ažefl )v! in 5 in P" o nabl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 28, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. fSedeči štrajki-nepostavni | 27• februarja, fitil ^^elavski odbor je spo-^ m delavskim unijam, 'fia *Jo v bodoče obrača-fefe nije za razs°dbo, ako PiJ|0 unije prelomijo po-K^er0 imajo z deloda- i senatni Wg^ Ski odsek kongresa za ^ dne Zadeve, da bosta za- K^fiVa marca 2 javnim S b0 njem- katerega posle-.](! via*j a se omeji poslova-K delavskega odbo- NwVasu p°udarja viad- °f ne 8*a komisija, da nika-Pa<3a v njeno področja,- 6V kontraktov, katere lJni.naredile z delodajal-f krši 6 So same odgovorne %,j0 kontrakte. in Wag- 6\ ^avska postava jih Obenem so dobili delodajalci pravico, oz. priznavajo zvezni pravdniki tako pravico delodajalcem, da smejo tožiti delavske unije, ako slednje kršijo podpisane pogodbe in če so delodajalci pri tem trpeli materialno škodo, Izjava narodnega delavskega odbora je vzbudila splošno začudenje v delavskih krogih, ki so organizirani v raznih delavskih unijah. Ta izjava po-menja povsem novo taktiko vlade napram delavskim unijam. Dosedaj je vlada branila delavske unije, ki so kršile podpisane kontrakte. V bodoče bodo morale delavske unije na sodnijo, ako se jih toži za kršitev pogodbe, in bo od sodnije, ne od vlade, odvisno, da se dožene, kdo je kriv. ^ u -°- m wY sporu s švicarskimi časopisi. ^ so preveč demokratični za Lahe If^tl febr"arja. Polici-tm.estu je odredila, da W^Wi^6 poznani švicarski VlJ1 zapustiti Italijo do nedelje- Omenjeni > Xe ^ v 80 Poročali preveč . < ^ Italiji. k gnaninii časnikarji so fc • 11 °v en Nemec in en 1% g'. Vsi so zastopniki od- rSa 1 rskih žas°Pisov- od e,ta pa vse do danes vlada izgnala že 28 A^Oitalm« ' jf\ (j N. čitalnice se Se v največjem šte- %VstedPrihodnje seje' ki se VVt,0.1' marca, v čitalni-sk° v^.J'h- Razmotrivalo se m uad'evah glede čital- \ ^ ^df, •' "0ste tudi poročilo o ;; ^jtii^6 Prireditve. Pridite! 4 ^^Priseljenci 'e!ca Pri Brežicah na V1 včeraj dospel Mr" ^ ]Vlr k dobro poznani K Vo';.in Mrs. John Lupši-4V tr^ovino na 10201 j^6' N°vi naseljenec je & 5 s r&čun jugoslovanske ^^iah?redovanjem tvrdke H^der. Mlademu' nase-L dobrodošlico! tujezemskih časnikarjev. Poznani laški dnevnik II Gi-ornale d' Italia je pretekle dni kritiziral švicarsko vlado, kateri je očital, da je v pretesnih zvezah z demokratskimi državami. Švicarski časopisi so odgovorili na ta napad, kar je imelo za posledico, da so morali zastopniki dotičnih časopisov nemudoma zapustiti Italijo. Državljanska šola V državljansko šolo se lahko še vedno vpišete. Državljanska šola se nahaja v poslopju javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Pouk se vrši vsak pondeljek in četrtek zvečer. Začetek ob 7. uri. Ako želite samim sebi dobro in boljšo bodočnost, postanite ameriški državljan. Vse druge podrobnosti dobite v državljanski šoli. Okradena gledališča Neznani zločinci so vlomili v blagajno Norwood gledališča, 6210 St. Clair Ave. in skoro ob istem času tudi v Yale gledališče I na 8115 St. Clair Ave. Iz obeh | blagajn so lopovi odnesli nekako ,$40.00. Čebula, češenj in hren! Storrs, Conn., 27. -februarju. Izduhi čebule, češnja in hrena, ki so mnogim tako zoper ni, znajo priti zopet do svoje veljave glasom preiskave raznih ameriških znanstvenikov. Izduhi so namreč najboljši uničevalci gotovih bolezni in so bili poznani že v najstarejših časih narodom, ki so jih visoko čislali, ker so znali, da jih varujejo pred boleznijo in pomagajo doseči visoko starost. Pod vodstvom dr. Milton Foterja, ki je balcterio-logist na državnem kolegiju v državi Connecticut, so znanstveniki tekom let 1936, 1937 in 1938 skušali dognati, koliko je resnice glede zdravilnih lastnosti čebule, češnja in hrena. In te dni je prišla v javnost vest, da so omenjeni izduhi, ali še bolje, uporaba češnja, čebule in hrena, v resnici fine zdravilne vrednosti. Omenjeni predmeti so izvrstni uničevalci bolezenskih bacilov, uničujejo jetilco in enake notranje bolezni. Toda< znanstveniki svarijo pred preobilnim zavživanjem omenjenih sredstev, ker niso še gotovi s svojo preiskavo. -o- Prosi za smrt Brewster Jacoby, 23 let star: 4500 Burger Ave., stanujoč, je šel preteklo soboto večer v družbi dveh prijateljev na avtomobilsko vožnjo. V bližini Canal Rd., kjer se. nahaja križišče Erie železnice, je doletela vse tri silna nesreča. Železniške zavore so bile sicer zaprte, ker je prav tedaj vozila mimo lokomotiva s praznimi vozovi, toda avtomobil ni mogel pravočasno ustaviti, ker so njegove lastne zavore odpovedale. Lokomotiva je porušila avto pod seboj, da ni ostalo drugega kot kup jekla in lesa, dva potnika avtomobila sta bila vržena iz vozila, a tretji, Jacoby, je prišel pod kolesa lokomotive tako nesrečno, da mu je dobesedno zmečkalo levo nogo nad gležnjem. Na lice mesta je prišlo 18 og-njegascev, 10 policistov in 11 železniških delavcev, ki so se trudili eno uro in pol, da so siromaka potegnili izpod koles lokomotive. Ko so ga vlekli proč je revež jokajoč prosil, naj ga ubijejo na mestu, ker ne more prenašati takih bolečin. Councilman Vehovec Councilman Anton VehoVec, ki je na prošnjo družbe cestne železnice predložil mestni zbornici predlog glede busov, ki bi imeli stransko linijo po Bliss Rd., da se na tej progi računa 16 centov voznina, namesto 10 centov, je sedaj umaknil svoj predlog in je za voznino po 10 centov. Kako je Mr. Vehovec zašel v te visoke kompanijske kroge, ki se zbirajo okoli The Cleveland Railway Co., nam je uganka. Hčerka umrla Staršem Joseph in Frances Hegler je preminula 6 mesecev stara hčerka Francine. Družina stanuje na 15105 Thames Ave. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v torek zjutraj ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče pod vodstvom Jos. žele in Sinovi. Poleg staršev zapušča dete še sestrico Nancy in več sorodnikov. Staršem naše iskreno sožalje! Pokojni župnik Gorman Že včeraj smo na kratko poročali o tragični smrti župnika cerkve sv. Pavla na Chardon Rd. v Euclidu, ki je bil v avtomobilu ubit od vlaka na progi Nickel Plate železnice na Dille Rd., kjer se nahaja v resnici nevarno železniško križišče. Dodatno se še poroča: Rev. Gorman je bil ubit od nekega tovornega vlaka 15 minut kasneje, ko je železniški stražnik zapustil svoj stolp ob križišču. Truplo Father Gormana je bilo od lokomotive zagnano 93 čevljev daleč. Vlak je vozil še pol milje potem, ko se je pripetila nesreča. Ko so ga odpeljali v GJenville bol-nisniqo je bil že mrtev. Pozno v noč je bil Rev. G6rman poklican k nekemu bolniku, katerega je izpovedal in mu podelil sv. obhajilo, in ko se je vračal domov, se je pripetila trage-iija. Ostre kasmi Državna komisija za kontrolo opojne pijače je kaznovala tri elevelandske kompanije, ki prodajajo pivo s tem, da je zapovedala, da kompanije za šest dni ne smejo razvažati nobene pijače. Prizadete kompanije so: Crystal Distributing Co., Waldorf Beverage Co. in Miller-Becker Co. Vse tri kompanije so bile spoznane krivim, da so prodajale pivo gostilničarjem, katerih permi-ti so bili preklicani. Obenem je državna komisija "oclvzela licenco trem gostilničarjem, a nadalnje tri je suspendirala od prodaje pijače za 60 dni. Pomembne predstave Mr. A. Grdina naznanja, da je dobil sporočilo -iz Chicaga od filmske družbe, ki mu naznanja, da je družba poslala krasne filmske slike "Pasijo-na," poleg tega pa še filmsko sliko "Creation" ali "ustvarjenje." Te slike se bodo kazale skupno z novimi slikami v sredo 1. marca in v petek 3. marca. V sredo se kažejo slike v dvorani nove šole fare sv. Vida, v petek pa v cerkveni dvorani fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Predstava v šolski dvorani sv. Vida se vrši v podporo novi godbi, predstava v Collinwoodu pa za društvo Najsv. Imena. Prosi se torej občinstvo, da se obeh predstav v kar največjem številu udeleži.—A. Grdina. Priznanje delavcem Tekpm banketa, ki ga je priredila Willard Storage Battery družba svojim uslužbencem, ki so tam delovni že 25 let, je bilo obdarjenih z zlatimi urami tudi več naših rojakov in sicer sledeči: Mr. Misič, Mr. Mihael Drenšek, Mr. J. Janežič, Mr. J. Lunder, Mr. Frank Narobe, Mr. G. Juratovac, Mr. J. Mahne, Mr. F. Nahtigal, Mr. M. Zalar. Slovenski uslužbenci so priznani kot najboljši delavci v dotični tovarni. Tudi od naše strani jim gredo prav iskrene čestitke! Relifni uradniki Te dni je prišlo do ostre debate med organizacijo relifnih uradnikov in med direktorjem za javno blagostanje, ki nadzira re-lif. Mestna vlada želi odpustiti od dela 14 nadzornikov relifa in 65 drugih uradnikov. Mestna vlada trdi, da nima potrebnega denarja, da bi plačevala toliko relifnih uradnikov. Pričakovati je, da znajo zaštrajkati vsi relifni uradniki, nakar bodo prosili za —• relif! Bogat program Kdor je poslušal v nedeljo radio program, ki je prihajal potom WGAR radio postaje, je gotovo slišal precej zanimivosti. Takoj po slovenskem rednem nedeljskem programu se je oglasila godba iz An-kore, glavnega mesta Turčije, v oddaljeni Aziji, ki je zaigrala ameriško narodno himno, nakar je predsednik turške republike v jako izbranih besedah pozdravil Ameriko in želel newyorški svetovni razstavi čimveč uspeha v prid svetovnega miru. Nastopili so potem razni turški pevski zbori, in pol ure pozneje pa smo imeli slast poslušati svetovnega umetnika Paderewskega, ki je igral nebeško lepe melodije na piani v študiju v New Yorku. Njemu je sledil sloviti radio pridigar Rev. Charles Coughlin, ki je temperamentno bičal komunizem in ateiste. Bil je r-es užitka poln dan za radio poslušalca. WGAR radio postaja je ona radio postaja, ki je ob priliki otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta podelila našemu narodu zastonj $15,000 vreden radio program potom Columbia omrežja. , --o—■—— Tožba radi volitev Včeraj je neka Mrs. Pauline Hoge, 1274 E. 90th St, vložila na Common Pleas sodniji tožbo proti mestni vladi. S tožbo bi rada dosegla, da se volitve dne 22. marca ne bi vršile. Mestna vlada zahteva nadalj-nih $8,000,000 za mestne stroške in ljudje morajo to odobriti pri volitvah 22. marca. Da pa mesto ne bi dobilo denarja in da se volitve ne bi vršile, prosi Mrs. Hoge sodnijo, da volitve prepove. Mrs. Hoge trdi v obtožnici, da mestna vlada zapravlja denar po nepotrebnem, nakar zahteva od davkoplačevalcev, da se mestu dovolijo nadaljni viri dohodkov. Bog daj srečo Mrs. Hoge! Zanimive slike Danes zvečer ob osmih bo kazal zanimive filmske slike Mr. T. Andrica od Cleveland Pressa pod avspico Jugoslav University kluba. Slike so iz raznih krajev Evrope, katere je Mr. Andrica sam posnel po Evropi. Vstopnine ni nobene. Vsi ste prijazno vabljeni, da pridete gledat te slike v spodnjo dvorano SND na St. Clair Ave. Zgubijo delo Kongresman George Bender, republikanec, je izjavil, da sleherni demokrat, ki je še uslužbsn v oddelku za javne državne ceste, bo moral pustiti svoje delo, da se umakne republikancem. Bolgarski škof V Cleveland je dospel v nedeljo škof Andre Velecky, bolgarski škof v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske. Imel bo več govorov na cerkvenih shodih. Masarik je gost Dr. Jan Masarik, sin prvega predsednika češke republike, je bil včeraj gost presbiterijanskih pastorjev v Clevelandu. Mnenje Burtona Župan Burton se je včeraj izjavil, da bo mesto Cleveland štelo v letu 1965 najmanj dva milijona prebivalcev in da bo eno najlepših mest v Ameriki. Anglija, Francija priznali vlado jen. Franca London, 27. februarja. Anglija in Francija sta danes priznali vlado generala Franca v prizadevanju, da se konča 31 mesecev trajajoča španska civilna vojna. Priznanje je prišlo, ker je enako Anglija kot Francija želela, da se ustavi nadaljno prelivanje krvi. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je raztol-mačil nastop angleške vlade v parlamentu. Ogromna večina poslancev mu je pritrjevala, dočim so radikalni poslanci v zbornici kričali, da je Chamberlain izdajalec. Pol ure pozneje, ko je Chamberlain naznanil priznanje novi španski vladi je tudi francoski kabinet storil isto. Predsednik španske republike Azana se je v Parizu odpovedal svojemu uradu in Franciji ne preostajald druzega kot da prizna vlado generala Franca. V Washingtonu se pričakuje, da bo vlada Zed. držav v kratkem sledila vladi Francije in Anglije i,n priznala novo špansko vlado pod načelstvom generala Franca. Rev. Coughlin je podal program štirinajstih točk, da se izboljša gospodarski položaj Detroit, 27. februarja. V bri-ljantoem radio govoru, katerega je imel včeraj Rev. Chas. Coughlin napram svojim milijonom poslušalcev, je podal znameniti radio pridigar gospodarski program obsegajoč 14 točk. Rev. Coughlin je povedal, da bi njegov program, ako bo sprejet, končal narodno mizerijo, ki tlači Ameriko v gospodarskem iti finančnem oziru. Rev. Coughlin je ostro obsodil današnjo tuje-zemsko politiko, katero vodi sedanja administracija. Rev. Coughlin je nadalje ostro obsodil nemški fašizem in enako ostro kritiziral sovjetski boljševizem in poudarjal, da sta fašizem in komunizem danes dva največja nasprotnika civilizacije. Radio pridigar je poudarjal, da se mora predvsem dvigniti delavstvo, ki mora dobivati poštene plače, da se pošteno preživi. Da mora prevladovati absolutna svoboda vesti in vzgoje. Nadalje je rekel, da mora prenehati politika v privatnih zadevah državljanov. Rev. Coughlin je tudi zahteval , da se opusti dave-k na hile delavcev in na male farme, ker ravno ti davki so povzročili, da je propadlo milijone delavskih hiš in fr.rmarskih lastnin. Napadal je razredni boj in poudarjal, da kadar bodo "vsi razredi" skupno delovali namesto, da bi po načelu komunistov eden druzega napadali, da tedaj šele bodo zasijali delavstvu boljši dnevi! Predsednik španske vlade se bo najbrž odpovedal Zapustil je špansko poslanstvo v Parizu Paris, 27. februarja. Manuel Azana, predsednik španske vlade lojalistov, je zapustil špansko poslanstvo v tem mestu. S tem je uradno zapustil španska tla in indirektno naznanil, da namerava odstopiti. Z odstopom španskega predsednika se pričakuje, da bo ražglašen tudi konec španske civilne vojne. Dokler je bil Azana v' španskem poslanstvu, se je uradno nahajal na španskih tleh. S tem, da je zapustil poslaniško poslopje, se nahaja na francoskih tleh. Francoska vlada je izjavila, da ne bo dovolila, da se posli španske republike vršijo na francoskih tleh. To je namig-ljaj lojalistom, da odnehajo tn se brezpogojno podajo generalu Francu. Gen. Franco je že imenoval novega poslanika pri francoski vladi, ki nastopi svoje posle kakor hitro francoska vlada izjavi, da prizna vlado nacionalistov. Enako je tudi za Anglijo že izbran poslanik, ki' bo zastopal novo Španijo pri Angliji. S. N. Dom Prosi se vse društvene tajnike in društvene zastopnike, katerim se je oddalo banketne vstopnice S. N. Doma na St. Clair Ave., in to za banket, ki se vrši ob priliki 15 letnice otvoritve SND dne 5. marca, da vrnejo denar in pa neprodane vstopnice najkasneje do srede večer 1. marca. Prosi se resno, da se to naznanilo vpošte-va.—J. Tavčar, tajnik. Čas pogrebov Fogreb deklice Jean Golo-wacki cs bo vršil iz kapele A. Grdina in Sinovi v sredo ob četrt čez osmo uro v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pogreb ranjkega Mike Antunits se enako vrši v sredo ob 9. dopoldne iz kapele A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. P;.via na 40. cesti. Iz Kube Frances Tieber, 825 E. 185 St. in Miss Ella Samanich, 3662 W. 56 St. pošiljati pozdrave iz republike Kube, kamor sta se peljali z zrakoplovom iz Floride. Prav pohvalno se izrazita o vremenu, ki je gorko in ugodno. In lepa hvala za tople pozdrave iz toplih krajev. Zaprta cesta Main Avenue bo zaprta za prihodnje tri tedne, kot naznanja prometna policija. Cesta bo zaprta, ker gradijo tam novi Main Avenue most. Je udaril mater Albert Ferrara, 7328 Central Ave., je bil na mestni sodniji obsojen v zapor za tri mesece, ker je tekom nekega prepira udaril svojo mater. jf^L j^^IL ^ ^lŽ tit \ 4» t AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Published dally except Bundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto >5.50. Za Cleveland, po pofitl, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c______ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers BESEDA IZ NARODA Na obisku v stari domovini 12. Izlet po Sloveniji: Iz Ribnice nazaj v Ljubljano. Piše Albina Novak, Cleveland, O. Entered as second class matter January uth, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____ No. 48, Tues., Feb. 28, 1939 Kruta odredba Med novicami smo že poročali pretekli teden, da je administracija WPA projektov začela spolnovati postavo, narejeno po kongresu Zed. držav, in ki pravi, da ne more biti zaposlen pri WPA projektih nihče drugi kot državljani Zedi-njenih držav. Niti na prve papirje se ne bodo več ozirali. Šele tedaj, če državljanov ne bi bilo dovolj, pridejo nedržav-ljani v poštev. Omenjena postava seveda ni človekoljubna in v nekaterih ozirih celo krivfčna, kajti le premnogi ljudje niso sami odgovorni, da nimajo dela in zaslužka, pač pa razmere, v katerih živijo. Saj je Amerika svoje čase odprtih rok sprejemala ljudi, ki so prihajali sem iz vseh dežel sveta za zaslužkom, dočim jih danes odganja od sebe pri vsaki priliki. Na drugi strani pa morajo tujezemci v Ameriki, ki so brez vsakih državljanskih pravic, zlasti oni, ki so tu po trideset ali več let, pripisati samim sebi posledice. iKo nas je Amerika vabila, da pridemo v njeno sredino, nam je tudi neprestano svetovala, da postanimo Amerikanci, ameriški državljani, da bomo uživali vse one pravice, kakor jih imajo tu rojeni ljudje. ^ ,, , , V tem oziru je "Ameriška Domovina doprinesla svoj polni del Izmed vseh slovenskih časopisov v Ameriki smo bili v neprestani borbi, da pridobimo naše ljudi za ameriško državljanstvo. Ustanovili smo državljansko šolo, ki je bila prva te vrste v državi Ohio in mogoče v Zedinjenih državah, izposlovali smo našim ljudem tekom let številne ugodnosti na sodnijah, žrtvovali svoj čas, da, trosili celo denar, da smo rojakom dopovedovali, kakšne koristi jim prinaša ameriško drZapameStni)('razumni in v bodočnost gledajoči naši rojaki so nam sledili, in danes imamo v Clevelandu do 20,000 državljanov slovenskega rodu. Žal, da je med pametnimi in razsodnimi vedno dovolj tudi lahkovernih in lahkoživcev, ka-Ksene prime niti na bolj resna zadeva. Smejali so se nam in večkrat celo sramotili one, ki so se borih, da si pridobijo ameriško državljansko pravico. Danes čutijo stoteri nasi ljudje radi takega postopanja žalostne posledice. Največ škode v tem oziru je našim rojakom doprineslo takozvano "napredno" in socialistično časopisje Učili so leta svoje naročnike, kako je vera smešna stvar, kakšni so duhovni kadili so Ameriki sovražnim tujcem kot so Marx, Stalin in enaki rsdikalci tujezemci, učili so jih vsemogoče prevratne nauke, da bi pa rojakom dopovedovali ameriško Sovino jih učili ameriških manir, šeg in običajev jim svetovali in pomagali, kako pridobiti ameriško državljanstvo, o vsem tem v "naprednih" in socialističnih listih ni bilo ne duha ne sluha. , , , , . • i Nabiralo se je za razne republike, ki so se nahajale v zraku nabiralo se je za ambulance Španskih brigantov in anarhistov in zopet se čuka ameriški slovenski narod, da nabira za bežoče španske komuniste, a to "napredno in socialistično časopisje popolnoma molči o tragediji, ki se vrsi nad našim lastnim narodom v Ameriki, ko jih tisoče zgubiva dnevno delo in zaslužek. Treba je krmiti španske komuniste in radikalce, sklicevati shode v prid rdečkarstva, potrebni so tisoči za ambulance, katere razbije ena sama krogla, a da bi kdo pomislil na siromaka v svoji lastni sredini, tega se rdeči naprejevci med nami še niso naučili.. . Oni ki so. še razsodni in ki zrejo v bodočnost, store danes edino pravilno, ako si nemudoma preskrbijo prve državljanske papirje, čakajo dve leti in potem gredo v šolo, kjer se naučijo potrebnih ameriških resnic, nakar zaprosijo za drugi papir. Kot ameriškim državljanom jim bo potem v tej deželi lahko napredovati, ne da bi bili potiskani v ozadje in trpeli moralno in materialno. Ponavljamo: kdor je razsoden, nam bo sledil in bo v nas tudi dobil vedno dobrega, zanesljivega svetovalca in pomočnika, kot smo to storili tisočerim drugim tekom zadnjih trideset let. "Iz Ribnice do Kamnika . . ." tako se glasi stara pesem, ki mi je prišla na misel, ko sem se pripravljala k tej pisavi. Zakaj ravno ta pesem? Najbrž zato, ker je moja naloga pisati o našem izletu po Sloveniji in sicer iz Ribnice v Postojnsko jamo in povra-tek v Ljubljano. Vzelo bi precej prostora, če bi vse natančno popisala, kar pa pride na vrsto v našem glasilu "Zarja," Toraj naj začnem pri Ribnici. Sestrični Mici češarek, ki vodi gostilno s svojim soprogom Lojzetom v Ribnici, sem poslala iz Metlike brzojav, da pridemo tja ob dveh popoldan ter ji naročila, da naj pripravi za vse kosilo za približno ob dveh. Mici si je hitro dobila pomoč in začela pripravljati kosilo, da bo ob dveh vse gotovo, pa žalibog, gorka jed je morala čakati na nas do štirih popoldne. Razume se, da je bilo za kuharico to čakanje naprijet-no; ko je jed gotova, je najbolj okusna. Vzrok naše zamude je bilo deževno vreme, ker pot od Črnomlja do Ribnice je bila slaba, ker je deževalo kot za stavo. Vest, da pridejo v Ribnico Amerikanci z avtobusom se je hitro raznesla po trgu in če ne bi nagajal dež, bi gotovo imeli najlepši sprejem za nas, tako je pa bil "oficielni" sprejem nemogoč. Vseeno pa je bila na mestu vsa moja "žlahta" in več prijateljev, ki so želeli pozdraviti Amerikan-ce. Ko smo stopili v hišo, je bilo zame nekaj izredno radostnega, saj je to bila moja rojstna hiša in sedaj, po 28 letih se vračam v kto hišo, ki se mi je zdela nespremenjena. Taki trenutki in občutki se sploh ne morejo'popisati,, ker človeka gane tako globoko. Čeprav sem imela spomine na hišo le iz otročjih let, se mi je vendar zdela tako domača, kakor da se nisem sploh nikdar ločila od nje. Takoj smo zasedli vsak svoj prostor okrog velike mize, ki je bila prav lepo dekorirana in vsem je šla jed zelo v slast, saj je bilo vse tako vabljivo in okusno pripravljeno in za po-obedek smo dobili pa še celo "ice cream." Da je; bilo še bolj luštno, so pa skrbeli fantje v sosedni sobi, ki so nam v počast lepo prepevali. Ura je šla hitro naprej in ker se nismo hoteli voziti v mraku, je naš mentor, g. Zakrajšek svetoval, da prenočujemo v Ribnici. Takoj sta se ponudila moja bratranca Ivan in Anton Križman ter šla do Cenetovih (Ivan Podboj), kjer imajo sobe za tujce in sta nam preskrbela potrebno pre-noiišče. Gostoljubnost in prijaznost Cenetovih je bila vsem zelo všeč. Tudi moji sorodniki so bili zelo, zelo prijazni do vseh in skušali na vse načine čim boljše postreči, zakar vsem iskrena hvala. Takoj po večerji so pa naše potnice vprašale kje bi se dobilo kaj suhe robe za v Ameriko oziroma spominke? Takoj nam je bilo povedano, da suho robo se pa dobi v Sodražici. "Koliko kilometrov je do Sodražice," je bilo nadaljno vprašanje. "Samo devet km. in to lahko prevozimo v manj kot 15 minutah, ako gremo z avtobusom," je bil odgovor. Vsi smo bili mnenja, da moramo videti kje se izdeluje znamenita ribniška suha roba. In tako smo kar naenkrat bili v Sodražiči pri Fajdigovih, kjer so nam postrež-ljive hčerke takoj odprle skladišče, kjer je bila suha roba naložena, predal, poleg predala. Zdelo se nam je kakor v "ten cents štoru" v Ameriki. In res, nabrale smo vsakovrstnih suhih izdelkov, namreč sličic vseh mer, vilic, majhne škafce, lcuhavnice, ■ •—------------t Kaj pravile! j - . ...... T ---•-------•-—k I vaze in kajpada tudi cekar. Najbolj smo pa bile presenečene nad računom, ki je bil zelo nizek v primeri z drugimi kraji, kjer smo morale za vsak najmanjši komad dobro plačati, tu so nam pa dali račun kar na debelo. Nekatere so rekle; "Blažena ribniška dolinca, ki ima veliko srce poleg vinca." Bilo je mnogo zabave ko smo se vračali nazaj proti Ribnici, bogato obloženi s suho robo, katere usoda je bila — dolga pot v Ameriko. Gospa Smoltz, ki je doma iz Dolenjih Laz pri Ribnici, nas pa povabi na njen dom za drugo jutro, in ker je rekla, da je njena hiša poleg glavne1 ceste, po kateri smo se se itak morali peljati proti Velikim Laščam na potu na Notranjsko, smo njeno vabilo prav radi sprejeli. Predno smo se drugo jutro poslovili iz Ribnice, smo si ogledali cerkev sv. Štefana in g. Zakrajšek je pa vzel premikajoče 3like od trga. Tako smo se odpeljali iz Ribnice v pondeljek 18. julija ob osmih zjutraj in se ustavili na domu staršev ge. Smoltz, kjer so pridne ženske pekle vso noč, da so nam lahko tem boljše postregle. Miza je komaj držala iobrote -.boljšega kruha nismo še jedli nikjer, kakor tudi ne boljše /lečene potice. Poleg tega je bi-o še vse polno drugih dobrot. Posneli smo nekaj slik pred hišo n potem pa ha j d naprej. Vesela ;em bila,'da je bila družba zelo ;adovoljna z ribniško prijaznostjo in gostoljubnostjo. Saj tudi ('az pravim, da smo Ribničanje ,'ejst ljudje! V Velikih Laščah smo se ustavili, da je naš rdeči konj dobil ivo j o pijačo; med tem časom smo itegovali vratove, da smo v naglici videli kar se je pač moglo videti iz avtobusa. Nadalje nas je pot peljala skozi Novo vas, kjer smo se ustavili az razglednice in toliko časa, da je Nežika Laho-va potekla v gostilno po malinov-za,, (ubogi malinovček, koliko imo se ustavili za razglednice in oelega" za moške. Seveda Nežika je ponosna na Bloke in Novo vas, odkjer je doma. Iz Blok smo kmalu prišli v Cerknico. G. Zakrajšek nam pridne pripovedovati o presihajočem jezeru, ki izgine poleti in postane en sam velik travnik, na katerem se pasejo krave in kmetje kosijo travo in ličje. Kot radovedneži smo bili takoj pri volji prepričati se kakšen je neki ta travnik, ki je sicer jezero. In res, bili smo presenečeni nad lepim travnikom, čez katerega pelje cesta, ki se pa seveda ne vidi več, ko se jezero, napolni. Od daleč so nam tudi bile pokazane kotline pod hribom Javornikom, iz katerih bruha voda, ko pride jesenski čas. Res, pravi čudes. Peljali smo se naprej proti Rakeku, kjer smo se za kratek čas ustavili pri železniški postaji, ki je zadnja pred italijansko mejo. Iz Rakeka smo pa krenili proti trgu Planina, ker naš cilj je bil ogledati si Postojnsko jamd. Razume se, da predno so nam dovolili preko meje, je bilo treba pri obmejni postaji izročiti naše legitimacije v pregled. V takih slučajih je bil S■ Zakrajšek vedno na mestu z vsemi informacijami in je poskrbel, da je bilo vse v redu in smo bib. vljudno sprejeti in postrežem. taki*i instancah je dobro imeti s seboj človeka, ki se zna s temi nadzorniki diplomatično obnašati. Takoj, ko smo bili preko meje na italijanski državni cesti, smo cpazili, da se vozimo na bolj široki in lepše tlakovani cesti, kot pa v Jugoslaviji- Tudi v Postojni smo opazili drugo ozračje in Zakladniški tajnik Zed. držav je oni dan spravil v dobro voljo ves ameriški business, ko ga je potolažil češ, da zaenkrat v Ameriki ne bo novih davkov. Saprament, če niso v Washingtonu od sile dobrotljivi. To je prav toliko kot če bi rekli beraču: Kar brez skrbi bodi ne bomo ti vzeli tvojih edinih zaflikanih hlač! » • ♦ čudno je to, kadar se kakemu evropskemu državniku zaviha nos, vzame marelo in jo mahne v Ameriko, kjer ima predavanja. Pa najbrže ne predava za latvico kislega mleka. Amerikanci zro na te državnike kot na posebne vrste zverino, zato tudi, plačajo vstopnino, da jih vidijo. « * ■ Oni dan smo brali, da bodo morali židovski trgovci v Nemčiji dati 80% vsega dobička vladi. To ni nič novega. Ameriški trgovci odratujejo tak davek vladi že davno. » • » Nemčija je pripravljena izpustiti iz dežele kakih 150,000 Židov, če kdo'zbere denar in jih odkupi. Za ta denar naj bi izseljeni Židje kupili v Nemčiji razno orodje kot pluge, mašinerijo in drugo. Nimajo slabih idej, ti Nemci in vedno tako gledajo, da je maslo s putrom namazano. nikjer nobenega slovenskega napisa. Tudi v jami, ki je opremljena z vsemi mogočimi napisi v italijanščini francoščini in nemščini, nisem opazila niti enega slovenskega napisa, dasi je to slovenska zemlja. Vse smo se hudo jezile nad Italijane, radi take zapostavljenosti slovenskega jezika. Ko smo se nahajali v jami je gotovo sleherna izmed nas občutila v srcu isto bolest in ko smo gledali čudovite kapniške tvorbe, je bilo to le s pol-srcem, ker mučila nas je zavest, da ta lepota spada tujcem, Italiji. Oh, kako velika izguba za našo domovino! — Vodnik, ki nas je vodil je slučajno govoril slovensko in ker je vedel, da smo iz Amerike, je tolmačil še v angleščini, kar je bilo všeč mladim. Ker te kraje dnevno obiskujejo turisti iz vseh vetrov sveta in je med njimi mnogo Angležev, zato morajo vodniki znati tudi nekoliko angleščine. Razne kapniške tvorbe so res naraven čudes, ki nima para na rjvetu, vsaj ne v toliki množini. Zadnje čase so odkrili še več obsežnih jam, nekatere so že popol-.ioma varne za dostop. Videli smo pa tudi nove, še popolnoma temne prostore, ki obiskovalcem še niso dostopni. V novih oddelkih so kapniki lepo beli, skoraj bi rekla res novi v svoji obleki in barvi. Meni se je zdelo, da je bilo že vsega preveč za videti; oči in noge so postale trudne, kako bi ne, saj smo nad dve uri hodili po jami. V jami je zelo hladno, zakar so pa dobro pripravljeni s postrežbo s površniki, katerega dobite še pred vstopom v jamo. S tem "havelokom" se ogrne vsak in pokrije kapuco 'ter si tako ohrani obleko pred kapljami vode, ki pada od stropa. Xo smo prišli iz jame na prosto, se nam je sonce prav dobro prileglo. G. Zakrajšek nam pove, da je v Postojni slovenska gostilna, dasiravno bi tega po kakem napisu nihče ne spoznal, ampak ko stopite notri in vas gostilničar v slovenščini pozdravi, vam je kar nekam toplo pri srcu. Ideja, da se tu ustavimo še za ma'co, je bila soglasno potrjena. Bili smo prav domače postrežem. Pili smo "cinzano," vino, ki je prav sladkega okusa in se je zlasti nam ženskam prileglo. Vprašale smo, če bi lahko vsaka eno steklenico tega vina kupile za popotnico, pa nam je bilo pojasneno, da ne smemo ničesar čez mejo nesti, ker bodo nadzorniki vso prtljago pregledali. Seveda postava je postava in treba se je bilo pokoriti. Ko smo se vozili zopet po slovenskih tleh, smo bili kar nekam zadovoljni, čeprav je bila cesta slabša in morda še malo bolj prašna, a bili smo doma. Pot nas je peljala skozi Gorenji in Dolenji Logatec in od tu naprej proti Vrhniki, kjer smo izstopili pri spomeniku pisatelja Ivana Cankarja, da smo slikali spomenik, veaka za svojo zbirko in nato smo krenili proti vasi Podlipa, kamor nas je povabila gdč. Alice železnik, da vidimo njene sorodnike in pa mlin in žago, katero lastuje njen stric. Na tej ozki cesti smo srečali vojaške tovorne vczove, ki so se vračali nazaj v Ljubljano. To je bil tudi vzrok, da se v Podlipi nismo dalj časa ustavili, ker smo hoteli priti nazaj na glavno cesto še pred nočjo, kev smo se bali srečati te široke tovorne vozove z našim velikim avtobusom in to v mraku in na ozki cesti. Ko smo iz daljave zagledali ljubljahsld grad Ves razsvetljen smo rekli, da so ga razsvetlili nam v dobrodošlico, ko se vračamo po osemdnevni odsotnosti zopet v metropolo Slovenije. Za večerjo smo se ustavili pri Salmi-ču, kjer smo pozneje poravnali račun z g. Zakrajškom, ki je bil na našo presenečenje tako majhen, da bi skoro verjeti ne mogli. Seveda gre v prvi vrsti pohvala našemu voditelju g. Zakrajšku, ki je izkušen potovalec in so mu vsi kraji dobro znani, kakor tudi običaji in ima lastne skušnje v teh ozirih, zato je lahko aranžiral PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Kmalu se oglasita Dolenc in o Lampe in začel se je naš sla- r vni lov. Malo sem počakal, da t sta prišla v črto z menoj, potem sem pa tudi jaz pritisnil š od te strani, kmalu zatem se c je oglasil v visokem tenbrju še Ferdo in počasi smo gazili pro- 1 ti smeri, kjer smo upali, da r bosta Mandel in Filipič spre- 1: jela sovražnika. Ni bila pri- s jetna hoja po gozdu, kjer je t bilo vse tako lepo zameteno z i snegom, da nisi nikdar vedel, t če boš stopil na skalo, ali na ravno zemljo, ali pa se boš s udri v kako kotanjo do vratu. ] To slednje se je večkrat pri- 1 petilo in prav nič prijetno ni 1 bilo kobacati se iz snega in se oprijemati za grmičje in dre- 1 vesne veje, od katerih si stre- : sal sneg. Pa na take slučajno- i sti se ne gleda, kadar preganjaš divjad. Venomer upiraš oči le predse, pričakujoč vsak čas, da se ti bo zdaj pa zdaj prikazal kak rep, ali pa glava srnice, ki te bo gledala z široko odprtimi očmi, ali pa te bo zavohala že prej in boš videl samo še zadnjo premo, ki bo ravno izginila za veliko skalo ali med debelim drevjem. Nismo še mencali sneg dolgo, ko se zasliši od one strani, kjer sta čakala naša lovca na preži, najprej tenek "plink" in kmalu zatem še v globokem basu: buum, buuum! Aha, si mislim, najprej je streljal Mandel in brez nič ne bo, ker on zelo nerad strelja zastonj, najmanj pa v prazno. Na oni strani, kjer je užigala Albinova baterija je bilo pa že bolj vprašanje, ne toliko radi njega, kot radi arkebuze, za katero ni nikdar vedel, kam bo usmodila. Zdaj pa le hitro tje, da vidimo, kolikokrat sta rekla za-pik. Spustim se v graben in čez malo vodico in se zaženem gori v brežiček. Sape je bilo kar takoj toliko, da bi lahko pognala največjo lokomotivo in na vrhu postanem toliko časa, da spravim iz sebe: ho-hop! Blizu mene se oglasi iz grmič-ja Jazbečev ho-hop in ko pride do mene, mi pove, da ima Mandel že lepo srno, Filipič pa luštkanega srnjačka, ki ni protipostaven, ker ima prav toliko rožičkov, da komaj gledajo iz dlake. Greva proti oni strani, kjer se bo Mandel bahal s svojim plenom in tam je bila zbrana že vsa naša ekspedicija, ki je ta skupen izlet za nas, za tako malenkostno ceno. K dobremu razpoloženju je pomagalo tudi dejstvo, da smo imele skrbnega voznika in najbolj pa vesela družba naših potnic in potnikov. Vsem, ki imate namen kdaj potovati v Jugoslavijo, ob tem ča-, su priporočam, nikar ne šparaj-. te tam, kjer je za vaš lastni uži-, tek. V mislih imam potovanje po . naši domovini na način, da se res , kaj vidi. Kdor potuje sam ali v prav majhni družbi, ne bo nikdar užival tistega veselja, ki na člo-' veka napravi velika družba veselih ljudi. Posamezno potovanje ali pa v majhni družbi tudi veli-. ko več stane. K vsemu je pa po-l treben spreten vodnik, ki so mu znani kraji in razmere. Naš vodnik ni bil samo spreten v vseh ozirih pač pa sam dober veseljak, hladnokrvne narave in postrež-ljive sorte, Ko stol se vrnila v Ameriko, . sem bila Vesela, da imam tukaj . svoj dom in svoje domače, ker je . v Ameriki pač udobnejše življenje. Tcda lepi slikoviti kraji v naši stari domovini so napravili • iz mene ljubiteljico prelepe narave in v toplem kotičku mojega srca je želja, še enkrat obiskati , domovino in Bog daj, da mi ne i bo treba predolgo čakati. Kar si ; sedaj najbolj želim je zdravje in ■ pa drugo se bo pa že samo ob . sebi izvršilo. občudovala lepo srno. 2 vj nevošljivimi pogledi srn"' trili plen. "Si jo?" rečem napol J »k šaje, napol zatrjevaje ),rn dlu- . W "Kakor vidiš, sem jo. l lepo je prhnila iz gozda da naravnost proti meni, « 8e bil res lep cilj. Samo ^ h sem upalil, pa je padla; ^ tem je užgal pa še A^"1, a ima srnjaka malo višJe tod." o. "No, kaj jo zijate!" se • si Lampe. "Treba je srno J praviti, da jo bomo laM" 0 kli domov. Saj menda »J & kar moje delo, kot vsak«. Jat "Saj res, Charlie, kar £ vzemi drob ven, ki si D; sih za mesarja," potrdi 1 >ti del. V| .. "Smo že spet na tistega 1 Charlie, vse Charlie! «« vam bom pQslal račun zi|, ^ ta moja izvanredna ^' če Charlie, si zaviha 1 % in se spretno loti dela- _ ■ Ni vzelo dolgo in sl bila v redu. Zelo debela J j 'j la, kot smo videli. j t. "Kako jo bomo pa sp, iz tega grmovja in ^ ^ ■ poti?" sem ves v skrbe" ? • šal. . jii"]/ "I, kako jo bomo," ^ ^ : del, "eden sam jo ne 7 Treba bo količek in nanJ ' siti srno, potem pa V^ 'v - spredaj, drugi zadej- u ^ i "Ne bo lahko po teh ^ ^ t in čez podrta debla, P® ^ . grmovje, ko človek še ^ i vora ne more dobro s 3 podam svoje pomislek'^ „ i "Bo že šlo, vsak ^jL i časa nesel, da pridem0 1 ti, potem bo pa lažJe' i' Mandel. j jI' Tukaj je treba pa ne* i - vidnosti, si mislim. ^ I Oglasi se Dolenc z va« ^ a zo: "Vi ste tukaj štirje, F, o že zvlekli tole stvaro k P^ ^ o grem pa Filipiču portia£ ' | 0 sam-" ' JJ s Aha, ta se je že iznia s ! si mislil. Saj dobro ve, ^ ^ - binov srnjak prav blizu P v ^ e tem ko je Mandlova sr^ f. a stem grmovju, med č starimi podrtimi debli, li re bi se najlažje prišlo j® v plani. Jaz bom sledil ^ !- brihtni glavi, zato svet« ^ nail>' r "Tista dva, ki bosta jj n liča, bosta imela dovolj ^ ,Ci a Zato bi jaz priporočal & jfr i e bom jaz nosil vaše Pu® $ - pred vami, da vam b011^/ o najlažji prehod. Kar ^ J u stopinjami boste šli, pa li kmalu gori na poti." ^i! a Moj predlog je bil ^ 1- gled videti zelo pameten ? fantje kar takoj sprejel )- moje ukane so se jim P.0' jjil" 1- glavi šele potem, ko JL j- prepozno. j/ i- Lampe odlomi neka^^i? 0 zvežejo srnine noge i>\ j/ « količek skozi. Mandel v vzameta vsak en konec ^P r rame, Jazbec je šel z»de> /. prego in za rezervo, Ja ^ pa oprtil vse štiri Pu® 'j e delati pot skozi gr^Jssij i" sem proste roke, ker se ^ sil puške čez rame, pa ^ ^ u dovolj opravka, da sem \ ^ odrival gosto grmovje- J b j,3 zdelo kot bi hodil m^?1, <> nagosto posejanimi 6 Včasih sem se zagnaj jp. skalo in stopil na P0^/, 3> kjer mi je kaj rado sp° ^f LJ sem stopil zraven in " 6 sneg- v sifr*1/ Pa meni je Še nekako , v sem težko nosil, ampak _ ft II sača tam zadej. Posedi K 1- je trpel, ki sploh m * re; a stopa, ampak je mora'^ ^ slediti prvemu. Bilo .1 ie tako, kot dva junca v ^ mor eden potegne, tja n gi in če ne gre, se pa v pO1 I b sebi, da bi skoro kam^, (Dalje na 3. stra J AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 103!) J» šate. Ah, pa seve, greenhorn ste, in sicer čisto zelen greenhorn! Taki siromaki, kakor ste vi eden izmed njih, še z odprtimi očmi ničesar ne vidijo! Pa potrudite se, velespošto-vani sir, in poskusite uganiti, kaj da so tiste stvarce, ki tam-le migljajo pred vašimi lepimi očmi!" "Uganiti —? Hm —! Dejal bi, da so srne, če bi ne vedel, da se ta divjačina ne pase v čredah po kvečjemu deset glav. Tamle zunaj pa jih je več. In tudi če razdaljo upoštevam, moram reči, da so tiste živali tamle mnogo večje ko srne. Četudi se vidijo čisto majhne, kakor pike." "Srne —! Hihihihi!" se je mejal. "Srne — pa tu gori ob izvirkih Canadiana —! Prav mojsterski ste se odrezali! Sicer pa ono drugo, kar ste še povedali, ni bilo tako čisto slabo! Da, večje so te živali, mnogo mnogo večje ko srne!" "Ah, ljubi Sam, menda pa ja niso tiste živali tamle bivoli —?" "Seveda so bivoli! Bizoni, pristni pravi bizoni so! Selijo se, prvi so, ki jih letos vidim. Sedaj pa vidite, da je Mr. White čisto prav povedal! Bizoni in Indijanci —! O Indijancih nisva druga vicjela ko eno samo sled, bizone pa vidiva tamle žive in v vsej njihovi velikosti. Kaj pravite, sir, he, če se ne' motim?" "K njim morava!" "Seveda!" "Opazovati jih morava!" "Opazovati —? Res opazovati — ?" je dejal in me pol veselo pol začudeno gledal po strani. "Da, opazovati! Nikdar še nisem videl bizonov pa bi si jih rad od blizu pogledal." Res sem srečal prvikrat v življenju čredo amerikanskih bizonov. Zanimali so me." Pa moje zanimanje je bilo tisti-krat še samo golo znanstveno zanimanje, vedoželjnost. In tako zanimanje je bilo mojemu dobremu Samu seveda čisto nepojmljivo. V smešnem obupu je sklenil roke. "Opazovati — pogledati — le pogledati —! Prav kakor kak negoden šolar, ki radovedno kuka skozi špranjo v zajčji hlevček, da bi videl kunce! O greenhorn, kaj vse moram z vami doživeti —! Ne bova jih šla opazovat in tudi ne samo gledat, ampak streljat jih poj-deva, res prav na lov na bizone pojdeva!" "Danes —? V nedeljo —?" Ušle so mi, te besede. Pa komaj da so bile zunaj, že sem se zavedel, da sem res pravi greenhorn. Sam je šinil okoli in me ves jezen nahrul: "Shranite svoj jezik za zobe, sir, prosim! Kaj vpraša pravi westman za nedeljo, ko zagleda prve bizone! Takle bizon da meso, pa še kako meso, če se ne motim! Kos bizonovega ledja, to je užitek, ki daleč daleč prekaša vsak nebeški ambrozius ali ambrozianno ali kako se že tista piča imenuje, ki so se z njo hranili grški bogovi. In kos bizonovega ledja moram imeti, pa če me življenje stane! Veter je ugoden, naproti nama veje, to je dobro. Tamle na severnem levem pobočju doline je solnce, tule na desni pa senca. Če stopiva v senco, naju ne bodo tako kmalu zagledali. Pojdiva!" (Dalje prihodnjič^ JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Pirej (Piraeus), pristanišče Aten, se razteza daleč po že prav puščavski okolici, kjer so naseljeni po večini nižji sloji, kar pričajo male hišice, ki jih je posebno dosti, dasi tudi brez velikih ni. Prebivalcev šteje nekako okrog 251,000, ki služijo svoj kruh v pristanišču, ki je tretje največje pristanišče Sredozemskega morja. Razdalja od Aten do Pireja je 12 kilometrov. V pristanišču, ki je domala natrpan z mnogimi par-niki: velikimi in malimi, je zelo živahno, ko nakladajo in skladajo blago na parnike, ki prihaja iz različnih držav. Tudi Dacia je že stala v pristanišču ; vsa belo prebarvana ladja je ponosno stala poleg drugih manjših ladij, iz njenih dveh dimnikov pa se je dvigal lahen dim v znamenje, da se pripravlja na pot. Že skoro nestrpno sem hodil po pomolu ter gledal Dacijo v skrbeh, da morda brez mene odpluje proti Sveti deželi. že je bil čas iti na parnik, ko pride agent ter mi izroči šop listin s potnim listom vred, se prav zadovoljno nasmeje ter pravi: "Vse v redu! Zdaj pa lahko greste na parnik." "Res? Potem pa prav lepa hvala za tako točno posfrežbo,! Sem bil že v skrbeh, da bi pri dobavi dovoljenja utegnili imeti ovire in bi se tako stvar tako zakasnila, da ne bi mogel na parnik. Toda kakor vidim, se vam je vse prav dobro posrečilo," ter mu hvaležno stisnem roko. "Me prav veseli, da sem vam nioge'1 postreči," mi ves zadovoljen zatrjuje agent, ter pristavi: "Ako vas kdaj nanese pot po teh krajih, jp^.ggl^jtp.!" "To pa prav gotovo, kajti z vami sem pa v resnici zelo zadovoljen," nakar naročim postre-ščku, da mi nese na parnik kov-čeg, ter grem, da se ukrcam na Dacio, pred katero je bilo izredno živahno vrvenje potnikov, ki so hiteli po mostu na ponosno ladjo. Priti na ladjo pa ni bila tako enostavna stvar kot sem si jaz prej predstavljal. Najmanj pol ducata uradnikov in policistov je pregledalo potni list, potem pa vse razne papirje overjene od policije in zdravnika, katere so razen potnega lista vse vzeli, nakar so mi šele dovolili vstop na parnik. Zadnja listina, katero so mi vzeli na parni-ku, je., bil vozni listek Pirej-Haifa, potem pa mi je strežnik na ladji odkazal kabino, kjer sem odložil moj površnik. Hvala Bogu! sem dejal ves zadovoljen in vesel, da se je ta moja pot do parnika tako lepo zaključila. Tako nejasna in meglena je izgledala, ta moja pot, ko sem se odpravljal, ter sem pričakoval neprilik in res je tu pa tam grozil zastoj, toda se je kar obrnilo in šlo je nepričakovano gladko. V trpljenju se človek izpopolnjuje, ako se zaveda, da je bil z trpljenjem učlovečenega Boga odrešen svet; na potu si človek bistri duha, ako naleti na ovire, ki mu hočejo zabraniti pot do cilja, po katerem hrepeni in ko je vse prestano, se človek z veseljem ozira nazaj in z upanjem v bodočnost gleda naprej za ciljem. Tako je bilo z menoj, ko sem s krova Dacije zrl nazaj, gledal na Atene in ponosno Akropolo. Nisem si utegnil ogledati tega kulturnega središča, kjer so živeli tako slavni modrijani: Sokrat, Aristotel, Plato in drugi. Nedolji-vo hrepenenje me je vleklo naprej proti mestu, ki'je "neprimerno znamenitejši od Aten, Jeruzalem, ki je gledal Veličanstvo božje in je p0 njegovih ulicah hodil neprimerno večji od vseh modrijanov sveta, Kralj kraljev, Kristus Gospod. Zato zdaj ni bilo časa za Atene in ne zanimanja za Akropolo, pač pa sem z obiskom za ta kraj odložil za pozneje, ko se povrnem nazaj. Sirena ladje naznani, da je prišel čas ž a odhod; mornarji dvignejo mostove ter tako pretrgajo vstop na, Dacijo, stroji pa ropotaj e vlečejo iz morja težko sidro; nato sledi kratko povelje, sirena se oglasi drugič, nato tretjič, Ppčasi, ne da bi: čutil, se pomika , Dacia yen iz pristanišča, se ppčasi zasuče, potem pa ponosno r$že valove kot da hoče dokazati, da njena brzina ni prav nič manjši od posestrin, ki plovejo po Atlantskem oceanu, Potem pa zbogom evropska celina! Dacia je hitela mimo bližnjih in daljših otokov, med katerimi me je najbolj zanimala Kreta, kjer je bivši grši mini-sterski predsednik E, Venizelos marca 1935 dvignil vstajo proti vladi v Atenah. Nekdaj ponosni državnik Grške je zbral na Kreti vse nezadovoljneže ter se polastil skoro vsega vojnega bro'dovja, da bi tako z skrivno pomočjo Italije dobil v roke grško deželo, toda mu je spodletelo; po večdnevnih bojih je postala vlada v Atenah gospodar položaja in Venizelos je bitko izgubil. Vožnja na Daciji se mi je prav dopadla. Res, da ni bilo na njej istih udobnosti kot so navadno na parnikih, ki vozijo iz Amerike v Evropo, toda pri-lično kar dobro. Postelja je bila primeroma prav dobra, tudi hrana, katero se je Serviralo trikrat na dan, je bila okusna in tudi povsem sveža. Dokaz za to je bil, ker nisel mieT prav nobene bolezni, ki navadno na parniku ne prizanese. Pri vsem tem pa težko, da ne bi razvajeni Amerikanec vihal nosu, ko je navajen na tisto cenclanje pa ajanje na velikih preko-oceanskih parnikih. Tudi druščino sem si kmalu dobil na parniku. Kakega Jugoslovana res nisem srečal on di, kar je znak, da se naši ljudje te poti ne poslužujejo in se mi ni zdaj nič čudno zdelo, da sem tako dolgo brez uspeha povpraševal za to pot; pač pa sem se seznanil z drugimi sopotniki, tako z nekaterimi Rusi, Judi, Madžari in Nemci. Prvi, s katerimi sem se seznanil, so bili Rusi, caristi in komunisti, Z njimi sem imel največ razgovora o stanju sedanje Rusije, Dva izrazita komunista, ki sta ge peljala v Haifo, sta mi pravila o Rusiji ter poveličevala Sovjete : "Vsega je dosti tam," sta dejala, "svobode, kruha, masla in dela." Na vprašanje, zakaj in čemu gresta v Haifo, sta mi povedala, da za delom. "Ja, to se pa precej čudno sliši, da gresta v Haifo, na tuje za delom, ko je vendar v Rusiji tako izborno kot vidva hvalita. Zakaj nista ostala in pomagala uresničiti 'petletko'?" Na to vprašanje sta bila pa precej v zadregi, ter sta končno priznala, da je v Haifi pod Angleži več zaslužka in svobode kot pa jo je doma. čisto nasprotno temu je pa povedala mlada Rusinja, ki je zaposlena na parniku kot strežnica. Ta pa ni vedela nič prida povedati o Sovjetih, katere je ostro grajala ter ni imela zanje nikake pohvale. Tako nasprotujoče ši izjave c Rusiji šem dobil na parniku in izjava Rusinje se mi je zdela veliko bolj merodajna kot pa obeh komunistov, ko',sta pri tem, da sta Rusijo hvalila, sama rajši šla ha tuje delat za kapitalistične Angleže kot pa za svojo domovino, katero sta povzdigovala do neba. Sicer je pa to itak splošno znano, da komunisti hvalijo Rusijo na tujem, ter tako agitirajo za komunizem; ampak, da bi šli v Rusijo, tega pa ne. (Dalje prihodnjič) -o- PEHANJE ZA SRNAMI (Nadaljevanje iz 2. strani) h, če ne bi bile tako trdno narejene. Prav tako sta nosila naša fanta srno. Kadar je prvi videl varno stopinjo pred seboj in se je zagnal na skalo, je potegnil zadnjega; tovariša za seboj, da je moral ta stopiti, pa naj je že stopil v kotlino, na deblo ali na skalo. Če se je pa zadnji zagnal na kalo, ki se mu je prikazala pod nogami, je porinil prednjega to-vari.% naprej,' da je moral ta stopiti, ne glede kaj je bilo pred noma mladi ljudje, katere želi imeti Mussolini, da jih vpo- rabi za slučaj vojne. -«>- Žid je dolžijo Anglijo, da je izdajalka London, 27. februarja. Voditelji Judov, ki so zbrani v Londonu, so označili včeraj, da pomeni načrt Anglije, da prepusti Palestino Arabcem, kot izdajalski. Anglija je izdala baje Žide, ki se nahajajo v Palestini in jih prepustila tiranstvu Arabcev. V Londonu se vrši že več tednov zborovanje arabskih in židovskih voditeljev, ki pa dosedaj ni imelo nobenega uspeha. Angleška vlada je dosedaj podpirala težnje Arabcev, radi česar so jo vodilni Judje napadli kot izda-jalko, dasi je imela Anglija s pro-tekcijo Judov v Palestini milijone stroškov in naporov. Računa te, da živi danes v Palestini nad en milijon Arabcev in le 450,000 Judov. njim. Zato ni prav nič čudno, če je prišlo med njima do zabavljanja in očitanja, kot: krevlja, kam pa siliš! Oklešček trapasti, kaj me pa vlečeš nazaj! In druge take podobne. Kadar je prišlo le do prehudega zmivanja, sta vrgla srno na tla in Jazbečeva rezerva je bila poklicana v oblez-vanje. Fantje so si oddahnili, si brisali potna čela in nikdar ni pri tej priliki ta ali oni pozabil poslati za mano kako pikro, kot. "Kakšno pot pa izbraš! Kaj nalašč iščeš prehod skozi naj gostejše grmovje in čez največje skale? Kajpak, tebi je lahko, ki prazen hodiš!" "Je že prav, fantje, saj nisem jaz srne ustrelil, če jo hočete imeti doma, jo boste že prinesli. Sicer pa če bi srno streljal jaz, je ne bi v takem od Boga pozabljenem svetu. Pa naj bi jo bil Mandel zvabil bolj k poti!" "Kakopak! S peharjem soli naj bi jo zvabil do kempe! Pa kaj še do kempe! Naravnost v parlor na zofo naj bi se prišla vsest tebi v naročje," je kričal Mandel, ki je imel ušesa rdeča od napora in od mrzle sape. "No, kar je je. Če mislite, da bo srna sama prišla h kempi, potem kar sedite, če ste pa trdno prepričani, da jo morate nositi, jo nosite. Jaz bi jo lahko sam zadel na ramo in jo nesel deset milj daleč, pa se mi noče," jim odjez-Ijam nazaj. "Šur, ti pa ti, ko bi bilo komaj, 3a bi te kdo v samokolnici vozil "od po revirju, pa bi še mislil, da boš od vsega hudega proč prišel," je zabavljal Lampe. Tako smo se malo oddahnili in sopet poprijeli. Priznati moram res, da sem nalašč iskal največje skale, najgostejše grmovje in najdebelejša debla, ko sem delal pot našim fantom. Zdaj to lahko povem, ker mislim, da so naši 'ovci že pozabili na svoje trpljenje in mi te nagajivosti ne bodo šteli v hudo. Dolgo nas je vzelo, da smo prišli gori na pot. Tam sta že čakala Filipič in Dolenc s svojo zverino in se nam smejala, ko smo orilezli gori, kot bi rinili poln voz Irv na Triglav. (Dalje prihodnjič) Podpirajte slovenske trgovce! Francosko vojaštvo vodi ubeglc španske'lojalimc v h ko so jim Francozi odvzeli vse orož je. DNEVNE VESTI 19 otrok ranjenih v koii-ziji med busorn in vlakom Birmingham, Ala., 27. feb. Na križišču železnice v tem mestu je vlak zavozil v šolski bus. 19 otrok je bilo pri tem več ali manj poškodovanih, toda nihče ni bil resno ranjen ali ubit. Lokomotiva vlaka je vlekla s seboj šolski bus skoro 500 čevljev, predno se je ustavila. --o- Policija razbila shod komunistov v Londonu London, 27. februarja. Policija je včeraj razbila shod kakih 1000 komunistov, med katerimi so bili večinoma Žid-je, ki so nameravali prirediti demonstracijo pred u r a d o m ministerskega predsednika Mr. Chamberlaina, ki se je ravnokar pripravljal, da napiše govor, v katerem bi angleška vlada pripoznala vlado generala Franca v Španiji. Policija je bila takoj na licu mesta in pregnala komuniste, ki so kričali: "Doli s Chamber- lainom!" -;-o—i—i— Italijani se na povelje vračajo domov Rim, 27. februarja. — 3000 Italijanov je včeraj dospelo iz Francije sledeč pozivu diktatorja Mussolinija, ki je pozval vse Italijane, da se vrnejo v svojo domovino. Nadaljnih 15,-000 Italijanov v Franciji je pripravljenih na odhod. Le Italijani, ki še nahajajo v "Nemčiji ali v bivši' AvStiiji lal> ko ostanejo na .svojih, ntestth. Vraču j oči se Italijani so večit Zapeljivo zlato Iz Big Bar, Calif., se poroča, da je v Trinity kanjonu, kjer je pet moških iskalo zlato tekom zadnjih treh mesecev, nastal plaz, ki je podsul tri zlatoiskalce in jih ubil. Preostala dva tovariša sta pokopala tri ponesrečence, nakar sta nadaljevala z iskanjem zlata. V treh mesecih so tam dobili za $6.70 vrednosti zlata! -o- Nasprotstva med delavci Kot znano bomo imeli v Cleve-landu 22. marca splošne volitve, da se podeli sedaj ni administraciji $8,000,000 za nove stroške, kar bodo seveda morali plačati večinoma mali kot tudi veliki davkoplačevalci. Skoro se zdi, da bo predlog prodrl in bo javnost zopet pr.odana onim interesom, ki ne gledajo na ljudske žepe, pač pa samo na zapravljanje. V delavskih vrstah je namreč ponovno nastal spor glede teh davkov. Lokalne unije, ki pripadajo k American Federation of Labor, so za tei nove davke, kot poroča The Cleveland Press, dočim so unije, ki so del C. I. O. organizacije, proti novim davkom. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, in ta dobiček bo vlekel župan Burton na račun naših in vaših žepov. --o--- Tujezemske prepelice Jutri pride v državo Ohio 1333 parov prepelic, ki so bile importirane iz čehoslovaške republike. Država Ohio je plačala za vsak par $6.75, ali nekako $9000 za vse skupaj. Dospeti bi morale v našo državo že pred mnogimi meseci, toda čehoslovaška vlada je imela svoje tujezemske težave in se ni mogla brigati za prepelice, katere bodo sedaj izpustili v Lima, O., da se razmnožijo v državi Ohio. MALI OGLASI Kje se nahaja? Rada bi zvedela za Katie Turk, dekliško ime Istenič. Doma je iz Vrhnike, po domače Gregelnova. Za njo želi zvedeti njena sestra Frances Erjavec, 308 Adams Ave., Eveleth, Minn. Ako sama čita ta oglas, naj se zglasi pri njej ali spodaj podpisani. In če kdo izmed rojakov mogoče ve za naslov omenjene, naj »e zglasi pri Antoinette Estenič, 3468 W. 126th St., Cleveland, O. (49) Stanovanje se odda v najem, tri sobe, parna gor-kota in garaža. Vpraša se na 6120 St. Clair Ave. (49) FRIGIDAIRE ledenice, modela 37 in 38, dobite po zelo znižanih cenah. Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave., 819 E. 185th St. v La Salle poslopju. (48,51,54,57) Odda m stanovanje, spodaj, pet sob, kopališče, klet furnez in garaža. Vprašajte na 1257 Norwood Rd. (80) WINNET0U Po nemškem izvirniku K. Maya « 'Pie o t^CmttmUttU Jls t „ , ^aj si morate ven- misliti ob taki sle- . Ts "Kaj aj' ^čutiti —!" zda da ■Sl naj" druga mislim, da | šel ^ ldeč človek tod mi" e#'Va, Pa v vodo stopil." a ti* m 'Pa u sel ne Pride-" « vaS' —!» Seveda t \T e of i!" ' 1N|e poznate rde- io1 .., ko< do p ! a J"1 bom spoznal, bo igi j.c kakor so vsi :o. Jateljevprijatelji svojih r" SoVr r* .m sovražniki svo-In ker nimam }!i sVd ' Jih s0vražil> Pač lo a rdeči mene ne ni ?ŽiH in da se mi ->ih T^ba bati." 23 r" bodpt Ste 111 green" a/ Mobr °Stali! Imejte še ^odj]0 namene z rdečekož-i'sto °i Vam bo vendar- ;•»» bod0 gače! Dogodki se je . o teJaZVi,lali P° naši volti a l&hko prepriča-pr«! fatif^6 še niste, se bodete teh s, prePnčali in upam, vfkajne?" d" «fZ še mlad človek." , * Sk , . V Sil Jevnik nikdar ne \!jj s'ed s V takole vodo, kjer tl!,i Noste dolSo vidna. Tako V \ k m°re zagrešiti le ne- ^ tft ^ka Je prav tak £reen-»J S T Vi, le s to edino Zrf Mh,v, ^ rdeč, vi pa ste 'fSo 111 beli green- ^ k ko Približno še bolj ne-Lahk0 si še t0 ^ te'sir!" t 0J® še "nekaj časa sam J N kn doval sled, pa se-Odjezdila sva. " f ? O Prav nič užaljen. sam me je imel „ ftu ? rad- Pa svojo lju-'V i i ^ je raz°deval s tem, r'" Up, lrnenoval greenhor- 9 HC>eza f !>o jC.8e bila vrnila v ta- ' koder sva Prišla" Hi j^meree sem bU in v ^ J' , p0znati sem moral r. i , terera smo merili. Z! pr^nila na stran in P i ° taboru v smeri, * ^Ijiiv, Vzp0redna z najinim J So.SVa prišla v široko J 61t/QlineCna trava krila fe^ n.u nizka> gričata in i V PoSČja «0 bila ob vz ' ena z grmovjem; je ko®atil te' C Dol', na Je bila rao-!j K* v dolga in je po-5 Č HjefVni črti, videlo st »ci ^ J ene strani do h ^ lf^Vici> k0° • dolgo J'ezdila P° i "b11 36 Sam zadržal ko-gledal v daljavo. V'^'^o Jfy 1" je vzklik- Prvi so!" 9 \ vprašal- j % v' una-' na preriji, ' 80 Ih dvajset črnih J l '-k 8e Počasi premika- " se je hudoval in ^ vas^encal po sedlu di» da tako vpra- AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 28, 1939 V JUGOSLAVIJO' Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: <> BREMEN • EUROPA J COLUMBUS t NEW YORK o HAMBURG ■ HANSA • DEUTSCHLANDJ Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena a jj, Hamburga __if 11 ' >' POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS I OBIŠČEJO V AMERIKI rosobno ni'/.ko cene za vožnjo i/. Evrope med 3. april01?1 I L in iiS. nprilom ter 2G. junijem in 23. julijem za SjP"* J J densko bivanje v Ameriki. ^a pojasnila vpra3ajtc lokalnega agenta ali 1430 EUCLID AVE., CLEVELAND, OHIO __ HAMBURG-AMERICAN UHlSff PcJNORTH GERMAN LLOTDl^ Mrs. Grace Kkefe, mati devetih otrok, doma v. Chicagu, je dobila prvo nagrado v kontestu: Kaj je največja potreba AmeriJre ? Priporočala je praktično, mesto forlmalno vzgojo otrok. Na sliki sta ž njo dva izmed njenih devetih otrok. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slov katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V Prenovite svoje pode hitro... Najemite naš podni strgale« za zmerno ceno. Odstranite vaš stari stenski papir. Najemite naš varni Steamer. ZAVASKY'S HARDWARE • / 6011 St. Clair Ave. ENDICOTT 5141 UŠESNE. NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI DR. WARGA, D. M. 15603 Waterloo Road Kmetovo poslopje. KEnmore 0067 najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu HEnderson 0628 TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnflwon 8878_ u .K i feSMfB i fev?'J ■ SfEw I, 4 Skrivnosti ruskega carskega dvora | ROMAN j Nekaj trenutkov nato še je 1 nahajalo v veliki sobi štirideset vojakov. Vsak izmed njih 1 je imel puško, a na čelu je stal < bobnar. ] Car Nikola se dvigne v svoji postelji. 1 S strašno jezo in sovraštvom ; pogleda svojega starejšega sina. i —Veliki knez Nikola, vprašam te pred temi vojaki, ali 1 si pripravljen poklekniti pred : svojim čarom Aleksandrom II. ter svečano priseči, da mu boš i zvest? Toda, Nikola je stal nepremično. Bil je pravi Romanov, : Čigar ponos se ni dal zlomiti. —Dvignite puške! — ukaže umirajoči car, čigar sile so ga počasi zapuščale. Vojaki dvignejo puške. —Ko naštejem do tri — boste vstrelili tega veleizdajal-cai — vzklikne car in pokaže na svojega sina Nikolo. Ta prebledi, toda on se ne gane. —Vprašam te še enkrat, ali hočeš poklekniti pred svojim bratom? Toda odgovora ni bilo. —Bobnar zabobnaj! Zamolklo bobnanje je odmevalo v sobi, kjer je ležal umirajoči car. Z drhtečimi ustnicami je štel car: —Ena . . . dve . . . —Stojte! — vzklikne sedaj' veliki knez Nikola. — Dovolj, je, ne maram, da bi se slavno življenje cara Nikole onečasti-lo v njegovem zadnjem trenutku. —Evo, pokleknil bom prpd tabo, Aleksander II., ter prisegam, da ti bom zvest. Gar Nikola zamahne z roko vojakom, naj odidejo, a nato omahne brez moči na blazine. Tekočina ni več delovala. • Car Nikola se je boril s smrtjo. Še enkrat pokliče svojega sina Aleksandra k sebi. —Obljubi mi še nekaj, car vseh Rusov! —Vse ti obljubim, oče, vse, OBLAK FURNITURE t karkoli hočeš — prisegam ti! —Priseži mi, da boš zatrl vsak upor z železno strogostjo, da boš voditelje poslal v Sibirijo ali jih dal takoj ubiti! —Prisegam ti, oče, da se bom vedno ravnal po tvoji zadnji želji! —Potem boš vedno varen na svojem prestolu! ^ Car je hotel dvigniti roko in blagosloviti svojega sina, toda ni mogel več. Rusija je imela novega vladarja. Med zadnjim prizorom pri smrtni postelji je odšel starejši sin neslišno iz sobe. Dolgo se ni o njem ničesar slišalo. Živel je na svojem posestvu in ni prišel v Petrograd niti tedaj, ko so kronali njegovega brata za cara. Toda pred to slavnostjo se je zgodilo v Varšavi nekaj čudnega. Tam je bil kronan za cara neki drugi Aleksander, ki je bil tudi Romanov. —Mar je Vasilijev sin — ga prekine Knudson — res hotel igrati to komedijo? —Da, toda ni imel zločinskega namena. Bil je prepričan, da pripada njemu pravo na carski prestol in da je on pravi naslednik mrtvega cara. Mladenič je kmalu močno obžaloval svoje delo. Car je poslal nad njega vojsko — prišlo je do bitke, — , uporniki so bili premagani, a njihov vodja, vnuk baronice Elize, je bil ujet. Zaprli o ga v Petro-pavlov-sko trdnjavo, kjer je ždel leto dni. On je zahteval javno razpravo, na kateri je hotel dokazati svoje pravice na ruski prestol, toda odgovorili so mu, da ga bodo poslali v norišnico. Tedaj se odpro neke noči vrata njegove celice. Vasilijev sin je že upal, da je napočil trenutek svobode ali da ga bodo vsaj odpeljali pred sodnike. V njegovo celico je vstopil neki visok človek, ki so ga spremljali vojaki z bakljami. —Pridite bližje z bakljami — ukaže neznanec — posvetite! Oni dvignejo baklje in posvetijo ujetniku v obraz. Neznanec ga je lahko jasno videl, toda tudi Vasilijev sin je gledal njega, — a nato se je prestrašil. Pred njim je stal človek, ki mu je bil sličen kot jajce jajcu. To je bil njegov obraz, — njegov nos —• ista njegova usta, — iste uporne oči. Prišlec se je isto tako začudil in preplašil. —Torej je resnica! — vz-. klikne. — Ta podobnost je velika nevarnost za mene! Sedaj vem dovolj. To so bile njegove edine besede, — on se obrne in odide. Vrata celice se zapro in on je ostal zopet sam. Toda ni ostal dolgo v Pe-tropavlovski trdnjavi. Nekega dne ga odpeljejo, zavežejo ga v vrečo, tako da je komaj dihal ter ga vržejo na voz. Potovali so nekaj dni, ko so ga konečno osvodobili vreče. Nahajali so se na sibirski meji. Privedli so ga sem v Kra-snojarsk ter ga vrgli v ta rudnik. Toda še prej šo napravili na njem strašno grozodejstvo, i Odrezali so mu polovico jezika. ' Morda kateri izmed naših čitateljev ne bo verjel, da se je to v resnici pripetilo. Toda opozoriti moramo čitatelje na oni dogodek, ko so odrezali na, ukaz carice Katarine grofu Rejuminu na javnem trgu v Petrogradu jezik, ker se je predrznil javno obrekovati carico. General Knudson je bil pre-stresen. —In vse to se je zgodilo nesrečnežu samo zato, — vzklikne on, — ker je bil sličen človeku, ki se je nahajal na prestolu. Vulkov prikima. —Deset let 'je preživel ta nesrečnež v tem rudniku, — deset let neprestanih nepopisnih muk. —Že mnogokrat se je poskušal usmrtiti, toda do sedaj mu ni bilo mogoče končati svojih muk. —Toda sedaj ne bo več dolgo trpel. Jetika je močnejša kot car v Petrogradu m ona ga bo odrešila teh strašnih muk. —Jetika ga bo osvobodila iz tega groba, kjer je pokopan napol živ. —Tudi jaz mislim, — reče Knudson in pogleda sožalno svojega tovariša. Videl sem malo preje, kako se mu je vlila kri iz ust. Nemi kaznjenec, ki je slišal njun razgovor, ga vzhičeno pogleda. Te besede so se mu zdele kot neskončna sreča. Hrepenel je, kakor tudi drugi, ki trpijo v sibirskih rudnikih, po smrti. V grobu je mir — v grobu je pokoj — v rudniku je groza! —A Aleksandrovi starši? — vpraša Knudson. — Ali vedo oni za usodo svojega sina? —Dolgo niso vedeli, kaj se je zgodilo z njim, šele po uporu v Varšavi, so zvedeli, da je izginil. —Pri tej priliki je poginilo mnogo ljudi v pouličnih bojih in mislili so, dji SS nahaja med temi nesrečneži tudi njihov sin. —Objokovali so ga kot mrliča in molili za njegovo dušo. —Toda niso jim pustili te vere. — Nekega dne so sprejeli uradno obvestilo, da se nahaja njihov sin v nekem sibirskem rudniku. O tem, da so mu odrezali jezik, seveda akt l ni ničesar govoril. j ; — Sedaj so vedeli nesrečni11 i stariši dovolj. Sin se nahaja n v Sibiriji — bil je najbednejši izmed vseh ljudi. j1 —Storili so vse, da ga reši- ' jo. —Baronica Eliza je šla v Petrograd z listino, ki jo je sprejela od cara Nikole, toda bilo je vse zaman — niso je pustili pred cara. — Listina je izginila na skrivnosten način. —A kaj je bilo potem? Kovač Vulkov se bolestno nasmehne. —Potem — potem sta postala to, kar postanejo vsi razočarani in tlačeni 1 j u d j e: smrtna sovražnika carske hiše — nihilista! —Baronica Eliza in Vasilije sta postala najnevarnejša nihilista, kar jih je kedaj živelo. —Vasilije ni dolgo živel — umrl je od žalosti vsled nesreče svojega sina — toda baronica Eliza danes stara gospa, še v.edno živi in kakor slišim, govori navdušeno na velikih nihilističnih skupščinah. —Nikdar je niso mogli zgra- biti in nihče ne ve, kje stanuje. Sedaj živi v Petrogradu, sedaj v Moskovi, a sedaj zopet na daljnem vzhodu. —Povsod je in nikjer ter je vedno pripravljena razpaliti ogenj, ki bo uničil hišo Romanovih. —Sedaj ti je znana usoda tega nemega nesrečneža, generala Knudson, — konča Vulkov svojo pretresljivo povest — sedaj veš, na koga si prikovan. Ne boš se seveda nahajal dolgo ob njem ker so njegovi dnevi šteti. Nesrečni Aleksander bo kmalu mrtev. Pri teh besedah se vrže nesrečni kaznjenec na zemljo, sklene roki in začne prositi Boga, naj se ga usmili in mu pošlje smrt. Knudson ga dvigne, objame ga ter mu obljubi, da mu bo vedno zvest. Vulkov se poslovi. —Sedaj moram oditi — reče on — nihče me ne sme tukaj iznenaditi. —Kdaj te bom zopet videl? — vpraša Knudson. — Oh, obi-šči me češče, ker ti niti ne slutiš, kako lepo je videti človeški obraz. —Ne morem pogosto priha- jati, — odvrne kovač, — cesto pretečejo meseci, predno lahko prispem iz magistrata po tajnem hodniku v rudnik. —Meseci? — vzklikne Knudson obupno. — A v tem času ne bom nikogar videl? —Ne govori tako, general Knudson, — odvrne kovač. —! Ti ne veš, koliko nesrečnežev, je v sibirskih rudnikih, ki pri-; čakujejo leta trenutek, da bo-' do zagledali človeški obraz. Si-; cer pa imam še tudi druge dol- j žnosti. I l —-Tukaj v Krasnojarsku je neka oseba, ki je desetkrat ne-srečnejša od tebe, nesrečnejša je tudi od tega nemega trpina! Ali misliš, da ne more bi- j ti okrutnost naših tiranov še hujša? On ne, oni imajo mučila, ki so še strašnejša! —Še druga mučila? — vzklikne Knudson. — Saj to ni ■ mogoče! Ali more biti še kaj hujšega, kakor odvzeti človeku jezik, govor . . . Vulkov prime bivšega generala za roko. —V stolpu Krasnojarske ječe se nahaja žena, kateri obraz je zakrit z železno masko. Kaj praviš sedaj Knudson? —Z železno masko? — Kako je to — jaz te ne razumem? —Njen obraz je zakrit z železno masko, — spregovori Vulkov resno in žal^l a ta ji dovoljuje sa#J Pri očeh ima dve mal'j ni. A kadar govori, se j re razumeti, ker ne R10 f dreti glas izza želez"ej: —A kako jemlje W8": —Na maski se nal,sj| prtina, ki jo lahko , in zaklepajo — odrne t j Vsak dan odprejo to 0™ | !a nato lahko nesrečni«4 P | ne umre gladu, j Knudson se zgrozi- I j —In o teh grozotah T česar ne ve, — vzklik"e Človek ne bi verjel, svetu tako okrutni —Ko bi svet videl. ' dogaja v Sibiriji, "t kovač, — bi se nam ^ dilo! J —Toda nihče se nas, vse živi mirno 'n ; ■ bno in nihče ne !ki tukaj počasi umi^ Vulkov poda K«11^ njegovemu tovariš" nato odide iz rudnik8. , Knudson in nemi se vržeta na ležišče. Stari general nik^. gel zaspati, ker je b)1 burjen. Šele proti jutru 2® . 1 magal spanec in s8 } ; onih dneh, ko je bil i svoje slave in sreče^, Zaubanje wr—■■■—1—1—■■—!!« —IIHIIIIII—MHi lllllllll-T— Ameriški Domovini 6117 St. Clair Ave. Kranjsko-Slovenska > Katoliška $ l Glavni urad v lastnem domu: sb IIj. Chicago St., Joliet. 11 &r POSLUJE ŽE 43. LETO $ ' fJ 1 Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja l898 J 'ft Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,00" 7l tfr 'J SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA H6-' ^ ti,. I K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v °d'a h in mladinskem oddelka. '1$ SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV la5 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev^ t Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom sV obstanka nad $6,700,000 i GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ^pfldty Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solvent«* fl, ^ organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenskl Katoliški J« ^ ( se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacu ' j I lezni in onemoglosti. lce ^ I -t-] K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in ^ | do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. ^ i |' lahko od $250 do $5000 posmrtnine. r V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko>Z9 ![. razredu ,:A'- ali "B." Mesečini prispevek v mladinski odd*, rj L nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in osv o d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju -Zg^y zavarovanega v razredu "A" se plača do »450.00 in zaV19nK" j ' !j; razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se • zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto gotovini. ^ k BOLNIŠKA PODPORA: $5J" L Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan al y teden. Asesment primerna nizek. II K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših v 6 | vanja. ,nadaJ^ f Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pf"J J . 1 rezervo Izplačano v gotovini. jollfl"1 Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nada - , jf mentov. le h, Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno ^ haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku (. ' dobiva vsak član in članica. „vafl( a K Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarov f K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še ? članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P01 ^ pristopi tako i. « V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi " prj društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimf^ u*1 rX "tj spadajočega k tej solventni katoliški podporni organlzaC ^ ij vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta- , J daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajn» ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. sM/