GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXI. KAMNIK, 25. JANUARJA 1982 nir alo njei olik :. P iept i) s esel i bil )olr se j : tU< mizi i tu< sm ;o, s azfl, P. 1 S skupne seje OK SZDL in OS ZSS Pri evidentiranju še premalo širine , Vi Cok >e O t\ iz 5j Jt 3D 31-po* A* miši :tcK lop lani poi :um i. 9 ! V anj le,1 S skupno sejo občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in občinskega sindikalnega sveta se je zaključil prvi krog priprav na skupščinske volitve, hkrati 80 se začeli predkandidacijski in kandidacijski postopki, ki se bodo po temeljnjih kandidacijskih konferencah in občinski kandidaciji konferenci nadaljevali do volitev, ki bodo 11. in 14. marca. flani občinskega sveta Zveze sindikatov in delegati občinske konference SZDL so na skupni seji najprej ocenili potek dosedanjih priprav na volitve. V pripravah je bilo evidentiranih 4573 možnih kandidatov, od lega 37 odstotkov 'ensk, medtem ko je bilo mladih med evidentiranimi slabih 20 odstotkov. Med evidentiranimi možnimi kandidati je okrog 25 odstotkov članov Zveze komunistov, v vseh okoljih evidentiranje ni potekalo najbolje, v postopke evidentiranja pa je bil vključen premajhen krog ljudi. V posameznih krajevnih skupnostih so k evidentiranju sicer pritegnili tudi društva, družbene organizacije in hišne svete, vendar je bilo njihovo vključevanje prešibko. 1 udi družbenopolitične organizacije so v temeljnih okoljih premalo pozornosti namenile oceni dela sedanjih delegatov in evidentiranju najboljših možnih kandidatov za nove delegatske dolžnosti. Zelo slabo je bilo evidentiranje možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih, saj se je zgodilo, d" Je bil iz celotnega združenega dela v občini za funkcijo v posamezne SIS evidentiran samo en kandidat, v najboljšem primeru pa 'nje. To je posledica zaprtosti kadrovske politike v ozke kroge in '»rume, čemur je vzrok prav pomanjkanje pobud iz najširše baze. Na skupni seji je bilo sprejetih več dokumentov za izpeljavo kandidacijskih postopkov, oblikovana m sprejeta pa je bila tudi lista pred-'aganih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini in v samoupravnih interesnih skupnosti. Na seji je bila podana tudi informacija o spremembi mreže usmerjenega izobraževanja. Po predlogu. ki ga je pripravila posebna izobraževalna skupnost za agroživilstvo naj bi v bodoče v Izobraževalnem centru Rudolfa Maistra izvajali tudi programe iz agroživilstva: kmetijski, veterinarski in živilski tehnik. Delegati so na seji to pobudo podprli, ob tem, da je potrebno rešiti nekatera odprta vprašanja o domskih zmogljivostih in nadaljnjega razvoja osnovnega šolstva v občini. Predlagani možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS Predsednik občinske skupščine: Ivan Justinek, 1930, mag. sociologije, Pedagoška akademija (evidentiral: DPO) Podpredsednik občinske skupščine: Kazimir Keržič, 1922, upokojenec, (evidentiral: DPO); Slavko Ribaš, 1938, dipl. ing. tekst, tehnologije, predsednik SO (evidentiral: KS Kamnik) Predsedniki zborov občinske Skupščine: predsednik družbenopolitičnega zbora: Jože Savelj, 193?, gradbeni tehnik. Graditelj Kamnik (DPO) predsednik zbora združenega dela Bogomil Wiegele, 1946, ing. org. dela, Svilanit Kamnik (Svilanit) predsednik zbora krajevnih skupnosti Tone Zibert, 1947, srednja gozdarska, Slovenijales Radomlje (KS Volčji potok) Predsednik Izvršnega sveta Franc Jeras, 1937, ing. org. dela direktor LB GB PE Kamnik (KS Kamniška Bistrica) SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI: Občinska izobraževalna skupnost predsednik skuppščine: Branko Božič, 1927, višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Lj. (KS Duplica) podpredsednik skupščine: Vera Verstovšek, 1927, upok. predm. učiteljica (KS Duplica) predsednik zbora uporabnikov: Ivan Volčanšek, 1935, ing. lesarstva, Stol-Duplica, (STOL) predsednik zbora izvajalcev: Ha-rold Piaper, 1939, učitelj razrednega pouka na OŠ FA, Občinska zdravstvena skupnost: predsednik skupščine Franc Drobnič, 1935, dipl. oec, Mlinostroj Domžale (KS Kamnik) podpredsednik skupščine Mirko Brumcn, 1942, zdravnik, ZD Kamnik, predsednik zbora uporabnikov Mira Založnik, 1930, ZUIM, predmetni učitelj (KS Kamnik) predsednik zbora izvajalcev Helena Istenič, 1950, zdravnik. ZD Kamnik. Občinska kulturna skupnost predsednik skupščine Davor Gregorc, 1953, dipl. ing. elektrotehnike, Koteks Tobus-Lj. (KS Kamnik) predsednik zbora uporabnikov . Franc Pestotnik, 1953, srednja politična šola, STOL-Duplica (STOL) predsednik zbora izvajalcev Vlado Žumer, Zgodovinski arhiv Samoupravna interesna telesno- kulturna skupnost predsednik skupščine Slavko Rajh, 1924. ing. org. dela, TITAN-Kamnik, (KS Kamnik) predsednik zbora upoiabnikov Jože Zupin, 1950, višji organizator športne rekreacije, STOL-Ka- mnik (STOL) predsednik zbora izvajalcev Franc Zadrgal, 1933, šofer, (KS Komenda) Raziskovalna skupnost predsednik zbora Peter Kuret, 1933, dipl. ing. strojništva. KIK-Kamnik (KS Kamnik) podpredsednik zbora Karel Žmavc, 1939, VK ključavničar, ALPREM, Kamnik (Al-prem) Občinska skupnost otroškega varstva predsednik skupščine Marinka Bevc, 1947, gimnazijski maturant, ALPREM, Kamnik (KS Nevjje) predsednik zbora uporabnikov Jarinka Pajntar, 1948, ekono- ieeeeooooeo«ooooecoo900ooooaecee«cceooGfleeece«G009000Q«; E je ) v; ;mii J o P J* ivlj' i ; si'! ičalj jrip i rw8 -8 las1 5Z( bi' 3tr eb! Ini! ovi o kal 0 cf » lav 'ak !dn sva iči 01' d c td Ti* Razsežnosti dogodkov Po mesecu dni vojaškega stanja na Poljskem še zdaleč ni toliko jasnosti, kot so jo nekateri napovedovali: vojaki skušajo, bolj ali manj uspešno, držati vse niti v svojih rokah, kajti vse politične sile v deželi nimajo nikakršne moči in možnosti, da stvari spravijo na »normalncjši« tir. Videti pa jc, da poljski dogodki niso Povzročili samo še nekoliko globljo krizo odnosov med velesilama in njunimi zavezniki, marveč tudi globoko idejno krizo o oblikah in poteh socializma oziroma komunizma. Morda je to krizo še najbolje izrazil prvi mož italijanske komunistične partije, ki ob poljski krizi sicer ne štedi besed. Njegove besede, da je s Poljsko končano obdobje v graditvi socializma, ki se je pričelo z oktobrsko revolucijo, jc fahko razumeti le kot globoko in dokončno razočaranje nad idejo realnega socializma. Ali je takšna ocena dogajanja in posledic upravičena in utemeljena'.' Vse kaže. da je tako. Če jc namreč moč soditi po prvih znakih oživljanja poljskega notranjepolitičnega dogajanja, potem se zdi. da iz minulih dogodkov tamkajšnje politične sile ne bodo povlekle prav nobenega nauka. Govore o dialogu političnih sil. Toda povsem upravičeno se postav Ija vprašanje, kdo naj bi sodeloval v tem pogovoru, in končno, kjikšen bi bil njegov smisel.'! Vse tri politične sile v deželi - partija, cerkev in Solidarnost so trenutno v takšnem položaju, da do takšnega dialoga ne more priti. In če bi do njegu že prišlo, potem bi bil to dialog nemočnih, pa če bi upoštevali ali pa ne roko \ojaškega režima, ki bdi nad takšnim »demokratičnim« dogovarjanjem. Morda je tragika poljskega ljudstva in delavskega razreda res le kamenček v mozaiku zgodovine. Toda širše in globlje posledice poljskih dogodkov bo silno težko izmeriti, še posebej tedaj, ko ho treba ugotoviti, koliko so ti dogodki direktno škodili sami ideji socializma. Nedvomno gre v tem primeru (če zavestno pozabimo na vse druge razsežnosti) za dogodek, ki bo imel na tehtnici medsebojnega obtoževanja med velesilama vsaj še nekaj časa izjemno težo. pa najsi gre za taktiko ali strategijo teh odnosov. Po drugi strani pa se bodo moral v deželah tako imenovanega realnega socializma prav zaradi vsega temeljito zamisliti, kajti ponavljajoče se krize v različnih deželah tega tabora bi morale biti zadosten opomin za tak razmislek. Ali je o tej stvari dovolj le razmišljati, ne da bi bila teorija pospremljena tudi s prakič-nimi spremembami, pa ne more biti le akademsko vprašanje. > mist, ETA-Kamnik, (ETA) predsednik zbora izvajalcev Jožica Rutar. 1943, otroška negovalka. Otroški vrtec A. Medveda Občinska skupnost socialnega skrbstva predsednik skupščine Matevž Košir, 1929, upokojenec (KS Kamnik) podpredsednik skupščine Ivan Motnikar, 1930, učitelj praktičnega pouka, ZUIM Kamnik (ZUIM) predsednik zbora uporabnikov Cvetka Cvek, 1952, dipl. psiholog, Sam. skup. za zaposlovanje, Kamnik (KS Kamnik) predsednik zbora izvajalcev Nataša Brišnik, 1944, dipl. sociolog, obč. izobr. skup. Kamnik Skupnost za zaposlovanje predsednik skupščine Jože Muhvič, 1938, učitelj praktičnega pouka, ZUIM Kamnik (KS Kamnik) podpredsednik skupščini. Vlado Korošec, 1954, dipl, pravnik, UTOK (KS K. Bistrica) Samoupravna stanovanjska skupnost predsednik skupščine Alfonz Boltar, 1928, ing. org. dela, upokojenec (KS Kamnik) podpredsednik skupščine Janez Lovrač, 1940, ključavničar, STOL-Kamnik (STOL) predsednik zbora uporabnikov Alojz Korat, 1930, gradbeni tehnik, KIK-KAMNIK (KIK) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja predsednik zbora Alojz Logar, 1925, dipl. oec, TITAN (KS Kamnik) podpredsednik zbora Marija Merčun, 1943, ekonomski tehnik, ETA-KAMNIK (ETA) Kandidati za člane družbenopolitičnega zbora Delegati OK ZKS Vanda Rebolj, Jože Šavelj, Kristan Pestotnik, Milan Marinič, Janez Rems. Delegati OO ZZB NOV Alfonz Boltarst, Jože Jeras, Kazimir Keržič, Pavle Kobilšek, Mirko Podbev-šek. Delegati OS ZSS Tone Jeglič, Sonja Bratina, Janko Blagšič, Marjan Urh, Nika Lenarčič. Delegati OK ZSMS Srečo Krznar, Jožica Semprimožnik, Olaf Grbec, Iztok Kuret, Ivan Spruk. Delegati OK SZDL Ivan Justinek, Slavko Ribaš, Daniel Artiček, Maksim Vukmir, Mojca Podobnik. Volitve 1982 Pred nami je zaključna faza evidentiranja možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti in evidentiranja nosilcev najodgovornejših oz. vodilnih funkcij za novoizvoljene organe. Politično oceno poteka evidentiranja v občini bosta na skupni seji sprejela Občinska SZDL in Občinski sindikalni svet. Predkandidacijski in kandidacijski postopki, v katere stopamo po sprejetem rokovniku, predstavljajo zadnji del predvolilnih aktivnosti, ko bomo iz seznama evidentiranih kandidatov oblikovali in sprejeli kandidatne liste, na podlagi katerih bomo na splošnih volitvah 11, in 14. marca izvolili nove člane delegacij. Najodgovornejšo nalogo v predkandidacijskih postopkih imajo osnovne organizacije sindikata in krajevne konference SZDL, ki bodo na sejah izvršnih odborov oz. predsedstev izmed vseh evidentiranih, upoštevaje sprejete kadrovske kriterije, oblikovale predloge možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in SIS. Takšni predlogi bodo ponovno posredovani v obravnavo in dopolnitev zborom delovnim ljudi oz. samoupravnim delovnim skupinam, delavskim svetom in vodstvom družbenopolitičnih organizacij v TO/.D ter drugim udeležencem temeljne kandidacijske konference. Volilna komisija se zavzema, naj bi v vseh sredinah oblikovali odprte kandidatne liste. Temeljne kandidacijske konference, ki naj bi bile v vseh samoupravnih okoljih od 15. januarja do IO. februarja, bodo obravnavale in uskladile predlog možnih kandidatov za člane delegacij in delegate ža skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter sprejele in določile kandidatne liste za člane delegacij svojih samoupravnih sredin. Na teh sejah bodo obravnavali tudi predlog kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščinah občine in SIS ter kandidatov za nosilce funkcij v organih republike in federacije. Občinska kandidacijska konferenca, ki jo bodo sestavljali delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in delegati vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini, bo "na prvi seji med drugim obravnavala in sprejela, na podlagi predlogov in pripomb temeljnih kandidacijskih konferenc, predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občini, določila kandidata za predsednika izvršnega sveta in njegove člane, ter obravnavala stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc o evidentiranih kandidatih za nosilce funkcij v republiki in federaciji. Volitve bodo v TOZD in drugih delovnih skupnostih v četrtek, 11. marca, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 14. marca. VOLILNA KOMISIJA aemsKo a eoeooocK Spet ljubljanski zmaj za Eksperimentalno tkalnico V sredo, 20. januarja, je bila v skupščini mesta Ljubljana priložnostna slovesnost, na kateri je Marjan Rožic razglasil najuspešnejše razstavljale? na letošnjem modnem sejmu na Gospodarskem razstavišču - seveda tudi podelil ljubljanske zmaje in diplome. Med najuspešnejšimi je bila tudi letos Eksperimentalna tkalnica iz Kamnika, tozd mariborskega Tekstilnega inštituta, saj so za razstavljeno kolekcijo dekorativnih Mag prejeli najvišje sejemsko priznanje, ljubljanskega zmaja; v imenu skromnega, a prizadevnega in delovnega kolektiva ga je sprejel direktor Slobodan Miladino-vič. Čestitamo. Avtobusnim problemom na rob Nešteto pripomb in negodovanja je bilo že izrečenih in napisanih na račun obmestnega potniškega prometa, ki ima svoj obrat tudi v Kamniku. Največkrat so očitki »avtobusarjem« povsem upravičeni, žal pa vse premalo poznamo ozadje, ki botruje takšnemu, včasih že kar nemogočemu stanju. Enkrat nas razburjajo zamude avtobusov, drugič mrzli grelci v njih, tretjič neusklajeni vozni redi z željami in potrebami občanov, da o prepogostem nepravilnem odnosu voznikov in sprevodnikov do potnikov niti ne govorimo. O tem, kje tičijo vzroki za precejšen nered v avtobusnem potniškem prometu, smo se pogovarjali z Antonom Zlatnar-jem, vodjo kamniškega obrata TOZD Obmestni potniški promet. »Dolgoletne težave v našem prometu je gospodarska kriza še POHOD NA OSEKE NA MENINI PLANINI Osnovna organizacija ZSMS Zg. Tuhinj pripravlja osmi tradicionalni pohod na Oseke na Menini planini v počastitev praznika krajevne skupnosti Tuhinj in v spomin borbe na tem kraju. Pohod bo v nedeljo, 7. februarja 1982. Zbirali se bomo do osme ure pred šolo v Zg. Tuhinju. Udeležite se pohoda v čim večjem številu! OO ZSMS Tuhinj^ povečala. Začnimo kar pri spremembi voznega reda v preteklem letu. ki je med potniki, še zlasti delavci povzročil plaz negodovanj. Zaradi pripomb nekaterih krajevnih skupnosti smo se že trikrat sestali s predstavniki komiteja za družbenoekonomski razvoj občine, da bi našli najustreznejše rešitve. Pri redni progi je najbolj problematična ukinitev avtobusa Kamni k-Bočna ob 22.20, s katerim se je vozilo nekaj delavcev iz Eksperimentalne tkalnice in Ete. S tem avtobusom smo imeli čisto izgubo, saj smo tedensko »pokasirali« komaj 950 dinarjev. Nekaj časa so se omenjeni delavci vozili s Titanovim avtobusom, ki je bil zaradi tega prepoln. Razumljivo je. da Titan, ki plačuje za ta avtobus stari milijon dinarjev na dan. ne more reševati problemov drugih. Predstavnikom ljubljanskega potniškega prometa smo predlagali dogovor s temi delovnimi organizacijami. Morda bi veljalo ponovno uvesti to progo, ki bi jo delovne organizacije regresirale, ali pa bi se dalo dogovoriti s Titanom. Sploh menim, da se OZD premalo skupno dogovarjajo o prevozih delavcev, kar bi lahko prevoz poenostavilo in pocenilo.« - Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je dala pripombo, ker je bila ukinjena redna proga Smrečje-Ljubljana ob 4.55. »V Kamniku razpolagamo samo s 30 avtobusi, zato je težko vsem ugoditi. Da bi uresničili dolgoletno željo Tunjičanom, ki doslej niso imeli avtobusne povezave, smo prej omenjeni avtobus iz Smrečja preusmerili do Tunjic in naprej do Duplice. Zaradi pritožbe smo dodatno uvedli progo iz Stahovice do Ljubljane ob 5. uri in 10 minut, s katerim pa se vozita le dve potnici. Smo res iako bogata družba, da si lahko kaj takega privoščimo?« Podoben primer je v Tuhinjski dolini, kjer delavec iz Špitaliča. ki se pripelje z avtobusom iz Vranskega, zjutraj ne ujame delavskega avtobusa iz Golic proti Kamniku. Verjetno bi bila najboljša rešitev, da bi se z mesečno vozovnico vozil z rednim, namesto z delavskim avtobusom. Še smo slišali nekaj problemov v zvezi z voznim redom, vendar smo lahko ugotovili, da so bile nekatere pripombe tudi neumestne. Tudi direktnih prog Ka-mnik-Ljubljana in obratno je kar dovolj, čeprav nekateri menijo, da bi jih moralo biti še več. pri tem pa se ne zavedajo, da bi bilo to moč uresničiti samo na račun tistih prog, ki sedaj omogočajo tudi prebivalcem v bolj oddaljenih krajih ugodnejše avtobusne povezave. - Zakaj so pozimi avtobusi večkrat ledenice? »Temu je največ krivo pomanjkanje rezervnih delov. Popravilo največkrat zaleže le za dva, tri dni. Tudi z ostalimi rezervnimi deli in z gumami, ki jih veliko potrošimo, so težave. Pri Savi in Borovu moramo polovico zneska odšteti v devizah, saj drugače ne pridejo do surovin. Mi pa potnikom ne moremo zaračunati vožnjo v devizah. Težave so tudi z gorivom. Najbolj primerno gorivo za avtobuse je D l,*ki ga je moč natočiti samo v Ljubljani. Če bi imeli to gorivo tudi v ka- mniškem Petrolu, bi bili stroški znatno manjši. Tako pa se dostikrat zgodi, da mora voznik avtobusa, ki je ves dan na cesti, natočiti navadno gorivo na črpalki ob progi. To gorivo pa se ob hudem mrazu zgosti in dostikrat se je že zgodilo, da je avtobus obtičal sredi poti.« - O odnosu voznikov in sprevodnikov do potnikov je še vedno več slabih, kot dobrih mnenj! »Menim, da so te kritike največkrat upravičene. Že vrsto let nas pestijo kadrovski problemi. Med vozniki in sprevodniki so že kar redki Slovenci ali delavci z. dokončano osnovno šolo, posledice pa se največ odražajo v odnosu do potnikov. Izobražene delavce težko dobimo, saj gre za enako plačilo vsak raje drugam, kjer so boljši pogoji dela in še manjša odgovornost je voziti tovor kot ljudi, da o delovnih sobotah, nedeljah in praznikih niti ne govorimo.« - Kako vas je »udarilo« dolgotrajno popravilo železnega mostu v Kamniku? »Obvoz zaradi mostu nas vsak dan stane dodatna 2 stara milijona na dan. Nerazumljivo se mi zdi, da na občinskem oddelku za gradbeništvo niti ne vedo, kako daleč so dela na mostu in kdaj bodo most odprli. Tudi na Republiški skupnosti za ceste nam še niso dali pravega odgovora, ker pravijo, da morajo najprej proučiti trdnost mostu.« Še bi lahko naštevali probleme v avtobusnem prometu, ki burijo potnike. Vseeno bi bilo prav, če jih ne bi obravnavali zgolj enostransko, saj ti problemi iz dneva v dan tarejo tudi številne delavce v avtobusnem prometu in mnogi med njimi si na vso moč prizadevajo, da bi jih odpravili. Zaradi kadrovskih težav niti subjektivnim vzrokom niso kos, kaj šele objektivnim, ki jih niti v okviru sestavljene organizacije Integral ne morejo rešiti. MIRA JANČAR Pet nagrad za Stolovo pohištvo Na devetnajstem mednarodnem sejmu pohištva, ki je bil decembra v Beogradu, industrija pohištva Stol Kamnik s programom, razstavljenim na 360 kvadratnih metrih prostora, ni navdušila le obiskovalcev sejma, ampak tudi strokovtie žirije. Izmed razstavljenih izdelkov - pisarniško pohištvo novi »Modul«, pohištvo za opremo projektivnih birojev, stanovanjsko omarasto pohištvo »Princip«, klubske in jedilne garniture ter sedežni program »L« iz lameliranega lesa - je vsa najvišja priznanja prejelo lamilirano sedežno pohištvo, ki ga je oblikoval Branko Uršič. Strokovne žirije so namreč temu pohištvu namenile zlati ključ, prvo nagrado za pohištvo leta, nagrado gospodarske zbornice ter diplomo Dizajn centra. Diplomo Dizajn centra je dobil tudi program za opremo projektivnih birojev, ki ga je s skupnimi močmi zasnoval razvojni biro Stola. ( 1 Nagrade imajo še toliko večjo vrednost, če vemo, da je na sejmu sodelovalo 315 domačih in 70 tujih razstavljalcev. Če- "' prav v Stolu obljubljajo, da bodo vsi razstavljeni izdelki že m letos postali sestavni del proizvodnje in jih bo torej mogoče !e kupiti, velja nekoliko več spregovoriti o njihovi novosti - te lameliranem pohištvu, ki je dobilo tudi največ nagrad. Svojo tr, oznako »L« je dobilo zaradi sistema krivine v obliki te črke. tc Osnova pohištvu je pravokotna krivina, zlepljena iz luščenih bukovih furnirjev. Sestavljanje teh delov v stole, fotelje, mize in podobno je prepuščeno domišljiji oblikovalca, ki pa mora J upoštevati konstrukcijske zakonitosti izdelka. Brane Uršič je očitno imel zelo srečno roko. Tudi zato, ker v Stolu za proiz- rt vodnjo tovrstnih izdelkov tehnološko že zdaleč ne dosegajo zc nekaterih drugih tovarn, saj nimajo primernih strojev. Prav či zato je moral Stol iskati svojo prednost v izvirnih oblikah in j, čim preprostejši tehnologiji. di Pozornost so seveda zbudili tudi ostali razstavljeni izdelki, ri tako nagrajeno pohištvo za projektivne biroje kot nekoliko razkošnejši program pisarniškega pohištva in ne nazadnje pohištvo za opremo stanovanj. rc ^>sl Slovesnost v Rudniku Vsako leto k spomeniku prihajajo: borci, aktivisti, svojci padlih in mladina, predstavniki občin Kamnika in Domžal, da se poklonijo spominu tragično preminulih tovarišic in tovarišev. Namen teh srečanj nisamo v tem, da bi v besedah ponovno zaživele strahote vojne, da prihajajo do izraza iskrene zahvale padlim, ampak tudi zaradi tega, da dopovedujejo vsem, da je ostala naša skupna borba tisti mejnik, ki ima svoj nepotvorjen pomen. zgodovinski Od vsepovsod • Lani manjša industrijska proizvodnja, kot so načrtovali LJUBLJANA - Lani je slovenska industrija v primerjavi z letom 1980 izdelala za 1,9 odstotka več, medtem ko je bilo v resoluciji določeno, naj bi se tovrstna proizvodnja povečala za 2,5 odstotka. Hkrati slovenski zavod za statistiko ugotavlja, da je bilo lansko povečanje industrijske proizvodnje najmanjše po letu 1967. V slovenski industriji se je lani povečalo število zaposlenih za 3614 delavcev ali za odstotek. Tako je bilo konec lanskega leta v industriji zaposlenih nekaj več kot 356 tisoč delavcev. Lani se je storilnost v industriji povečala za 0,9 odstotka. V letu 1981 pa so se cene izdelkov pri izdelovalcih v vsej Jugoslaviji povečale za 44,7 odstotka, v Sloveniji pa le za 42,5 odstotka, kar pomeni, da je slovenska industrija zopet potegnila »krajši konec«. • Najmanjša rast industrijske proizvodnje od leta 1967 naprej BEOGRAD - Jugoslavija je lani po podatkih zveznega zavoda za statistiko izvozila za okoli 298 milijard dinarjev blaga, kar je za 22 odstotkov več, kot je izvozila v letu 1980. Uvoz je dosegel približno 430 milijard dinarjev in je bil za pet odstotkov večji kot predlani. Med republikami in pokrajinama je največji skok pri izvozu naredila Makedonija, saj se je izvoz povečal za 30 odstotkov. Srbija je izvozila za 26 ddstotkov več, BiH za 25 odstotkov in Slovenija za 23 odstotkov več. Uvoz se je lani najbolj povečal v Črni gori (za 25 odstotkov), v Vojvodini so uvozili za 20 odstotkov več, medtem ko je Slovenija uvozila za osem odstotkov več. To pomeni, da se je jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj v primerjavi z letom 1980 zmanjšal za 21 odstotkov, slovenski pa kar za 36,3 odstotka. • Dogovarjanje o kmetijski proizvodnji v škripcih BEOGRAD - Ker še vedno ni sprejet dogovor o uresničevanju politike razvoja agroživilstva v sedanji petletki, bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe, s katerimi bi skušali odpraviti pereče probleme v kmetijski proizvodnji, so ugotovili na Gospodarski zbornici Jugoslavije. Če to prav kmalu ne bo storjeno, je bilo ob tem dodano, bosta ogroženi stabilnost in rast kmetijske proizvodnje. Kot so povedali ob tej priložnosti, smo pri uvozu potrebnih umetnih gnojil, rezervnih delov za kmetijske stroje, proteinske živinske krme in drugih nujno potrebnih izdelkov ter pripomočkov že v veliki zamudi. • Obetavni načrti jugoslovanskih ladjedelnic SPLIT - V jugoslovanskih ladjedelnicah napovedujejo, da bodo letos izvozili največ ladij v svoji 25-letni zgodovini. Kot pravijo, bodo tujim kupcem izročili 20 ladij v vrednosti okoli 440 milijonov dolarjev. Tako naj bi presegli vrednost dosedaj največjega izvoza (leta 1977) za dobrih 25 milijonov dolarjev. Lani so jugoslovanski ladjc-delničarji dosegli največji izvoz in to kljub dosedaj najresnejši krizi ladjedelništva - za 250 milijonov dolarjev. Zanimivo je tudi, da so podpisali tudi 16 pogodb z domačimi kupci, kar hkrati pomeni, da lahko domači ladjedelničarji najdejo pot za medsebojno sporazumevanje z domačimi kupci. Zadnje pogodbe s tujimi kupci pa kažejo, da bodo jugoslovanske ladjedelnice polno zaposlene v naslednjih dveh letih sedanjega srednjeročnega obdobja. Proslavo v Rudniku je letos pripravila občina Kamnik. Veliko odgovornost pri sami organizaciji proslave pa ima organizacija ZB Duplica. Njen predsednik Tone Štiftar je slovesnost tudi vodil. Na začetku nas je pozdravil Bine Kladnik, ki je poudaril pomembna dejstva in naloge naše družbe. Seveda ni govoril le o sedanjosti, pač pa nas je popeljal tudi v tragično leto 1945. Iz njegovega govora je razvidno, da jc v vasi Rudnik devet hiš dalo kar dvaindvajset partizanov in da jih je od tega petnajst darovalo življenja. Ta zadnja številka prav gotovo vsakemu izmed nas seže do srca. To- ariš Kladnik je opozoril na to, da smo se v preteklosti preveč navadili trošiti, ne da bi se vprašali, koliko smo ustvarili in kaj moramo storiti za večjo produktivnost, da bi z boljšo organizacijo povečali proizvodnjo in s tem seveda tudi družb£cl standard. o Na proslavi je natopal moj si pevski zbor Solidarnost, godba d Kamnika in recitatorska skupi' mladinske organizacije iz Volčj ✓ ga potoka. Navzoče jc prijeti presenetil in pogrel vroč čaj, ga je pripravila Ančka Očeti Zamisel o čaju jc prišla iz r Volčji potok. Vas Rudnik je med prosla' oživela. Mladi smo lahko vid ponosen obraz borke Nadjc, 1 je videla, da spomin na nje! soborce ni utonil. Govorjene b sede, pesem in molk, vse je mevalo in tonilo med gozdo" Izrečene misli so bile globo! tako da so segale daleč nazaj preteklost; izvenele so kot ii vala tistim, ki so padli za boi jutri. Sneg je padal, kot da-hotel zakriti zločine, prekriti * rovost in kri. Spomin na padle bo nikoli umrl, zato ker tega n* mladina ne bo dopustila. V. *fr++****++++**+r++ftt**++++***4****++*****» ******** Oglašujte v Kamniški občan Odgovornost še ne živi °v vsakdanjem delu r ^a letni konferenci mestne orga-lizacije ZZB NOV Kamnik, ki e bila lani, oktobra je bil podan >bračun dosedanjega dela in iprejeti sklepi za delo v letu I982. Organizacija ZZB NOV v Kater finiku združuje člane iz krajev-šja lih skupnosti: Kamnika, Tunjic, če temveč se člani s svojimi predlogi vključujejo v domala vsa dnevna dogajanja. |a V tem smislu je potekala tudi M 'e,na konferenca. Dokaj jedrna- Ita, obširna in prizadeta razprava je opozorila na nekatera bistvena vprašanja, s katerimi se spopada In sooča ZZB NOV ki želi tvorno sodelovati pri oblikovanju odločitev in pri premagovanju težav današnjega časa. Sklepe, sprejeta na tej konferenci, je mogoče razdeliti na notranje organizacijska in druga splošno družbena vprašanja. I. Sklepi, ki se nanašajo neposredno na člane ZZB ter njihove pravice in dolžnosti: - področje socialnega in ma-i - terialnega položaja borcev je po-j>J° trebno še naprej krepiti in pri tem konkretneje določiti: kriterije, po katerih naj se delijo vse vrste podpor in pomoči; evidenco o podeljenih podporah, olajšav, odobrenih kreditih, ajo zdravljenju v zdraviliščih in po-rav čitniških domovih, gradnji in do-,n delitvi stanovanj borcem itd., , ^da se o vseh dodeljenih ugodnostih poroča mestnemu odbo-ru ZZB NOV Kamnik vsakih 6 ' ° mesecev, ta pa poroča na vsaki pc" redni konferenci ZZB NOV, - ambulanta za borce mora —j stalno delati ob določenem času, - uporaba prostih zmogljivosti počitniških domov v Strunja-nu, na Veliki planini, Banjolah in drugod mora biti razpisana vsako leto in pravočasno je treba dolo- užb« č'1' vrstni red upravičencev, - obveznosti org. ZZB NOV ob smrti svojih članov (venec, žarnoj stava, govor) je potrebno poraz-idbl deliti na več članov, tup] nih ize ara je )iz- - skrb za vzdrževanje, urejanje in krasitev spominskih obeležij je potrebno urediti s pismenim dogovorom. Skrb za obeležja naj bo stalna, ne pa samo ob posebnih priložnostih (dan borca, dan mrtvih, 1. maja). - zavzeteje je treba prenašati tradicije NOB na mladino, npr. z izleti na spominske kraje, predavanji po šolah in podobno, - nadaljevati in zaključiti je treba popolno evidenco o članih ZZB NOV, - kreditno politiko članov ZZB NOV je treba voditi evidenčno, potrebe je mogoče ugotavljati tudi z vprašalniki ali drugimi oblikami (stanovanjska posojila itd.), - letna članarina ZZB NOV naj se poviša na 50 din. Socialno ogroženim članom se lahko obračuna simbolična članarina din 1., - Skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je treba oživiti delo potrošniških in hišnih svetov v krajevnih skupnostih, - proučiti je potrebno načrtovano gradnjo zdravstvenega doma in dosedaj zbrana sredstva krajevnega samoprispevka ter o tem čim prej seznaniti občane, - članom ZZB NOV je treba povedati, kako se uporabljajo sredstva vseh SIS, o najvišjih OD v SIS, kakor tudi kakšna je organizacija administracije in učinkovitost njihovega dela, II. Sklepi in naloge, ki izhajajo iz statuta ZZB NOV in obvezujejo člane, da sodelujejo pri nadaljnjem razvoju in napredku gospodarstva ter krepitvi samoupravnega sistema: - borci NOV zahtevajo večjo odgovornost vseh pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Ni mogoče dopuščati, da se posa- mezni ukrepi ignorirajo in ne izpolnjujejo in da za to nihče ne odgovarja, - dogovorov in samoupravnih sporazumov marsikje ne spoštujejo in s tem povzročajo veliko materialno škodo, - ZZB NOV meni, da je aktivnost v gospodarstvu premajhna, - da je inovacijska dejavnost skromna in tudi brez ustreznega zanimanja, - da ni jasno označena perspektiva posameznih proizvodnih panog, ki bi jih kazalo bolj podpirati, - da se vzroki nerentabilnega poslovanja premalo analizirajo, - da je potrebno v sredstvih javnega obveščanja dajati objektivne informacije o gospodarskem in drugem poslovanju, - da je prizadevanje po gospodarskem povezovanju na širšem prostoru izven meja občine in republike preslabotno. III. ZZB NOV se bo vključila v priprave na bližajoče se volitve v organe družbeno politične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti s svojimi konkretnimi predlogi. Kandidatne liste naj vključujejo večje število vsestransko usposobljenih mladih ljudi. Izbira kandidatov naj bo večja kot do sedaj. Člani ZZB NOV se zavedajo, da bo te in tudi druge naloge v naslednjem obdobju mogoče uspešno rešiti le, če bodo v uresničevanje začrtanih nalog vključeni vsi občani in odgovorni dejavniki, s trdno odločenostjo, da je potrebno storiti vse v boju za stabilizacijo, pri razvoju samoupravljanja in pri krepitvi družbene discipline. STANE SIMŠIČ Izsek iz popisa umrlih žrtev, ki so šle skozi Begunje Pavla Grašič, rojena 9. 1. 1923, Nožice. Vzrok aretacije: Bandenverbindung; aretiral jo je gestapo iz Kamnika 8. aprila 1943, 23. aprila 1943 je bila prepeljana v Begunje, od tu pa 30. novembra v Auschwitz. Podatki nam povedo samo to, da je imela povezavo z banditi. Celotno delovanje Grašičeve družine je bilo izdano. Izdal jih je Ivan Kavčič, doma nekje iz Poljanske doline. Nemci so ga ujeli kot partizana. Na zaslišanju ni zdržal, zbal se je nadaljnjega trpljenja in klonil. Podpisal je, da bo delal za gestapo in povedal, kje je dobil vezo. S tem je povzročil neskončno trpljenje družine Grašič in še mnogih drugih. Gestapo ga je izrabil, da jim je pokazal pota, po katerih je hodil in ljudi, ki so delali za partizane. V nočni hajki so borci le za las ušli aretaciji. Kavčiča so Nemci ustrelili v Begunjah, ko jim ni bil več potreben. Trpljenje njegovih žrtev pa se je šele začelo. Družino Grašič so zaprli skupno v eno celico. Po nekaj dnevih so jih poimensko poklicali pred vrata. Pavlo so pustili do zadnjega in ko je hotela stopiti čez prag tudi ona, so jo s puškinim kopitom porinili nazaj in zaklenili celico. Pavla ni slutila, da so jo ta dan za vedno ločili od staršev, bratov in sestra. Osamitve ni prenesla. Kot brezumna je tekala po celici in v svojem nemočnem protestu zbijala s pestmi po vratih, se zaganjala proti oknu, da bi vsaj z očmi še enkrat objela svoje drage. Pavlo jo od-dvojenost od staršev, bratov in sestra, na katere je bila navezana z vsem srcem, moralno in psihično strla. Po nekaj zasliševajih se je v celici obesila na zanko predpasnika, ki pa ni vzdržala teže. Padla je na tla. Ni imela sreče, da bi ji bilo s to smrtjo prizanešeno neskončno trpljenje, ki je sledilo, niti ne, da bi umrla na domači zemlji, ki jo je tako rada imela. Nekaj dni pozneje me je gestapo porinil v isto celico. Pri zasliševanju mi je domačin Bertoncelj s spačenim obrazom in jezikom navzven predočil, kako izgleda obešanka, s katero bom delila usodo. misleč, da me bo s tem prestrašil. Na srečo ni pokazala z nobenim gibom, da se že poznava Sedela je na tleh pod oknom celice popolnoma strta, skoraj brez znakov življenja. Polagoma se je osvestila in tiho sva se pogovarjali; v svojem obnašanju je postala trdnejša. Neko jutro je pripeljal kamion in že nas je začela požirati odprtina pod cerado kot velika, nenasitna pošast. Odpeljali so nas proti Begunjam. Od tu so Pavlo transportirali v Auschwitz, kjer je dolgo kljubovala vsem tegobam taborišča smrti. Bila je poskusni zajček in ko je bila svoboda že na obzorju, je dobila injekcijo, po kateri se ni.več opomogla. Kopala se je v vročici in blodila vse dni in noči. Tovarišice so jo čuvale v upanju, da bo preživela. Sotrpinka Rezka Prešeren z Jesenic je bila ob njej do zadnjega diha. Dva dni pred smrtjo je še enkrat zaživela. Pogovarjala se je z Rezko o svojih starših, bratih in sesti ah, o žetvi na doma'''h njivah, vetru, ki je šelestel v gozdu in na hribu Homec nad domačo vasjo. Potem se je umirila Umrla je ob peti uri zjutraj, 17 dni pred svobodo, stara 22 let. Po nekaj trenutkih so se izpod njenih nekdaj bujno nakodranih las začele seliti uši. Dolge mesece so se redile od njene krvi, sedaj so jo tudi te zapuščale in iskale novo žrtev. Dve uri po smrti je Pavlino telo požrl nenasitni krematorij. To je le bežen izsek iz popisa umrlih žrtev, ki so šle skozi Begunje. Popisovalci pravijo, da nekateri nočejo odgovarjati, da so podatki skopi, da se ne spominjajo več, da od tega nič nimajo, da se jim je zgodila krivica. Seveda niso vsi enaki. Kakorkoli že, ponos, da še vedno živimo v svobodni domovini in da je v mozaiku te zgradbe vgrajen tudi naš kamenček, bi moral imeti svojo težo. Posvetu se ponovno širijo taborišča tudi v tistih deželah, ki so to doživljale na svoji zemlji. Ali ni šk(xla mladih ljudi, ki so ponavadi prve žrtve. Vedno bolj bi morali delati na tem. da se nikdar več ne ponovi Ausehwitz. Ra-vensbriick... - MARICA BREJC Novica iz Šmarce Minilo je že pol leta odkar mi je v majskem jutru požar uničil hišo in gospodarsko poslopje. V tem sorazmerno kratkem času mi je predvsem z vsestransko in nesebično pomočjo uspelo znova zgraditi hišo in gospodarsko poslopje, tako da ima družina spet topel dom, delo na kmetiji pa spet teče naprej. Iskreno se zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnim sovaščanom, KS Češnjice, KS Rakitovec-Pšajnovica, GD Blagovica, Kmetijsko zemljiški skupnosti Domžale, Izvršnemu svetu SOB Domžale in Zavarovalni skupnosti Triglav - Mengeš, brez pomoči katerih mi ne bi nikoli uspelo obnoviti domačije. Ivan Žordani Vse krajane Šmarce bo zanimalo, da se je njihova krajevna knjižnica v začetku januarja preselila. Ostala je v isti zgradbi, torej v starem Kulturnem domu, dobila je le drugo, večjo sobo. In nepoškodovano! Z dostavo dodatnega knjižničarskega pohištva (prevoz je omogočilo podjetje Menina), se je površina polic bistveno povečala. Tako so opazno oddvojene police za male pionirje ter kot z višjimi policami za odrasle bralce. Posebej je bralna miza z mnogimi sedeži. Drugače povedano, šmarska knjižnica ima svoj bralni kot, česar nima nobena krajevna v kamniški občini, po številu sedežev pa je celo močnejša od matične. Revije, časnike bo dostavljala kamniška. Kako je prišlo do prestavitve? Višja sila, namreč zamakanje stropov ob vsakem manjšem ali večjem dežju, odpadanje ometa, talna vlaga, razbita okna. Prostor, ki je še pred leti ustrezal in priklical številne branja želne Šmarčane, zlasti mladino, je postal za življenje nevaren in zdravju škodljiv. Takega razpadanja v novem prostoru ni in upamo, da ga še dolgo ne bo. Krajevna skupnost v Šmarci si je namreč zadala, da bo v letošnjem letu popravila vse ostrešje in prekrila streho. V stabilizacijskih zahtevah so se morali odpovedati gradnji novega kulturnega doma, bodočega jedra krajevnega naselja. Žal, vendar tudi pre-navaljanje bo koristno; ohranili bodo stavbo, značilnost Šmarce. Krajevna skupnost, ki je prevzela varstvo nad svojo knjižnico, zagotavlja nemoteno izposojo tudi med obnovo. Prav gotovo bodo številni bralci dali priznanje tej pobudi. Z. S. 'olćj •ijeti :aj :epcj iz osla' vid Ije, nje ne I je o zdo« )bo> iazaj >t /i bol da riti * ldle sani t*4 Ljubljanska banka GB Ljubljana, Poslovna enota Kamnik enako kot vse temeljne banke, združene v Ljubljansko banko-združeno banko od 15. 1. 1982 dalje odobrava posojila občanom po novih pravilnikih iz katerih dajemo občanom kratko pojasnilo: L Pravilnik o kratkoročnih kreditih obrtnikom za obratna sredstva. Po tem pravilniku daje banka kredite za nakup materiala za Poslovanje in za osebne dohodke delavcev s prispevki, če jih obrtnik nakazuje na hranilno knjižico ali tekoči račun delavca. Največji znesek kredita sme znašati 600.000 dinarjev. Obrestna mera za kredit je 12 odstotkov letno. Rok odplačila kredita je do 12 mesecev, za izplačilo osebnih dohodkov delavcev s prispevki pa le do tri mesece. 2. Pravilnik o posojilih občanom za pospeševanje gospodarske dejavnosti in opravljanja svobodnih poklicev na podlagi namenskega varčevanja ali vezave dinarskih sredstev in prodaje konvertibilnih deviz. Banka daje posojila po tem pravilniku občanom, ki že opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov in občanom, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost za naslednje namene: - nakup poslovnega prostora od OZD ali fizične osebe; - graditev, dograditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo poslovnega, prostoca. ali .prostora za opravljanje svobodnega poklica; - nakup nove ali rabljene opreme, strojev in orodja za opravljanje obrtne dejavnosti ali storitev. Privarčevani ali vezani znesek po tem pravilniku mora biti tako visok, da občan dobi najmanj 30.000 dinarjev posojila. Najvišji znesek posojila sme znašati največ 800.000 dinarjev. Pri namenskem varčevanju za vezavo sredstev obrestuje banka privarčevana sredstva po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge na vpogled. Vezani znesek se obrestuje po" 1 odstotni obrestni meri, če bodo dana posojila po 9 odstotni obrestni meri letno. V kolikor se občan odpove obrestim na vezana sredstva, znaša obrestna mera za posojilo 8 odstotkov letno. Najdaljša doba vračanja posojila je do 12 let in je odvisna od namena. Občan, ki varčuje dinarska sredstva in jih po končani varčevalni dobi nepreklicno veže do poplačila posojila, dobi posojilo po lestvici: Kreditiranje drobnega gospodarstva, kmetijstva m mm m v m m ribištva Varčevalne dobe v letih Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska mesečni pologi enkraten polog 2 3 ' . ti 4 5 6 7 8 9 10 in več 300 400 450 550 600 '650 700 750 350 400 450 500 600 650 700 750 800 Občan dobi posojilo tudi, če nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali če proda banki konvertivilne devize in nepreklicno veže dinarsko protivrednost prodanih deviz do poplačila posojila. Višina posojila znaša: - 250% od vezanih dinarskih sredstev - 300% od vezave-dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. 3. Pravilnik o kreditih občanom za pospeševanje kmetijske dejavnosti in ribištva Banka daje po tem pravilniku kredite kmetom, ki so usmerjeni v določeno kmetijsko proizvodnjo občanom, ki se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in svoje proizvode prodajajo in so usmerjeni v določeno proizvodnjo in občanom, ki se ali se bodo ukvarjali z ribolovom ali gojenjem rib. Pridobitev posojila je možna za naslednje namene: - nakup strojev in orodja; - nakup osnovnih sredstev za čebelarje; - nakup, graditev, dograditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij in drugih objektov za opravljanje kmetijske dejavnosti; - nakup ali melioracijo zemljišč za kmetijsko proizvodnjo; - ureditev ali obnovo dolgoletnih nasadov; - nakup živine za vzrejo ali zakol; - ureditev objektov za proizvodnjo vrtnin in sadik; - nakup osnovnih sredstev za ribolov; - preureditev in opremo prostorov za kmečki turizem. Pogoji za pridobitev posojila so enaki kot pogoji za.pridobitev posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti. Novi pravilniki so bili pripravljeni z namenom, da v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju razvoja malega gospodarstva, kmetijstva, živilstva in ribištva SR Slovenije v obdobju 1981-1985 omogočimo našim varčevalcem, da si lahko pridobijo za te dejavnosti kredit, ki bo tudi pripomogel k uresničitvi srednjeročnega plana. Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Poslovna enota Kamnik Leto 1943 Oktobra tega leta je brigada Slavka Šlandra operirala s 1. bataljonom okrog Kamnika, z 2. bataljonom v okolici Menine planine, s 3. bataljonom na Moravškem. 28. oktobra se je brigada zbrala na Menini planini in po slovesni prisegi poslala 96 borcev na Pohorje, kjer so 4. novembra oblikovali Pohorski odred. 22. novembra je Šlandrova brigada požgala grad Križ pri Komendi, ker so ga Nemci nameravali spremeniti v svojo postojanko. 26. novembra je bil velik zbor političnih delavcev v Mot-niku. osnovan je bil okrožni odbor OF Kamnik. Za prvega sekretarja je bil imenovan Jože Kovač - Jernač. Novembra in decembra je delovala pod sv. Primožem okrožna partizanska tehnika, ki sta jo vodila Albin Vengust -Hrast in Polde Starovasnik, znana prvoborca. Okrožni komite KPS Kamnik je v tem času imel svoj sedež v vasi Gozd. 11. decembra je padla v bojih z Nemci pri Pijavi gorici na Dolenjskem znana partizanska bolničarka Mirni Dacar - Jelka, doma iz Velihih hribov blizu Laz v Tuhinjski dolini. Sredi decembra so Nemci zbrali osem bataljonov za boj s Šlandrovo brigado in sicer na območju Kamnik - Gornji grad - Vransko - Zagorje -Vače-Domžale. Brigada in štab 4. operativne cone sta se v noči na 19. december spretno izvila iz obroča proti Tunjicam, zahodno od Kamnika, na območje, kjer ju je sovražnik najmanj pričakoval. Nemška ofenziva je trajala do 24. decembra, brigada pa se je 27. decembra umaknila čez Kamniško Bistrico in Veliko planino po visokem snegu in v hudem mrazu v Po-dvolovjek. soocoooGososgooooocoooc^ooocooooooooocoe^ kamor je prišla tudi Šlandrova brigada. 26. decembra so Nemci Leto 1944 V noči na 7. oktober je Šlandrova brigada napadla orožni-ško postojanko v Stranjah, severno od Kamnika, ki je varovala smodnišnico. Postojanka je pogorela do tal. večina nemške posadke pa se je rešila po podzemskem rovu. Zidanškova brigada je med tem napadom obstreljevala Kamnik. lo do srditih bojev. Kamniško-zasavski partizanski odred je z namenom, da bi razbremenil nemški pritisk, napadel 28. oktobra namško postojanko Šmartno v Tuhinjski dolini. Postojanka je bila močno utrjena in Nemci so se vgnezdili celo v cerkvenem zvoniku. V bojih je bila porušena cerkev, ki je stala ob postojanki. Partizanski odred je imel v tem napadu veliko ranjenih in postojanke ni mogel zavzeti, ker s svojimi ski dolini sedež Kamniško-za-savskega vojnega področja. V Gozdu blizu Sp. Okroga so imeli kurirji relejno postajo. Decembra so Nemci začeli široko zasnovano ofenzivo, v kateri je sodelovalo okrog 7000 Nemcev in domobrancev. Z ofenzivo so hoteli uničiti osvobojeno' ozemlje na Štajerskem, partizane pa potisniti stran od prometnih zvez, če jih že ne bi mogli uničiti. Glavni štab NOV in POJ je ukazal šta- sovražniki pretaknili vsak kotiček. Iskali so razpršene borce, bolnišnice, tehnike in skladišča, plenili po domovih iti jih poži-gali. Med drugim so se znova utrdili tudi v Črni pri Kamniku. 19. decembra je večja nemška patrola naletela nad Snovi-kom na dva partizana, Pavleta Korošca iz Raven v Tuhinjski dolini, ki so ga smrtno zadeli in Janeza Močnika iz Buča, ki so ga težko ranili. Po tem spopadu Dogodki med NOB na Kamniškem nadaljevanje iz prejšnje številke Po teh bojih sta Šlandrova in Zidanškova brigada krenili na Moravsko, od tu pa prek Save v sestav 7. korpusa na Dolenjskem. Odhod obeh brigad so izrabili Nemci in domači izdajalci - gorenjski domobranci, belogardisti. 15. oktobra so Nemci požgali spodnjo Sovinjo peč. Uničili so zgornjo in spodnjo Smonkarje-vo domačijo, Livkovo in Belče-vo. Obe Smonkarjevi družini sta zbežali v gozdove, drugi dve so Nemci zajeli, jih nekaj pobili, nekaj pa še živih vrgli v ogenj. Med žrtvami tega nasilja je bilo šest otrok, starih od 6 do 14 let. 21. oktobra so šle iz Kamnika čez Črnivec v Zgornjo Savinjsko dolino nemške in domobranske čete, okrog 2500 mož. Okrog Črnelca in zahodno od Menine planine je priš- bojnimi sredstvi ni mogel obvladati njenih utrdb. Novembra tega leta so Nemci in domobranci še vedno izrabljali odsotnost partizanskih brigad in udarjali po partizanskih četah terenskih delavcih OF na Kamniškem. Tako so 8. novembra napadli domobranci (belogardisti) v Mostah pri Komendi terenske politične delavce in štiri ubili. Zaradi slabega položaja je štab 4. operativne cone prosil, da se Šlandrova brigada vrne z Dolenjske. 17. novembra je četa DVD uničila del kamniške proge med Duplico in Domžalami. 28. novembra so Nemci začeli ofenzivo na Zgornjo Savinjsko dolino in ob tem tudi na kamniško območje. Novembra je bil v Spodnjem Okrogu pod Menino v Tuhinj- bu 4. operativne cone, naj ne brani osvobojenega ozemlja, ampak naj predvsem napada prometne zv©ze. Obenem je sporočil, da bosta prišli nazaj Šlandrova in Zidanškova brigada. V prvih dneh težkih bojev so enote 14. divizije branile osvobojeno ozemlje, da so se lahko umaknili politični organi in zaledne ustanove. Po usmeritvah glavnega štaba NOV in POS so partizani napadali predvsem sovražnikove prometne zveze. Od 3. do 6. decembra so bili hudi boji z Nemci na Črnevcu. 10. decembra so Nemci začeli splošni napad iz savinjske, koroške in kamniške smeri v Zgornjo Savinjsko dolino. Glavnina narodnoosvobodilnih sil se je umaknila proti Tuhinjski dolini in na Moravsko. Na osvobojenem ozemlju so so v vasi Snovik ustrelili še Jakoba Malija iz Nočevega. 22. decembra so Nemci divjali po Tuhinjski dolini. V Sno-viku so pri mostu ustrelili osem ujetih partizanov, med njimi sta bili dve ženski. Med žrtvami so enega partizana le ranili in je po odhodu Nemcev uspel pobegniti. V Špitaliču so tega dne ustrelili 17 ujetih partizanov, ki so se umikali iz Zgornje Savinjske doline. Nad Motnikom so Nemci zajeli devet partizanov in vse ustrelili. 24. decembra so Nemci ustrelili tudi vaščane v Porebru nad Nevljami. Tega dne se je Tomšičeva brigada skupaj s štabom 4. operativne cone in 14. divizije spopadla z Nemci pri Veliki Lasni. V teh bojih je padlo šest partizanov in en domačin. Brigada se je od tu umaknila na Menino planino. ustrelili pri Šmartnem v Tuhinjski dolini osemnajst ujetih partizanov, med njimi tri ženske. Tega dne so Nemci napadli partizane v vasi Češnjice. V spopadu je padel partizanski zdravnik dr. Peter Držaj. 27. demcebra so Nemci izro-Opal Tovčičevo domačijo v vasi Hruševka v Tuhinjski dolini, družino, očeta, sina in štiri hčerke pa postrelili pod vasjo v bližnjem gozdu. 28. decembra so Nemci v i Gozdu pri Krivčevem pobili ' trinajst žrtev, med njimi dve • ženski. t 31. decembra so Nemci po- ■ novno napadli v vasi Češnjice , pod Menino planino in požgali ; pol vasi. Zadnje dni decembra so . imeli borci Šlandrove in Zidan- . škove brigade ter Kamniško j zasavskega odreda hude boje z 1 Nemci ob cesti Domžale-Tro- , jane, od koder so se premaknili t na Tuhinjsko. Brigadi sta od tu I odšli na Kostanjsko planino in Ravne pri Šmartnem. r Na Kamniškem je bilo v zimi ji 1944/45 najtežje obdobje, j Med nemško ofenzivo so briga- L de zapustili mnogi borci - par- i tizani, ki so postali lahek plen f in so jih Nemci neusmiljeno 0O0eOOO00e«O0000'! Nekaj besed o Kamniku ob 750-letnici Ko sem v zadnjem zapisu našteval slovenske velmože, ki sicer niso bili Kamničani po rodu, a so le nakaj svojih let preživeli v mestecu pod Grin-tavci, nisem utegnil omeniti najljubeznivejšega slovenskega slikarja Maksima Gasparija. SADNIKAR IN GASPARI Rojen leta 1883 kot Notranjec (iz Selščka pri Cerknici) je Maksim Gaspari zgodaj osirotel. Za šolanje ni bilo sredstev, zato je moral nadarjen fantič v Kamnik, kjer je postal vajenec v »trgovini z mešanim blagom«. Gasparijev slikarski dar je (po ustnem izročilu) spoznal živinozdravnik in zbiralec starin ter umetnin Nikolaj Sadnikar, ko je zagledal v izložbi trgovine, v kateri se je mladi Gaspari učil, mojstrsko narisanega slanika, kot reklamo. Kmalu nato je Sadnikar poslal fanta v Ljubljano v šolo za umetno obrt, nato pa še na Dunaj, na slikarsko akademijo. Študij je moral Gaspari prekiniti in spet sc je znašel v Kamniku, pri svoje mecenu in mentorju Sadnikarju, Bilo je to leta 1906. No, potem sc je še enkrat podal v veliki svet, v Monakovo (Miinchen), kjer sc je v žanrskem slikarstvu še izpopolnil. Ko se je leta 1910 vrnil v Slovenijo, ji je ostal za vselej zvest. Mnogo je slikal, risal ilustracije za revije in knjige. Izoblikoval je poseben slog in tehniko, ki sta tako značilna zanj, da celo preprost človek takoj spozna Gasparijevo delo. Podobe iz kmetskega življenja, upodobitve raznih vaških običajev in ornamentalna dela imajo nedvomno tudi dragoceno folklorno vrednost. Saj ni malo ljubiteljev likovnosti, ki trde, da je Maksim Gaspari najboljši slovenski slikar. KAMNIŠKE FUŽINE Da je bil Kamnik železarski kaj. ve le malokdo od mlajšega rodu. Vendar me je k tej beležki napotila omemba zaselka Fužin v prejšnjem zapisu, ko sem pisal o »vpadnici« od Sidraža do Stahovice. Krajevno ime Fužin se naslanja na star fužinar-ski obrat, ki je listinsko izpričan že leta 1603. Sprva so bile fužine last kriškega graščaka grofa Hansa Ludvika Thurna. Potem pa sb v teku let (vse do 1. 1852) prehajale iz rok v roke. Najbrž niso bile te kamniške fužine kaj prida donosne. Rude v bližini ni bilo, treba jo je bilo dovažati od daleč. Pa še to iz različnih rudnih najdišč. Tudi z ogljem, potrebnim za taljenje rude, so bile nenehne težave, ki so jih povzročali lastniki gozdov v Kamniški Bistrici. Na posebne težave je naletel priseljenec Franc Jožef Žigan, prej lastnik fužin v Kamni gorici. Lc-temu so največ polen zmetali pod noge njegovi ožji rojaki Kroparji in Kamnogoriča ni. Kot lastniki plavžev in številnih vigenjcev so sc čutili prizadete, ko so čuli, da se obnavljajo in širijo železarski obrati nad Kamnikom. Z intrigami in tožbami so se skušali znebiti nove konkurence. Takrat sc je pisalo leto 1734. Za Žigani je leta 1778 prevzel fužine in dvorec Katzcnberg (Mačji hrib) domačin Franc Dionizij Urbančič. Po njem se je dvorec Katzcnberg začel imenovati Urbanč-kov grad. Zvrstilo sc je še nekaj lastnikov fužin (Anton Codelli, Edmund Andrcolli). vse do leta 1852, ko je zemljišča pokupil vojaški erar in tu postavil številne tovarniške obrate in skladišča za smodnik. Bila je to Smodnišnica, v času med obema vojnama znana kot »Barutana«, zdaj pa je podjetje Kamnik. Gradič Katzcnberg so že pred stoletjem porušili. Stal je na mestu, kjer je sedaj upravno poslopje smodnišnice oziroma manjša vojašnica za stražarje. Po osvoboditvi izdelujejo V tovarni poleg smodnika tudi razne eksplozive (npr. sloveči kamniktit). vžigalne vrvice, pirote-hniške predmete za ognjemete in pirotehniško galanterijo. Glede zgodovine gradiča Katzenbcrga, ki je bil po- vnanjem kaj skromna zgradba, ve povedati stari Valvasor kar ljude zgodbe, ji iih veže na grajsko ime. Tako pravi, da je neki brezbožnež. ki je tu prebival, dal svoji ženi strup (truplo so potem krdela mačk požrla). To vse zato, ker je bil zaljubljen v neko poročeno Kamničanko. Menda jo je kar vpričo moža ponoči obiskoval. Kako je bilo, res ali ne? Pripovedka ali zgodovina? S PLANIN V MESTO Vrniti se moram k »vpadnicam«, saj jih je še kar precej. Tako bomo prišli na »kamniško stran« s »kranjske strani« ne le prek Sidraža in Lenarta v Rebri, pač pa tudi prek Kokrškega sedla (1793 m). Pot nas pripelje iz doline Kokre, mimo Suha-dolnikove gorske kmetije na sedlo, kjer stoji planinska Cojzova koča. Od nje se spustimo v dolino Kamniške Bistrice, ki jo dosežemo prav pri izviru reke na višini 601 m. S »štajerske« plati vodi v dolino Kamniške Bistrice in po njej do Kamnika več več »vpadnic«. Najslovitejšc je seveda Kamniško sedlo (1844 m), znano iz dobe rokovnjačev kot Jcrmanova vrata. Druga steza »vpadnica« nas priprelje na Kamniško čez Prcsedljaj (1610 m). Steza je strma, s štajersk strani gosto zaraščena, malo znana in malo shojena. Vneti planinci si izbero to pot v nasprotni smeri: čez Prcsedljaj v dolino Podvo-lovjek, torej na Štajersko; nato pa čez visoki Volovjek (1029 m) ali Kranjski Rak spet na Kamniško, mimo Sv. Ahaca in po dolini Črne proti Stahovici. Kamniški Mali grad (kapela) - po risbi Maksima Gasparija. Pregled dela kulturnega društva Moste Kulturno društvo Moste se je v torek, 17. novembra lani zbralo na rednem občnem zboru v osnovni šoli v Mostah. Navzoče je najprej pozdravil predsednik društva, Ivan Pibernik. »Sestali smo se na rednem občnem zboru, da bi preverili dosežke in rezultate dela našega društva, da jih kritično ocenimo, obenem pa bomo pripravili načrt našega dela za novo sezono. Lahko rečem, da je naše delo od 8. oktobra leta 1980. ko je bil ustanovni občni zbor. dobro zaživelo. Kot veste, smo v našem društvu ustanovili tri sekcije, ki tudi delujejo.« Po izčrpnem poročilu predsednika smo prisluhnili tudi blagajniku, Alojzu Cesarju. Finančno smo dobro poslovali. Začeli smo brez sredstev, a z voljo in vztrajnostjo smo sc uspeli prebiti do nekaj dinarjev, s katerimi smo si lahko oskrbeli najnujnejše pripomočke. Seveda pa smo tudi člani sami veliko prispevali, saj bi drugače ne »zvozili«. Brez večjih pripomb smo sprejeli delovni in finančni načrt za prihodnjo sezono. Živahneje smo se razgovorih o telovadnici oziroma dvorai. Trenutno nimamo ničesi Osnovnošolci ne morejo telo^ diti. člani KD pa ne organizirL nastopov. Tako OŠ kot KD^ želita, da bi zaprto telovadni, čimprej obnovili, vsaj do začeG drugega polletja tega šolskega C ta. Z obnovo nekaterih delov ^ le bi člani dobili tudi košček s**, jih prostorov. Društvo se je j, vključilo v življenje vasi, zaživ^ je z njenim utripom. Sodeluje I di z osnovno šolo, pa tudi osn^ nošolci nastopajo na vaških p'c slavah. Društvo je sodelovalo^ slovesni otvoritvi svetovne ff Sedem let ženskega pevskega zbora Solidarnost Vrsto let so v Kamniku prepevali samo moški. Dolgoletnima moškima pevskima zboroma »Liri« in »Solidarnosti« se je pred sedmimi leti pridružil ženski zbor »Solidarnost« pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. Izbrani ženski glasovi in trdne Knjižne novosti v kamniški knjižnici - januar 1982 Kreft Ivan: Spori in spopadi - Maribor, Založba Obzorja 1981 Hudalcs J : General Maister Ubili so ga z opekami Splicahl SI.: Množično komuniciranje Jug SI.*: Kanarčkovi Skornji Kocbek M.: Dišeče predivo VVarner O.: Lord NeUon Bitcnc J.: Hi, konjiček Glejte račko Levstik Fr: Izbrane pesmi - Ljubljana, Mladinska knjiga 1981 Trdina J.: Bajke in povesti Vandot J.: Kekcc na hudi poti Kekcc nad samotnim breznom Slovenski theatcr gori postaviti Cankar I.: PK 1 in mnoge mladinske leposlovne knjige, ter strokovne knjige slovenskih in sihohrvatskih založb. »vajeti« pevovodje so zboru zagotovili skokovit uspeh. Že po treh mesecih vadbe so »solidar-ke« prvič nastopile na koncertu obeh zborov Solidarnost v Slavonski Požegi. Uspeh komaj trimesečnega ženskega zbora je bil brez primere. Maja istega leta se je ženski zbor predstavil tudi Ka-mničanom na samostojnem koncertu. »Že prve vaj? so pokazale glasovno kvaliteto zbora in vse možnosti za obstoj ter njegovo rast,« je dejal dolgoletni glasbeni pedagog, pevovodja in znani skladatelj Viktor Mihelčič. Uspešni nastopi ženskega zbora Solidarnost so se kar vrstili Vsako leto samostojni koncerti ali skupni z moškim zborom, vsakoletna udeležba na pevskem taboru Šentvid pri Stični, na tekmovanjih amaterskih pevskih zborov, kjer so dvakrat osvojile 1. mesto v 2. jakostni skupini ženskih zborov, sodelovanje na srečanju gorenjskih pevskih zbo-iov. nI koncertih zmagovalcev amaterskih pevskih zborov v Novem mestu in Prvačini in še bi lahko naštevali. Poleg tega jih je RTV Ljubljana petkrat povabila na snemanje, doslej so posnele 32 pesmi. Tudi diplom in priznanj jim ne manjka; skupaj s priznanji in diplomami moškemu zboru Solidarnost, krasijo stene pevske sobe nad kavarno Veronika. Od kod je prišla pobuda za ustanovitev ženskega zbora? »Še iz šolskih dni me spremlja veselje db petja,« pravi Draga Spruk, ki je priznala, da je zamisel o ustanovitvi ženskega zbori v Kamniku zrasla na njenem »zeljniku«. »Po vojni sem pela tudi pri mešanem zboru Planika, nato pri Komornem zboru. Pred dobrimi sedmimi leti sem priklicala v spomin vse ženske, s kate- rimi sem nekoč prepevala. Z možem Francem, ki poje pri moškem zboru, sva sedla v avto in akcija se je začela. Kar po domovih sem iskala nekdanje ljubiteljice petja. Nagovorila sva tudi Viktorja Mihelčiča, da bi poleg moškega prevzel še ženski zbor. Sprva je imel pomisleke, nato pa je le sprejel ponudbo. Prvič smo prišle na vajo štiri. Nisem odnehala, z akcijo sem nadaljevala in kmalu uspela.« Mnogi so zboru takoj solidarno priskočili na pomoč. SGP Graditelj je kot pokrovitelj ženskemu zboru takoj kupil enotne obleke za nastope. Pomagali so tudi »Solidarci« in kulturna skupnost. »Prva tri leta je bil polet ženskega zbora na najvišji ravni,« poudari zborovodja Mihelčič. »Sčasoma se je pevski »material« nekoliko izčrpal. Nastajale so vrzeli, ki jih nove pevke niso več povsem izpolnile. Vedno več je praznih mest, številčno in glasovno zbor ni več tako močan kot nekoč.« Pravijo, da je tudi v zakonu sedmo leto »krizno obdobje«. Morda velja ta modrost tudi za ženski pevski zbor Solidarnost? Upajmo, da ga bo prebrodil in uspešno nadaljeval svojo pot. Sedanje pevke in zborovodja si to žele, njihova velika želja je tudi, da bi prazna mesta izpolnle nove pevke, dobri mladi glasovi, ki jih v Kamniku brez dvoma ne manjka. Morda jim manjka le volja in pogum za prvi korak. Vsak začetek je težaven, venar ne pozabimo, da so bile »solidarke« pred sedmimi leti že po treh mesecih kronane z uspehom. Petje je sprostitev, zadovoljstvo, to so trenutki, ki človeka odvrnejo od enoličnega življenja in stoterih skrbi. MIRA JANČAR Obnova se je začela Sredi decembra se je začela adaptacija osnovne šole v Mostah. Vlogo investitorja je prevzelo vodstvo šole, gradbena dela pa izvaja gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika. Po pogodbi bo izvajalec del do 15. februarja obnovil tla in ojačal strop v dvorani ter usposobil oder za trim telovadbo, tako, da se bodo učenci lahko po zimskih počitnicah s poukom telovadbe vrnili iz dvorišča v dvorano. Do aprila naj bi bila celotna adaptacija končana; poleg obnove dvorane obsega še predelavo dosedanjih stanovanjskih prostorov, delno v prostore za pouk učencev, delno pa za potrebe uprave šole. Poleg tega bodo urejene še garderobe v dvorani, knjižnica, podaljšek stopnic v zgornji del, izgradnja novih in obnova starih sanitarij, kanalizacija, zamenjava vrat itd. Pomembna novost bo tudi povečava in obnova kuhinje, v kateri bo možno kuhati tudi kosila, za kar bo potrebno postaviti plinsko postajo in novo napeljavo električne energije. Celotna adaptacija je načrtovana tako. da bo po izgradnji nove telovadnice dvorana služila kot jedilnica, stala bo okoli deset milijonov dinarjev. Z obnovo zgradbe se bodo pogoji bivanja in pouka v Mostah bistveno izboljšali, ne bodo pa se izenačili s pogoji na drugih osemletkah v občini, pa tudi ne s podružnično šolo. Razlog za to je prostorska stiska, saj se je število prebivalstva v krajevni skupnosti povečalo od izgradnje šole (po statističnih podatkih) za več kot polovico, v ostalem šolskem okolišu pa za tretjino. Ker razvoj šole temu ni sledil, imajo vsi učenci nižje stopnje, deloma pa tudi na višji, pouk v popoldaskem času. Tako so otroci s starši, ki so večinoma zaposleni dopoldan, vrsto let skupaj le ob večerih. Zaradi zaprte dvorane, so v letošnji sezoni okrnjene tudi kulturne prireditve v KS, delno bodo prestavljene v drugo polovico februarja. Za takrat kulturno društvo pripravlja celovečerno igro, RK pa tradicionalno srečanje starejših krajanov, to je dela tistih krajanov, ki so s svojo napredno miselnostjo in prostovoljnim delom zgradili to šolo. V. O. Naši jubilanti Ženski pevski zbor Solidarnost med vajo pod vodstvom Viktorja Mihelčiča. (Foto: Mira Jančar) Po končanem skupnem decembrskem pogonu smo imeli lovci l^ovske družine Kamnik majhno svečanost v tunjiški gostilni »Pri Slanovcu«. Naši lovski tovariši so praznovali visoke jubileje. Dva 80-letnico in dva 70-letnico. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da so še vsi aktivni lovci in to v pravem pomenu besede - kot gojitelji divjadi in ljubitelji narave. V kolektivnem delu kot je lovska družina je zelo težko opisovati zasluge posameznikov, ker le skupno delo rodi sadove. Vendar ne bi bilo pošteno do naših jubilantov, če se vsaj malo ne ozremo nazaj, na njihove desetletja dolge lovske staže. stave Exlibris. Na tej razstavi so se predstavili mladi likovniki in ljubitelji knjig. Ob spominu na preminulega kartografa Ivana Selana so nekateri njegovi sovaščani predlagali ureditev spominske sobe, v kateri bi predstavili njegovo življenjsko delo. Prvo leto K D Moste je torej za nami. Nekateri mu tako dolgo dobe niso pripisovali, spet drugi so nanj gledali z večjim optimizmom. Za mnenje o prvem letu delovanja sem poprosila predsednika društva in mu zastavila nekaj vprašanj na katera mi je rad odgovoril. Najprej so me zanimali njegovi vtisi, torej, kako je zadovoljen s prvim letom dela. »Zelo sem zadovoljen. Člani so zelo pridno delali, pa tudi druge organizacije so rade pomagale, tako KS, SZDL. GD; z OŠ in RK smo pripravili tudi nastope. V kratkem obdobju smo si morali priskrbeti nekaj najosnovnejših pripomočkov, tako za sceno kot za maske in obleke igralcev in plesalcev.« - Koliko je vseh članov in koliko po posameznih skupinah? »Vseh članov je 96, aktivnih pa 60. V dramski sekciji je okrog 20 igralcev, po potrebi pritegnejo še koga. V zboru prepeva od 25 do 30 pevcev, želeli bi jih še več. S folkloro se zaenkrat ubada 18 mladih zanesenjakov, je pa zanjo veliko navdušenja. V predsedstvu in izvršnem odboru deluje 13 članov. Še najhitreje je zaživela dramska sekcija, največ po zaslugi požrtvovalne in izkušene tovarišice - režiserke Ane Raz-potnik, ki zna veselje mladih navdušencev voditi in usmerjati tako. da prikažejo kar največ svojih sposobnosti. V plesih nam manjka izkušenj, skupino vodita dva mladinca, ki se tudi sama šele učita. Da bi tudi folklora kar najhitreje zlezla na »zeleno« vejo, se bomo povezali s folklorno skupino Tine Rožanc« Predsednika sem povprašala, kako je zadovoljen s sprejemom pri sovaščanih. »Naše predstave so bile odlično obiskane. Polna dvorana nam je vedno spodbuda za nadaljnje delo. Sprva se nismo mogli sporazumeti z OŠ glede dvorane, a smo končno tudi tu našli skupni jezik. Tudi finančno so nas sovaščani podprli.« - Kako pa je bilo pri občinskih možeh, ste dosegli želeno pomoč, predvsem materialno? »Vesel sem. da smo vedno naleteli na razumevanje. Ko smo bili registrirani, smo postali ena- kovredni člani ZKO Kamnik, dobili pa smo še nekaj več sredstev, predvsem za nakup narodnih noš.« - Kako pa v novi sezoni? »OŠ nas je že povabila k sodelovanju ob otvoritvi razstave Mednarodni otroški exlibris. Čez leto ali dve naj bi Moščanom predstavili Jurija Bobiča, ki je živel in risal v Valvazorjevih časih. Razstavo bi morda pripravili v mo-ščanski cerkvi, kjer bi čas izpred nekaj stoletij še bolje oživel. Pevci naj bi v letošnji sezoni gostovali v Kamniku in v Stični, dramska sekcija pa se bo morda vključila v zvezo amaterskih gledališč.« Denar! Saj ga nihče ne mara, a biti mora Radi bi kupili pianino za vaje pevsekga zbora, da drugih načrtov niti ne omenjam. IRENA URBANEC Najstarejši po stažu in letih je Janez Nograšek. Mi ga kličemo kar Johan. ker tako najbolje sliši. Johan je naše gore list, korenjak, da malo takih, lovec, kakor je bil njegov oče, ne samo po obleki, ampak z dušo in telesom. Lovski tovariši mu pravijo tudi lisičja in kunja smrt. V svojem 65-letnem stažu je odstrelil mnogo lisic in kun. Števila se ne spomni, preveč jih je bilo. Na skupnih lovih je zelo vesel, če zbeži kje v bližini kakšen zajček, ne prisloni puške k licu, le veselo gleda za njim. Pravi, da je bil v življenju najbolj vesel takrat, ko si je kot mlad lovec lahko kupil lovske hlače. Nima veliko trofej, streljal je le tisto, kar je moralo iz lovišča. Tako dela še danes. Je eden najboljših rogistov daleč naokoli in še danes, pri 80-letih, aktiven godbenik. v Drugi najstarejši jubilant je Jože Meze. Jože ima res krajši lovski staž kot Johan. vendar je tudi on lovec in pol. Zadnja leta ga doma malo zadržuje bolezen, vendar ne zdrži za pečjo. Mnogokrat nas pride pogledat, kadar imamo skupne pogone Res je. ko se enkrat zapišeš lovstvu, si kakor začaran. Pogrešaš tovariše, naravo in življenje v njej, zato je razumljiva njegova aktivnost. Pravi, da je to pol zdravja. Res je tako. saj je s svojo aktivnostjo dosegel tako visok jubilej. Franc Štele je iz druge skupine jubilantov, saj je praznoval 70-letnico. Tudi France je okusil lovstvo že kot kratkohlačnik. saj je bil njegov oče tudi lovec. Z nasmehom pravi, da je bilo v njegovem lovskem stažu in življenju veliko lepih, pa tudi temnih dni. vendar, če vztrajaš, dočakaš tudi 70 let. To je resnica Ko ga gledaš, mu ne bi prisodil sedmih križev. Je eden najstarejših revir-nih vodij v naši lovski družini. Po vzdržljivosti je zelo podoben našemu Johanu in upamo, da bomo lahko čez 10 let tudi njemu čestitali za 80-letnico. Jože Zobavnik je drugi 70-let-nik. Jože pravi, da ga vseh sedem križev pritiska ob tla, vendar jim tega ne dovoli. To mu tudi uspeva, saj kar dobro koraci s puško na rami Ima pa za lovca le eno napako. Preveč je tiho. Rad posedi med tovariši in obuja spomine na pretekla leta. Je dober tovariš in vesten lovec kakor ostali trije. Če se bo tako držal, bomo čez 10 let tudi njemu zaklicali: »Na zdravje, Jože, za 80-letnico!« Skromno smo pogledali v njihovo življenjsko pot, več bi si zaslužili. Vendar imamo, žal, premalo odmerjenega prostora, da bi vsaj delno osvetlili njihovo delo v Lovski družini in ostalih dejavnostih. Res je tudi, da smo lovci taki, da neradi govorimo o sebi in svojih tovariših. Veliko raje si pripovedujemo lovske prigode in se veselimo skupnih srečanj. Zato imenujemo naše lovske organizacije lovska družina in ne društvo, ker nam je pač ime družina bližja. Želimo si, da bi še dolga leta imeli med nami takšne Joha-ne, Jožete. Francete in njim podobne. Vsi jubilanti so dobili skromna priznanja za uspešno delo v lovski družini. Zato vsem skupaj še enkrat iz srca kličemo na mnoga leta in ravne cevi. LD KAMNIK Selanovemu atu smo nosili rože r Otroci se nedavno umrlega Sc-lanovega ata spomnimo do tja, do koder sega naš spomin, ko smo mu nosili rože. »Pojdimo k Šimnovemu atu!« smo rekli, pa smo šli na travnik in nabrali rož ter jih nesli v njegovo delovno sobo. Vedno se je sklanjal k mizi, podloženi na eni strani, da je bilo videti kot v moderni risalnici. Vendar je bila to le navadna kmečka miza, v kateri so gospodinje nekdaj mesile testo za kruh. Ko smo odprli vrata, je pogledaf iznad očal in nas pričakal z nasmeškom. Vedel je, zakaj smo prišli. Stopil je k omari in odprl predal, v katerem je vedno hranil bonbone. Če mu jih je kdaj primanjkovalo, je preostale z nožem prerezal na polovico ali celo na četrtino. Kar se je oddrobilo, je pravično razdelil. Ko smo te skadkali, smo se radovedno obračali po prostorni hiši, najprej k omari, kjer je hranil maketo Suhadol. Nato smo šli k njegovi delovni mizi, pregrnjeni z zemljevidi in svinčniki. Včasih nam je pokazal, kako riše in piše, vendar nas jc moral paziti, ker smo mu stikali po tuših in peresih. Najbolj smo bili veseli velikih povečevalnih stekel, ki smo si jih dajali pred zobe, da smo bili videti kot velike pošasti. Tedaj se nam je zasmejal celo ata, ki je bil drugače resen. Ko smo se tako dodobra nagledali njegove hiše, smo posedli okrog peči, ki je bila pozimi prijetno topla. On pa je sedel na svoj oguljeni trinožnik ter nam začel pripovedovati o svoji mladosti, kako je postal lastnik kmetije v Suhadolah po končani prvi svetovni vojnir ko mu je kot šestnajstletnemu fantu umrla mama. Pripovedoval nam je tudi, kako je moral takoj prijeti za delo, kako je kljub večurni košnji, celodnevnemu oranju in podobnim težjim opravilom, vedno še gašel čas za svoje nagnjenje h geografiji, za svoje zemljevide... Z odprtimi usti smo ga poslušali, dokler se nismo naveličali, zakaj njemu ni nikoli zmanjkalo besed, pa če bi pri njem sedeli dolge ure... » Kakor nas je v rani mladosti Šimnov ata rad sprejel, ko smo ga obiskovali z rožami, tako nas je bil vesel, ko smo ga obiskali kot člani literarno-novinarskega krožka z beležkami v roki, da bi o njem, o kartografu, znanem daleč po svetu (njegovi zemljevidi so prave umetnine), pisali v našem glasilu Prvem Klasju, saj nam je vedno buril domišljijo s povečevalnimi stekli... Ta obisk se nam je globoko zarezal v spomin, posebno še zato, ker nas je bil zares vesel. Napisal nam je tudi lepo miscU, ki je dobila častno mesto v našem glasilu: Ljubljena in draga naj nam bo naša lepa Slovenija in Jugoslavija. Dolžnost nam bodi. da smo vedno in v vsem vredni sinovi in hčere te naše. s krvjo in žrtvami pribor jene ter sedaj svobodne domovine. PAVEL PJBERNiK. 8. b Osnovna šola Komenda-Moste Utrinek iz šolske naloge gojenke Bilo mi je komaj šest let, a se vsega tako dodobro spominjam, kakor bi bilo včeraj. Ko sem bila stara komaj dve leti, so me poslali v bolnišnico v Novo Gorico. Od takrat pa do šestega leta nisem šla niti enkrat domov. Vsakih štirinajst dni sta me oče in mama obiskala, čez teden sem dobila kakšno lepo kartico. To je bilo vse in niti vedela nisem, kako je doma in kje sem sploh doma. Ko mi je bilo šest let, so me za mesec dni poslali domov na počitnice. Ko sem videla, da se bom morala peljati z avtomobilom, sem začela jokati, ker sem se ga bala. Večkrat sem bruhala. V Ljubljani smo hodili po trgovinah, meni pa se je od vsega lepega kar sem videla, zdelo, da sanjam. Tudi ko sem prišla domov, se mi je vse vrtelo v glavi. Kmalu sem dobila prijateljice, tako da sem čisto pozabila na bolnišnico. Šli smo tudi na morje in bilo je preveč lepo, da bi lahko večno trajalo. Mesec je hitro minil in morala sem nazaj v bolnišnico. Z vsemi štirimi sem se upirala, pa ni nič pomagalo. Zganjala sem vse mogoče stvari, samo da mi mama ne bi ušla in da bi me vzela s seboj domov. Brcala, lasala, grizla in pljuvala sem tovarišice, ki so me z vso silo hotele mami iztrgati iz rok. Po uri upiranja jim je uspelo, da so me ločili od mame. Celo noč in naslednja dva dni ,sem samo jokala, skoraj nič nisem jedla in spala sem na pol oblečena, da bi se lahko oblekla, če bi prišla mama pome. , Po treh dneh sem spoznala, da mame ne bo in spet sem se navadila enakomernega življenja v bolnišnici. MOJCA B., 8. razred OŠ pri ZUIM Kamnik /O Svet poslovne enote LB Gospodarske banke Ljubljana PE Kamnik razpisuje prosta dela in naloge: 1. Vodenje in organiziranje del v odseku za devizno režimske posle za nedoločen čas 2. Zapisovanje razgovorov za določen čas Pogoji za sprejem: Pod 1.: višja šola ekonomske ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Pod 2.: 4-letna srednja šola administrativna smer in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in podatki o dosedanjem delu pošljejo na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Predlog plana prihodkov in odhodkov KS Kamnik Na zborih delovnih ljudi in občanov v januarju oz. februarju se bomo odločali tudi o planu dejavnosti KS mesta Kamnik v letu 1982. V aprilu 1981, ko smo se na referendumu odločali o preoblikovanju KS Kamnik smo med drugim zapisali, da preoblikovanje KS Kamnik ne sme pomeniti razkosanje mesta Kamnika, temveč da bomo morali za določene naloge, ki so pomembne za mesto kot celoto, solidarno združevati denar in le temu podrediti svoje ožje interese. Na osnovi tega izhodišča in izhodišča, da bo potrebno v letu 1982 utrditi organizacijsko in samoupravno organiziranost KS mesta Kamnik, da se bo za leto 1982 napravil enoten zaključni obračun prihodkov in odhodkov za območje obstoječe KS in da se pripravi vse potrebno za delitev sredstev in samostojne obračune prihodkov in odhodkov po KS mesta Kamnika od 1. 1. 83 dalje, sta komisija za plan in svet KS Kamnik izoblikovala naslednji predlog plana prihodkov in odhodkov KS mesta Kamnik za leto 1982. PREDLOG PLANA PRIHODKOV IN ODHODKOV KS KAMNIK ZA LETO 1982 1. Samoprispevek 6.490,00 2. Združevanje sred. po SS 950.000 3. Soudeležba občanov 300.000 4. Dotacije SKS: - JR (tokovina. vzdrževanje) 640.000 - vzdrževanje cest II, reda 85.500 5. Dotacije SO: - za delegatski sistem 52.000 6. Nepredvideni prihodki 180.000 7. Obveznost SKS iz naslova združevanja sredstev za ureditev ceste Dr. T. Zajca in Treh talcev 1.504.500 SKUPAJ 10.202.000 din PREDLOG PLANA ODHODKOV KS KAMNIK ZA LETO 1982 1. SLO in DS 300.000 2. Funkcionalni izdatki 600.000 3. Dotacije društvom in DPO 70.000 4. Stroški volitev 32.000 5. JR - tokovina in vzdrževanje 640.000 6. Vzdrževanje cest II. reda 85.500 7. Storški komisije za revitalizacijo - 8. Vzdrževanje parkov in nasadov 194.500 9. Vzdrževanje otroških igrišč 100.000 10. Nedokončana komunalna infrastruktura 200.000 11. Izredni dohodki 180.000 12. Združevanje sredstev s SKS za II. fazo obveznice 2.800.000 SKUPAJ: 10.202.000 din Obrazložitev posameznih postavk odhodkov: 1. Odhodki za SLO in DS: - V letu 1982 bomo izvršili transformacijo obstoječih struktur SLO in DS, s tem da bomo nekatere naloge, ki jih je moč uspešneje in učinkoviteje reševati na nivoju mesta tudi v prihodnje izvrševali združeno. V letu 1982 bomo kadrovsko in organizacijsko izpopolnjevali strukture bodočih KS z namenom, da se te strukture usposobijo za samostojno operativno delo. ^^Funkcionalni izdatki: - To so izdatki za strokovne službe, ki naj opravljajo organizacijska in administrativna opravila za vse krajevne skupnosti v Kamniku. 3. Dotacije društvom in DPO: - Dotacije so namenjene predvsem kot sofinaciranje KS me- sta Kamnika OG ZSMS za njihovo delovanje in sofinansiranjc, KK SZDL za distribucijo Kamniškega občana po območju krajevne skupnosti Kamnik. 5. Javna razsvetljava (tokovina in vzdrževanje): - Samoupravna komunalna skupnost Kamnik kot nosilec komunalnih dejavnosti le delno pokriva stroške JR (v letu 1981 okoli 50% din 520.000) ostali stroški v zvezi z JR so bremenili neposredno krajevno skupnost, ki za te namene nima zagotovljenih virov sredstev. Komisija za plan in svet KS Kamnik sta v predlogu plana za leto 1982 za te namene predvidela le tista sredstva, ki jih bo za vzdrževanje in tokovino javne razsvetljave združevala SKS, s tem da bo potrebno uvesti enoten racionalnejši režim osvetlitve mesta Kamnika. 8. Vzdrževanje parkov in nasadov: - Namenjena so le minimalna sredstva za vzdrženjc parkov in nasadov za tista območja, ki niso zafeta-v programu SKS Kamnik. 9. Vzdrževanje otroških igrišč: - Za vzdrževanje otroških igrišč je v predlogu plana predvideno 100.000 din, kar je glede na potrebe znatno premalo. Na območju KS mesta Kamnika obstojajo lokacije v stanovanjskih soseskah, vendar za usposobitev in opremo KS nima denarja. Menimo, da področje izgradnje in vzdrževanja otroških igrišč sistemsko ni rešeno. 10. Nedokončana komunalna infrastruktura: - Pod postavko nedokončana komunalna infrastruktura so predvidena minimalna sredstva za dokončanje nekaterih manjših del, ki so izpadla iz realizacije v letu 1981 zaradi pomanjkanja gradbenih zmogljivosti. Predvsem so to obnovitvena dela na pločnikih in javnih površinah. Svet KS Kamnik je v predlogu rebalansa plana za leto 1981, ki ga je potrdila skupščina KS Kamnik, predlagal tudi postavitev štirih avtobusnih postajališč ob Ljubljanski in Kranjski cesti. Do realizacije tega predloga v letu 1981 ni prišlo zaradi nepripravljene dokumentacije in pomanjkanja gradbenih zmogljivosti. 11. Združevanje sredstev s SKS za II. fazo obvoznice: - Komisija za plan KS Kamnik in svet KS Kamnik sta ob ugotovitvi, da je prometna problematika v mestu Kamnik kritična, pripravila predlog, da se tudi KS Kamnik vključi v razreševanje te problematike Zato predlagata, da se v letu 1982 kot prednostna naloga zgradi II. faza obvoznice z mostom preko Kamniške Bistrice in s tem izloči tranzitni kamionski in osebni promet i/ mesta Kamnika ter omogoči nadaljevanje revitalizacije mestnega jedra. V letih 1978-1981 je samoupravna stanovanjska skupnost Kamnik zagotovila več kot 1 1 milijonov din kreditov lastnikom hiš za obnovo (zlasti fasad) z namenom, da staro mestno jedro ohrani svoj videz. Vsa ta znatna sredstva skupaj s sredstvi, ki so jih vložili lastniki sami, imajo ob prometu, ki se dnevno odvija skozi središče mesta le kratkoročen učinek. Ob tem pa obvoznica na levem bregu reke Kamniške Bistrice brez povezav, ki bi omogočile izločitev prometa in njeno vključitev v enoten prometni režim ne pomeni nobene razbremenitve centra Kamnika. SKS Kamnik zaradi obveznosti, ki jih ima zaradi izgradnje I. faze obvoznice v letu 1982 ni sposobna realizirati izgradnje II. faze obvoznice z mostom, odlaganje izgradnje pa pomeni še hitrejše propadanje mestnega jedra Kamnika, zato KS Kamnik predlaga, da se na osnovi samoupravnega sporazuma združujejo sredstva s SKS, s tem da SKS vrne revalizirano vrednost sredstev za realizacijo programov KS mesta Kamnik v prihodnjih letih. 12. Ureditev Ceste treh talcev: - Navedena sredstva je KS Kamnik predvidela za nadaljnje rekonstrukcije Ceste treh talcev v Mekinjah. Sladkorna bolezen in očesna obolenja Sladkorna bolezen predstavlja problem ne samo za bolnika in prizadeto družino obolelega, temveč za cel rod, za celotno družbo. Bolezen se je pričela nevzdržno širiti po drugi svetovni vojni, ko se je življenjski standard hitro dvigal. Pri uspešnem internističnem zdravljenju sladkorne bolezni s sodobnimi metodami se odkritti tudi večje število bolnikov, pri katerih nastopajo motnje in skalitev vida kot posledica okvar mrežničnega ožilja. Številni taki primeri potrebujejo za zdravljenje lasersko svetlobo, ker je nesporno dokazano, da tovrstno zdravljenje daje dobre rezultate. Lasersko terapijo danes pri nas in v svetu veliko uporabljajo pri zdravljenju diabetične retinopa-tije. V Ljubljani, na očesni kliniki, imamo terapevtsko skupino, ki s pomočjo angiografije, z uporabo fotokoagulatorja in laserja ter operativnih posegov zdravi najhujše oblike retinopatije pri sladkornih bolnikih za območje Slovenije. Stalna kontrola teh bolnikov in preventivno ukrepanje je največji porok za preprečevanje slepote pri sladkornih bolnikih. V Sloveniji je po najnovejših podatkih preko 35.000 sladkornih bolnikov. Vsako leto pa zdravstvena služba odkrije in na novo registrira prek 2.500 bolnikov. Na območju Zdravstvenega doma Kamnik je okrog 400 sladkornih bolnikov. Ker je obolenje oči čestokrat spremljajoča bolezen sladkorne bolezni, je vedno več tudi bolnikov, obolelih na očeh. Očesna klinika v Ljubljani zdravi prek 250 sladkornih bolnikov iz Ljubljane in bližnje okolice ( s težko okvaro vida tudi 5 bolnikov iz Kamnika), vendar pa vsega ne zmore, saj je pritisk bol- nikov na laserski aparat velik tudi iz drugih krajev Slovenije, La-■ertki aparat pa zaradi iztrošeno-sti in preobremenitve ne zmore vseh potreb, zato morajo bolniki* hoditi na zdravljenje tudi v Zagreb in Beograd. Zveza društev diabetkov Slovenije se je zato dogovorila s kliniko za endokrinologijo in bolezni presnove ter z očesno kliniko, da bo sodelovala pri nabavi laserskega aparata za zdravljenje očesnih obolenj sladkornih bolnikov, da bi na tak način zadovoljili potrebe za tovrstno zdravljenje. Predlagan je nakup aparata, ki ima zagotovljeno servisno službo v Evropi. Taka tvrdka je za sedaj edino Coherent irradia-tion, Neu-Isenburg 6078, Her-mannstrasse 54-56 v Zvezni republiki Nemčiji. Aparat naj bi nabavili preko uvoznika. Predračun znaša približno 64.000 nemških mark ali 1,000.000 dinarjev. Zveza za nakup tega aparata nima dovolj sredstev. Zato zbira sredstva od raznih darovalcev v Sloveniji. Prvi darovalec iz Kamnika je bil Alojz Kuhar, delavec Kemijske industrije »Kamnik«, tudi sam sladkorni bolnik. V pričakovanju, da bodo njegovemu zgledu sledili tudi drugi člani društva diabetikov iz Kamnika, pa tudi drugi občani, prosimo, da darovani znesek, na-„ menjen za nakup aparata, nakažejo na žiro račun štev. 50101-678-49451 za Zvezo društev diabetikov Slovenije, Ljubljana, Zarnikova 3, s pripisom: za nakup laserskega aparata. Samostojni obrtniki lahko darovani znesek prikažejo kot strošek (Ur.l. SRS št. 21/74 člen 75) pri ugotavljanju osnove za davek iz obrtne dejavnosti. ODBOR DIABETIKOV OBČINE KAMNIK DNEVNI RED ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK 8. in 10. FEBRUARJA 1982 1. Izvolitev komisij zborov za verifikacijo pooblastil in poročilo komisij 2. Odobritev zapisnika skupnega zasedanja (37. seje) zbora združenja dela (36. seje) zbora krajevnih skupnosti in (36. seje) družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kamnik z dne 28. decembra 1981 3. Predlog sprememb in dopolnitev statuta občine Kamnik 4. Osnutek programa dela zborov Skupščine občine Kamnik za leto 1982 5. Predlog odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Kamnik, oblikovanju delegacij delovnih ljudi in določitvi volilnih okolišev v občini Kamnik 6. Predlog odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo krajevne skupnosti ter o številu delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo v zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Kamnik 7. Predlog odloka o ustanovitvi družbenega sveta za revitalizacijo mestnega jedra mesta Kamnika 8. Osnutek odloka o prostorski in samoupravni organiziranosti območja občine Kamnik v krajevne skupnosti 9. Poročilo o izvajanju sanacije TOZD Gostinstvo iz žičnice Kamnik 10. Analiza izvajanja pravne pomoči v občini Kamnik 11. Kadrovske zadeve 12. Delegatska vprašanja USTANOVITEV CENTRA ZA SOCIALNO DELO V KAMNIKU Delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva so na prvi letošnji seji posvetili precej pozornosti bližnji ustanovitvi Centra za socialno delo v Kamniku, strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva pa je v ta namen izdelala elaborat, s katerim je utemeljila družbeno ekonomsko upravičenost takega centra v Kamniku. Objavljamo kratek povzetek elaborata. 1. Družbeno potrebo po ustanovitvi centra za socialno delo narekujejo: Zakon o socialnem skrbstvu, samoupravni sporazum o temeljih plana socialnega skrbstva v kamniški občini za obdobje 1981-1985 in program dela občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za 1981. leto. Našteti dokumenti obvezujejo OSS, da v svojem delovanju naredi kvaliteten premik: postopoma preide na preprečevanje socialnih problemov (do sedaj je predvsem zdravila oz. reševala že nastale socialne probleme). Takšna sprememba v delu pa je mogoča le v dobro organiziranem in ustrezno strokovno zasedenem centru za socialno delo. 2. žlakon o socialnem skrbstvu določa, da je center organizacija združenega dela posebnega družbenega pomena. V njem se bodo opravljala vsa strokovna in administrativna dela v zvezi z odločanjem o različnih pravicah in pomočeh, izvrševali se bodo skrbstveni in drugi ukrepi organov skupnosti socialnega skrbstva po določbah družinske zakonodaje, izvrševalo se bo razvrščanje in napotitev otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju na usposabljanje: nadalje se bodo izvrševali vzgojni ukrepi zoper mladoletnike, kot tudi druge naloge, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo zakoni in predpisi. Center bo opravljal tudi svetovalno delo, nudil pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov, pri zaposlovanju, pri zagotavljanju pomoči in nege na domu, oskrbe v tuji družini ali socialnem zavodu. V centru se bo vodila ustrezna evidenca, analizirali se bodo socialno skrbstveni problemi, itd. Center bo vzpodbujal in pomagal razviti preventivno socialno delo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in društvih in opravljal še druge strokovne naloge s tega področja, pri čemer velja posebno omeniti enotno skupno evidenco prejemnikov socialne pomoči. Ker zakon o socialnem skrbstvu predvideva, da laho center opravlja strokovna opravila in naloge tudi za druge SIS s področja družbenih dejavnosti, je k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi centra pristopila občinska skupnost otroškega varstva, medtem ko se občinska zdravstvena skupnost glede tega še ni dokončno izrekla. Dolgoročna usmeritev centra za socialno delo je tudi prevzem izvajalskih nalog s področja socialnega varstva, ki so sedaj v pristojnosti posameznih SIS-ov (zaposlovanje, stanovanjska skupnost, invalidsko in pokojninsko zavarovanje). Elaborat v nadaljevanju obravnava še kadrovske in prostorske pogoje za delo centra ter način financiranja. Velja omeniti predvsem kadrovske pogoje, ki predvidevajo za delovanje centra drugačno kadrovsko sestavo, glede na to, da je sedanja nepopolna in ne zadovoljuje potreb. Zakonska določila določajo, da mora center zagotoviti pogoje za teamsko delo, v katerem sodelujejo: socialni delavec, psiholog, sociolog, pravnik, zdravnik, po potrebi tudi pedagog. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana socialnega skrbstva v kamniški občini za čas od 1981 do 1985 pa je predvideno, da bo v centru zaposlenih 6 strokovnih delavcev na področju socialnega skrbstva, 2 strokovna delavca na področju otroškega varstva in 4 strokovni delavci na področju zdravstvenega varstva. Center za socialno delo si bo zagotavljal sredstva za izvajanje dejavnosti na osnovi svojega programa dela s posebnim samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva ter z drugimi skupnostmi. Do konstituiranja in vpisa v sodni register bo Center za socialno delo opravljal naloge v skladu s statutom občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik in s samoupravnimi akti skupne strokovne službe SIS Kamnik. Delegati so hkrati z elaboratom pregledali in razpravljali o predloženem samoupravnem isporazumu o ustanovitvi Centra za socialno delo v Kamniku, h kateremu je pristopila tudi občinska skupnost otroškega varstva. V razpravi o predloženem gradivu so predvsem poudarili prednost enotne in celovite politike pri zagotavljanju socialne varnosti, k čemer naj bi prispevala uvedba tako imenovane socialne karte občanov, kjer bodo zapisane vse socialne pravice, ki jih uveljavlja občan (npr. nadomestilo za /-S DELEGATSKA Delegati so sprejeli tudi predložene planske dokumente občinske skupnosti socialnega skrbstva za letošnje leto, kot so že navedeni v občinski resoluciji. Na podlagi 19. in 40. člena Zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in 34. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva v občini Kamnik za obdobje 1981-1985 je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Kamnik na seji dne 29. 12. 1981 sprejela SKLEP O OSNOVAH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO SKRBSTVO i. S tem sklepom se v smislu določb zakona o obračuvanavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. I. SRS, št. 33/80) določijo osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za uresničevanje nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Kamnik za obdobje 1981-1985. ' Za uresničevanje nalog socialnega skrbstva združujejo sredstva tudi: - delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, filmski umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, izumitelji, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); - delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih Rudnik kaotina in kalcita Kamnik Medvedova 25, Kamnik Komisija za delovna razmerja TOZD KALCIT STAHOVICA objavlja prosta dela in naloge: - ključavničarja Pogoji: - poklicna šola kovinarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj pri montaži strojne opreme Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja 2 meseca. Vsi zainteresirani naj prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. ZAHVALA Ob zadnjem slovesu hod na Veliko planino. avgusta - trimski pohod na Kamniško sedlo 5. septembra - trimski pohod na Kokrško sedlo 23. in 24. oktobra skupaj z mladinskim odsekom - pohod po poteh II. grujie odredov. Pohodov se lahko udeleži vsak, ki ima primerno opremo in je sposoben hoditi 5 do 7 ur v enem dnevu. BOJAN ■ Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference S2DL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.