROŠKO SOBO PRODAM. Telefon 858-216 popoldan.
ZASTAVA 128, star I leto z dodatno opremo, nujno prodam. Telefon 853-066 dopoldan ali na Špeglovi 20 a popoldne.
VRSTNO STANOVANJSKO HIŠO
v gradnji, primerno tudi za poslovni prostor, prodam. Informacije po telefonu 856-902 med 19. in 20. uro.
POPOLNOMA NOVO SEDF.ŽNO GARNITURO MEBI.O. dvojno ležišče, prodam. Primožič, Kidričeva 17, popoldne.
SEDEŽNO GARNITURO, trosed, dvosed, trije fotelji, dnevna miza, in starejše pohištvo za dnevno sobo ugodno prodam. Kličite od 14. ure dalje po telefonu 854-180.
NOVO KROŽNO ŽAGO (cirkular) za razrez strešnih tramov in hlodovine prodam za 250 SM. Naslov v uredništvu.
ZAMENJAM šest mesecev starega bika za teličko. Telefon 888-194.
obvešča igralce iger na srečo, da je odprta • nova poslovalnica v Blagovnici Mera na Gorici, Ulica Veljka Vlahoviča 46
Delovni čas nove poslovalnice je vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 10. ure.
GALERIJA
PRODAJA OLJNIH SLIK GRAFIK IN SKULPTUR
Bahunek Berthoia Boiika. BorčiC. Čeme. Dragulj. Jagodi«. Laokojit-Croata Lavrenčič. Mihelič. Milit iz Ma£ve. Pečko. Rotor. Slona. Slavec. Slojanovič. Tisnikar.
Tutta. Veličkovlč. Zec Odprto
Torek ■ petek 9 00-1230/ 15.30-19.00 Sobota 9 00 12 30 Ponedeljek zaprto
GAlIPIJA KOLAP Sol:*A ULICA 5 62380 SLOVCNj GI/ADEC. JUGOSLAVIJA IEL[fON(3862)Q62 844 044
PRODAJA POSLOVNIH PROSTOROV
Vegrad gradi v Topolšici »za trg« večnamenski objekt. V pritličju so predvideni poslovni prostori v skupni izmeri 456 m'.
Možnost nakupa večjih in manjših prostorov.
Informacije:
GIP VEGRAD TITOVO VELENJE
Prešernova 9 a 63320 TITOVO VELENJE Tel.: 063/855-712 (36) ali 063/855-933
VONJ PO PRAVI ITALIJANSKI PIZZI... mmm ... iz PIZZERIJE CIGLER V ŠOŠTANJU!!!
Če si zaželite, da bi pizzo postregli doma, pridite v pizzerijo CIGLER!
Hitro bo pečena, zavili jo bodo, mm ... že diši! Dober tek!
Izberete lahko med 8 vrstami pizz vsak dan od 6. do 22. ure!
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.aub o
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Kmetijsko preskrbovalni center Ljubija
VAS VABI
K UGODNEMU NAKUPU!!!
5-mesečno brezobrestno posojilo za nakup:
—	keramičnih ploščic
—	sanitarne keramike
—	kopalnih kadi
—	strešne opeke
—	betonskih mešalcev in
4-mesečno brezobrestno posojilo za nakup:
—	radiatorjev — emoterm
—	vrtnega pletiva
—	alkaten in drenažnih cevi
—	cirkularjev
Ob prevzemu plačate le prvi obrok! Dodatne informacije dobite po tel.: 831-040.
POHITITE V KMETIJSKO PRESKRBOVALNI CENTER LJUBIJA IN PRESENEČENI BOSTE!
ZAHVALA
10. 2. 1989 smo pospremili na zadnji poti našega
Alojza Žičkarja st.
Vsem, ki ste počastili njegov spomin, ki ste sočustvovali z nami in nam pomagali, izražamo našo hvaležnost. Naj mu bo lahka slovenska zemlja.
VSI NJEGOVI
Anketa
Nov slikarski opus Gorana Jakija
Varčujemo!
>Suša še vedno traja<, >Meteorologi še ne napovedujejo padavin«, takšni in podobni naslovi že nekaj časa polnijo časopise. Okoli sto tisoč ljudi v Sloveniji je prejšnji teden dobivalo vodo iz cistern. Marsikdo je že zaradi tega začel tako na elektriko kot na vodo gledati bolj pazljivo in spoštljivo. K varčevanju nas je pozval tudi republiški izvršni svet. ki je zaradi dolgotrajne suše in njenih posledic sprejel vrsto ukrepov predvsem pri omejevanju porabe električne energije.
Kako in koliko upoštevamo nasvete? Jih jemljemo resno? Koliko in kako varčujemo, če varčujemo? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v ponedeljek. ko še ni nič kazalo na obilnejše padavine. Poglejmo kaj so nam povedali someščani:
Nenad Staniš-Ijevič: »Situacija je resnično kritična, na to nas tisk, radio in televizija
opozarjajo vsak dan. In nad tem se moraš zamisliti. Zato je treba biti kar se da varčen. Če drugače ne, vsaj paziš, da ne teče voda po nepotrebnem, in da po nepotrebnem tudi ne gori kakšna luč.«
Jeiica Lebar:
»Seveda varčujemo. Posode recimo nikoli ne umivam pod tekočim vodnim curkom, ampak si jo za to vedno pripravim posebej. Perem takrat, ko je elektrika poceni. Sicer pa moram reči, da to varčevanje v moji družini ni nič novega, tako ravnamo ves čas. Želim si seveda, kako ne, da bi naposled le bilo kaj dežja.«
Alojz Breznik: »Čeprav se mi zdi, da v Titovem Vele-sjjfgi nju situacija še ' ni tako kritična kot je marsikje po Sloveniji, je
treba biti v tem
času varčnejši kot običajno. Zato pazimo tako na vodo kot na elektriko. Sicer pa sam že v kratkem pričakujem dež.«
Marija Brezni-kar: »O kakšnem prav posebnem varčevanju z elektriko in vodo ne morem govoriti. Umivati se moraš, prati tudi, vodo za kuhanje pa tudi potrebuješ. Poleg tega pa mislim, da v občini Velenje te krize še ne občutimo tako kot drugje, in da bo že kmalu padlo kaj dežja. Želimo si ga seveda.«
» ^ Zdenka Juršič:
^ - 11,1 vsak način varčujemo, saj nas je strah, da pride do česa hujšega. Peremo recimo takrat, ko se nabere dovolj perila, pri elektriki, ki je draga, pa tako že ves čas varčujemo, ne samo sedaj, ko jo primanjkuje. Pravijo, da bodo padavine okoli dvajsetega, da bi le bile, težko jih pričakujemo.«
/mkp. T. P.)
Z jeznim glasom pa ne zaradi nas nas je prejšnji teden, na kulturni dan, poklical Srečko Bolha s Koroške v. Šoštanju.
»Pridite pogledat in poslikat, v kakšnem okolju živimo!«
Morda bo tudi objava v vašem tedniku pripomogla k večji zavzetosti odgovornih za čistejše ozračje.« In kaj se je tako hudega pripetilo?
Danes zjutraj je izpod neba (dimnika) letel sneg. Ampak ne pravi, črne kepice...« Kmalu smo se prepričali, da je bila jeza Srečka Bolhe in njegovih sosedov upravičena. Kakšni so bili njihovi avtomobili, lahko vidite tudi na fotografiji.
»Otroka sem peljal v vrtec, pa mi iznenada reče: Ati, Icj kaj dol leti.« Če bi bil pravi sneg, bi se ga
bili razveselili. Iako pa___Če bo
šlo tako naprej, tudi v lepem vremenu brez dežnika ne bomo mogli hoditi. Prepričan sein bil, da je bil za te črne krpice krit tovarniški
Nastalo je 300 čudovitih umetniških del
Ob mesecu kulture v mozirski občini vsakoletni kulturni akciji so v Galeriji Mozirje prejšnji petek odprli razstavo Svetopisemskih interpretacij iz opusa Bibli ja v 300 slikah mladega umetnika Gorana Jakija.
Goran je že dolgo znan ljubiteljem slikarske umetnosti. Za njim je že 31 samostojnih razstav, sedanja je 32 in že tretja v Mozirju. Razstavlja doma, po Sloveniji, zunaj nje in tudi v tujini.
»Prvo razstavo sem imel leta 1973 v Slovenjskih Konjicah, poklicno pa sem se začel ukvarjati s slikarstvom pred tremi leti, ko so me sprejeli v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov,« nam je pripovedoval na dan otvoritve tokratne razstave v Mozirju, ko smo ga obiskali na njegovem domu v Niki pri Rečici. Je pa Goran začel slikati že veliko prej seveda. V to smo se tudi sami prepričali, ko smo prebirali njegovo dokumentacijo. Po zaslugi očeta ima shranjeno njegovo prvo objavo slike v časopisu iz njegovih otroških let (ko mu je bilo 8 let.) Tedaj vsekakor še ni sanjal, razmišljal, pomislil, da bo nekoč ostalo nadvse zahtevno in obsežno delo, da bo celotno Sveto pismo strnil v 300 podob.
»Prva razstava leta 1983 v Mozirju ni bila narejena na posebno temo. Pri drugi pa je že bilo drugače,« pripoveduje Goran. .Takrat se je lotil svojevrstne teme, želel je opozoriti na strah pred nasiljem in uničenjem, na bližajočo se ekološko katastrofo, na katastrofo, ki nenehno preži na nas in je vsak dan bližja, ali pa na hrepenenje po ljubezni' in boljših medčloveških odnosih', kot je zapisal profesor Anton Ve-nek, ravnatelj mozirske galerije v katalog, ki so ga izdali ob sedanji razstavi.
Njegov notranji nemir, neprestano razmišljanje, iskanje, želja po boljšem, ga je spodbudila, da je začel prebirati Sveto pismo, se poglabljati v njegovo vsebino.
»Pred tremi leti sem se nekako odločil, da bom začel delati biblijske slike. Takrat še nisem vedel do kot bom /držal. Vse bolj pa je postajalo jasno, da bo to obsežen cikl. Postavil sem delovni naslov
Biblija v 300 slikah v mojih interpretacijah.«
Na mizi pred nama sta bili dve debeli knjigi — Sveto pismo. »Prebiral sem ga in prebiral. Dvanajst tisoč strani ena knjiga, dvanajst tisoč strani druga, ogromno knjig. Lahko bi bil naredil opus v tisoč slikah, pa sem se odločil za tristo podob — 157 slik iz Stare zaveze in preostali del iz Nove zaveze. Delo je nastajalo skoraj tri leta. Bilo je veliko garanja. Zgodaj sem vstajal, hodil tudi zgodaj spat — ob devetih, najkasneje ob desetih zvečer, vsak dan tekal in nabiral moči: tako je bilo dan za dnem, skoraj tri leta; to me je držalo pokonci. Bil je resnično velik dril. Vsega tega vsekakor ne bi bil zmogel, če ne bi bil imel tudi veliko volje.«
In nastalo je 300 čudovitih umetniških del, s katerimi Goran Jaki dokazuje, da je velik slikar, da je to njegovo življensko delo kot je zapisano v uvodu kataloga. Profesor Rafko Vodeb, ki je govoril ob otvoritvi razstave, pa je dejal takole: »Tale opus bi bil resnično lahko življenjsko delo in marsikateri uveljavljeni slikar bi bil nanj ponosen na koncu svoje kariere. Kolikor vem, se še nihče ni lotil takega posla. Goran pa je še mlad, poln moči in načrtov, zato mu želim, da bi bilo to njegovo prvo življenjsko delo.<
Kaj pravi na to Goran?
»Nekaj bo že res. Študiramo, diplomiramo in pravimo, da je diploma življenjsko delo. Zame je ta opus vreden še več.« Goran načrtuje, snuje naprej. Vmes je zaključil interpretacijo Dantejeve Božanske komedije, ne v tako velikem številu, ampak jo predstavlja v treh velikih platnih. Prvo platno je kot prva knjiga Dantejev pekel, drugo Dantejeve vice in tretje Dantejev raj. Poleg tega sestavlja to zbirko, ta opus še 30 osrednjih slik.
»Načrtujem naprej. Sedaj želim predstaviti Shakespearovo, komedijo Kakor vam drago. Mimo tega delam sedaj mapo desetih jetka-nic.« Pred njim pa je, že nova velika želja. »Želim predstaviti, delati partizansko temo — eno izmed brigad — Prekomorsko, Gubčevo ali Šercerjevo bom predstavil v 100 slikah. Verjamem v opuse, v tisto kar za človekom "staja«	Slane Vovk
Zagorelo je v Plešivcu
V ponedeljek, 13. februarja, nekaj pred 10. uro dopoldne se je v Skalah oglasila sirena. Postaja milice je prejela telefonski klic, da gori stanovanjska hiša v Plešivcu, pri Krenkerju. Ker niso imeli natančnih podatkov, so se gasilci kar med potjo po radijskih zvezah dogovarjali o poti in skušali najti domačijo. Zaradi vetrovnega vremena in oddaljenosti se je bilo bati, da bo ogenj upepelil poslopje, še preden bo prispela pomoč. Toda sreča v nesreči je bila, da so prisebni do-
V svojem ateljeju, (foto: VOS)
mačini — Pavla Krenker, njena sestra Anica Berdnik, ki je po telefonu poklicala milico. Stane Lenart in Franc Borovnik, požar omejili. Kasneje so ga gasilci, ki so pohiteli iz slovenjegraškega območja, tudi dokončno pogasili.
Kot smo kasneje zvedeli od Krenkerjevih — po domače Sa-mecovih iz Plešivca 64, ki so pretreseni reševali in gasili, je zagorelo v prizidku stanovanjske hiše, kjer so sušili meso. Ker so kurili z drvmi, seje ogenj lotil vise-
Goran Jaki: !\o. 245 Tema ob jezusovi smrti
če ga mesa, nato ostrešja in čela hiše in v nekaj trenutkih dosegel streho.
Prisebni ljudje so takoj uporabili dva ročna gasilna aparata na prah, nato pa še vodo iz zajetja in studenca in uspeli v zadrževanju uničujočih plamenov. Medtem pa so morali misliti tudi na nepokretno bolnico in na invalidnega gospodarja, ki je nemočen čakal.
/ Gasilska akcija, v kateri je sodelovalo pet vozil iz Škal, Gaberk in Titovega Velenja ter štiri avtocisterne iz Šmartnega, Pameč, Podgorja in Slovenj Gradca, je kljub precejšnji izgubi časa, potekala kot vaja, saj na tako odročen kraj v naši občini gasilci zlepa ne pridejo v takšnem številu. Analiza akcije pa bo gotovo pokazala, da so bili posredovani-pomanjkljivi podatki in navodila.
Čeprav je na stanovanjskem poslopju nastala večja gospodarska škoda se k sreči požar ni sprevrgel v grozečo katastrofo. Gotovo tudi zaradi pripravljenosti (gasilni aparati, vodno zajetje) ter prisebnosti krajanov.
JOŽE M1KLAVC
Je bil sneg od Boga dan?
»A ti, lej, kaj dol leti!«
dimnik, zato sem poklical direktorja tovarne usnja. Priznam, bil sem zelo jezen, in zato sem po telefonu, kot se temu reče, popenil. Pa kdo ne bi, saj že vsa leta živimo v nečistem ozračju. Oken stanovanj sploh ne smeš odpreti, če nočeš, da boš imel saje tudi na mi-
zi, na posteljah, po tleh — skratka, vsepovsod. Resnično je neznosno. Sediš na primer pri kosilu, imaš odprto okno in v juho ti priletijo saje. Ne pretiravam.«
No, Srečko je poklical tovarno usnja in na njegov popenjeni glas je dobil odrezav odgovor
naj pokliče kogarkoli hoče, da v tovarni niso povzročitelji tega črnega snega. Pa je poklical tudi inšpektorja in zvedel, da imajo sedaj vso stvar v republiki. Tudi mi smo se pozneje hoteli prepričati, kako je s to stvarjo in poklicali direktorja tovarne usnja.
Dokaz, da je življenje v Šoštanju ponekod zelo sajasto, lep kup saj na terasi, krpice na strehi avtomobila	(VOS)
»Ne, od nas to ne more biti,« se je glasil odgovor. Ja, če ni nihče kriv, pa so bile sredine črne snežne krpice dane od Boga.
V pogovoru s Srečkom, Pirečni-kovo in Trubinovo družino smo sicer zvedeli, da na srečo takšen sneg ni vsakodnevni pojav. Krpe priletijo občasno izpod neba, ko kdo, kaj prepovedanega kuri, si razlagajo. Sajasto pa je življenje v okolici tovarne usnja kar vsak dan. Trobinovi in Pirečnikovi so nam pokazali skupno teraso. »Ni še minil teden, ko smo jo pomet-li.« Bila je povsem pokrita s sajami.
»Vmes nisem trikrat plačal stanarine zaradi sajaste svinjarije. Namenoma. Pa so me hitro namalali v vaš tednik in me podučili, da sem jo po zakonu dolžen plačevati. Vem, da sem jo. Ampak po zakonu imam pravico tudi do življenja v čistem okolju.«
Si bodo ti krajani kmalu priborili to pravico?
Hitro smo se odpeljali z njihovega dvorišča, da tudi na naš avtomobil ne bi priletele kakšne črne krpice. Saj veste: tudi pranje avtomobilov ni več poceni. Pred dnevi so to storitev podražili za sto odstotkov od 4 na 8 tisoč dinarjev.
6". Vovk
Kros
Znova
vseekipni
prvaki
Velenjski atleti in atletinje so se znova izkazali v krosu. Na republiškem prvenstvu v Kopru so bili tudi tokrat prvi v vseekipni konkurenci, izkazali pa so se tudi v posameznih kategorijah. Skupni naslov so osvojili več kot prepričljivo in tako potrdili pravilnost svoje razvojne usmeritve. Pri pionirkah so Steblovnikova, Cesarjeva in Bizjakova osvojile prva tri mesta, pri pionirjih je bil Kožar tretji, pri mladinkah je zmagala Mrazova, tretja je bila Ranerjeva, pri članicah je bila Pozničeva peta, pri članih je moral Živko priznati premoč Rozmana in se zadovoljiti z drugim mestom, odličen četrti pa je bil Hudournik.
Mali nogomet
Četrti v Sloveniji
V	Celju je bil sklepni del republiškega prvenstva v malem nogometu.
V predtekmovanju so bili vanj vključeni klubi slovenske in območnih lig ter 13 prvakov medobčinskih nogometnih zvez, v sklepnem delu pa je nastopilo osem najboljših ekip. Klub malega nogometa Titovo Velenje je v svoji skupini igral neodločeno z ekipo Vuko iz Ljubljane (0:0) in s Partizanom Križevci (2:2), premagal pa ekipo Tuti fruti iz Kopra (2:0). Ve-lenjčani so tako osvojili drugo mesto v skupini, v boju za tretje mesto pa so klonili proti moštvu Branik Talci iz Maribora s 4:5 in osvojili četrto mesto. Nastopili so Žižek, Biščič, Toma-žič, Aljaž, Stanojevič, Pogorelčnik, Čosič in Vuletič.
V	soboto se bo v Rdeči dvorani pričela zimska liga v malem nogometu, ki jo organizira komisija za mali nogomet pri ZTKO Velenje, izvedel pa jo bo klub malega nogometa Titovo Velenje. V soboto in nedeljo bodo odigrali prva tri kola, v dveh skupinah igra po deset ekip, tekme pa bodo oba dneva od 8. do 20. ure.
Smučarski skoki
V Dobji vasi pri Ravnah na Koroškem je bilo republiško prvenstvo za pionirje C, na katerem je nastopilo 64 skakalcev iz 16 slovenskih klubov. Zmagal je Ograjenšek, sedmi pa je bil Miklavžina. Na enakem prvenstvu za pionirje A v Kranju je bil med 91 tekmovalci Špegel četrti, deveti pa Kali-garo. V Planici je bilo državno prvenstvo za starejše mladince. Ekipno so Pušnik, Tamše, Pogorelčnik in Triplat osvojili četrto mesto, druga in tretja ekipa SSK Velenje pa sta osvojili osmo in deveto mesto. Pri posameznikih je bil Pušnik deveti.
J. O.
Odbojka
Za odbojkarje in odbojkarice se je pomlad že pričela. V soboto in nedeljo so namreč odigrali prvo kolo pomladanskega dela prvenstva v slovenskih ligah. Topolčani in Topolčanke so bili uspešni, neprijetno pa so presenetile igralke Ljubnega.
Igralci Topolšice so doma prepričljivo s 3:0 premagali goste iz Kočevja in se prebili na četrto mesto na lestvici, povedati pa velja, da so prva tri mesta praktično že nedosegljiva. V prihodnjem kolu bodo gostovali pri predzadnji ekipi Celja.
Odbojkarice Topolšice-Kajuha niso dovolile presenečenja in so v šale-ško-mislinjskem derbiju zanesljivo premagale ekipo Mislinje s 3:0, v prihodnjem kolu pa bodo v gosteh igrale s Fužinarjem.
Razočarale so igralke ekipe Ljub-no-Glin, ki so na svojem igrišču izgubile obe točki z veliko slabše uvrščenim Krimom. Rezultat je bil 3:1 za gostje iz Ljubljane, v boj za drugo mesto pa se lahko Ljubenke znova vključijo v naslednjem kolu, saj gostujejo pri predzadnjem Kopru.
Kegljanje
Zmaga za zmago
Soštanjski kegljači zmagujejo še naprej. V 12. kolu so dosegli še dvanajsto zmago zapored in so z njo že blizu končnemu prvemu mestu, ki se jim je že tolikokrat izmaknilo. V prejšnjem kolu so v gosteh premagali ekipo Ingrada, ki je še lani nastopala v 2. republiški ligi Rezultat je bil 5.048:4.967, nastopili pa so: L. Fidej 861. Glavič 857, S. Kidej 849. Hasičič 847. Križovnik 820 in K-amer 814. V 13. kolu se bodo doma pomerili z ekipo Šentjurja, srečanje bo v soboto, pričelo pa se bo ob 15. uri.