SiIIImnnnovo Dovesti.
X,Vlt. zvezek.


Zlatokopi.


Povest iz misijonskeg a 
: potovanja po Maski. 

Spisal , : 

Josip Spillmann S. j. 

Poslovenil 

Ivan Pirnat, :nadučitelj. 

t,: Ljubljana 1908 

Založila Katoliška Bukvarna 
Tiskala Katoliška Tiskarna 


Zlatokopi.


Povest iz misijonskega potovanja 

po Maski . 

Spisal
Josip Spillmann S. J .


Prevel 

Ivan Pirnat, nadučitelj . 


Vsebina:


1. Hribarjeva rodbina . 
2. Nov vir sreče . . . 
3. Priprava za odhod . 
4. Na potovanju . . 
5. V Sitki in Lino 
6. Na prelazu Kilko t 
7. Na jezeru . . . 
8. Rjavi Lisjak . 
9. Na deročih vodah . . 
10. Razni dogodki na vodi . 
11. Rešilni poskusi . . 
12. V mestu Davison Citi . 
13. Eskimovo poročilo . . . 
14. Poplačana potrpežljivost 

1 . Ilribarjeva rodbina . 
Meseca marca je bilo, 1. 1897. Mrzla 
burja je pihala po ulicah in cestah znaneg a 
mesta Novi Jork in vršela s snegom. 
Možje so vihali ovratnike svojih sukenj navzgor, žene pa so se zavijale v svoje pla

šče, in vsi so hiteli urnih korakov po širokih ulicah, kar najpreje priti v gorko sobo 
in oditi mrzli burji. Bogataši so ostajali v 
takem mrazu navadno v gorkih sobah ; e 
je pa le nanesel slučaj, da so morali i z 
sobe, bodisi po opravkih, v gledališče al i 
kam drugam, so se zavili v gorke kožuhe 
in sedli v zaprte kočije, ter se tako zavarovali pred hudo burjo. Na tisoče pa je bilo 
ljudi raznih stanov, ki so v teku dneva delali po raznih tvornicah in pisarnah, ter si 
tako služili svoj kruh do pozne noči in na 
večer pri električni razsvetljavi hiteli domov v priprosti svoji obleki . 

Med množico ljudi, hitečih domov, j e 
bil tudi 13 ali 14 let star deček v tanki, že 


ponošeni suknjici, ki je hitel, kar so mw 
dale noge. Privihal je sicer ovratnik svoje 

suknje, hoteč zavarovati ušesa in jih braniti mraza, pa ni jim pomagalo veliko . 
Sklonil je glavo k prsim, drgetali so mu 
udje mraza in hitel je po široki glavni ulic i 
velikanskega mesta. Nad njim pa so drčali električni vozovi in prevažali ljudi 
semintja, iz kraja v kraj. Deček gleda žalostno navzgor in si misli : »Pač bi me pripeljal električni voz kake pol ure za dva 
centa (10 v.) preje domov, a dati jih hočem svoji ljubi materi za kruh, sam pa 
idem peš in že pridem. Le urno naprej, že 
vidim 20nadstropno hišo! « 

In res so se bliščala v daljavi okna 
velikanskega poslopja, ki je mogočno ki 
pelo proti nebu kot babilonski stolp in so 
je imenovali ljudje v šali radi višine : »Nebeška lestva«. Deček je zrl v okno najvišjega nadstropja, ki je bilo kaj slabo razsvetljeno. »Mati varčujejo z lučjo,« si 
misli. »Najbrže ne tako s kurjavo, ke r 
drugače bo tam gori v takem mrazu zel o 
neprijetno in preveč mrzlo . « 

Tako misleč jo zavije v pritlično dvorano velikanske hiše. Bogataši v elegantnih oblekah, ki so si najeli krasno opremljene sobe prvega nadstropja, so tu čakal i 
na zofah sedeči ali na mehkih stolih naslonjačih s svilo prevlečenih, vzdigalice, k i 
jih ugodno brez truda in napora privede 


do njihovega stanovanja. Reveži pa, ki so 
stanovali v najvišjih nadstropjih, so rno

rali dolgo čakati, da so prišli na vrsto, al i 
pa premeriti več sto stopnic, kar je pa bil o 
zelo utrudljivo. e 

Vsemu trudnemu m spehanemu na

pornega dela niso presedale dečku brez 
številne stopnice in hotel je tiho mimo čuvajeve sobe. 

»Oho!« zakliče precej velik pa suh 
mož, sedeč na mehki blazini z dnevnikom 
v roki, ki je poročal in prinašal vsakdanji h 
novic, »človek, kaj imate opraviti v moj i 
hiši?« In pogledal ga je zaničljivo od no gdo glave. 

»Stanujem v tej hiši,« odgovori dečekin rdečica mu zalije lica . 

»Gospod Brovne, oprostite, prosim, « 

se oglasi hišnik ali čuvaj, »ta deček je si n 
tistih Slovencev, ki so se naselili ob novem 
letu v dvajseto nadstropje št. 450 Daše 
hiše.« 

»Plačuje redno najemnino? Dajte rni 
knjigo ! « 

»Dosedaj niso še prav nič na dolgu, « 
zagotavlja hišnik, »in menda ne boste zahtevali, gospod Brovne, da bi stanoval i 
bogatini v taki višini ! « 

»Saj tudi ne zahtevam,« odvrne gospod, pljune in tlači zopet v usta nov ko s 
finega ameriškega tobaka. »Da so pa 
moji najemniki dostojno oblečeni, pa za


htevarn, tudi moram zahtevati, čeprav 
stanujejo v dvajsetem nadstropju . Ostali 
najemniki ne marajo srečavati beračev v 
dvorani ali na stopnicah . Kaj takega ne 
morem trpeti. Povejte, mladenič, svojim 
starišem, da vam odpovem najemnino, č e 
vas le še enkrat zapazim tu v dvorani 
tako slabo napravljenega kakor ste danes.« In knjigo poda nazaj hišniku, ko s e 
je prepričal, da je najemnina natanko poplačana, vzame v roke časopis ter se pra v 
nič ne briga za solze, ki sta jih privabil a 
v dečkove oči jeza in sramota. 

»Gospod Brovne,« se oglasi deček s 
tresočim glasom. »Nimate vzroka zaničevati mojih staršev radi revščine. Pred 
pol letom smo bili gotovo bogatejši kot vi. 
Poprašajte le v naši domovini o rodbin i 
Hribar, in zvedeli boste o bogastvu i n 
ugledu mojega očeta! Prišel je ob vse se 
daj, a ne po lastni krivdi. « 

»Oho — napravil bankerot? In obubožal zraven? Kaka neumnost! Tudi Amerikanci napravimo bankerot pa ne obubožamo ampak obogatimo! Ne, he, he!« s e 
je zasmejal škodoželjno. »Mi smo navihani 
ljudje, Slovenci pa neumno rahločutni . Vaš 
oče je gotovo radi poroštva ali pa kak e 
druge neumnosti prišel ob vse. Pa bodi 
kar hoče, me nič ne briga, učite se od nas ! 
Povejte mu pa, da mora v treh dneh zapustiti mojo hišo, ako ne more svoje dru


tl 

line dostojno oblačiti . Tam zadaj za vod o 
v zamazani ulici stanujejo berači . In vi, 
gospod Ilribovc, lahko kaj veljate me d 
njimi v svoji zakrpani suknji . « 

»Pišem se Hribar, ne pa Iiribovc,« za 

kriči deček. »In želim, da si ime mojega 
očeta dobro zapomnite, ker upam, da mu 
vsemogočni Bog radi njegove poštenost i 
ne odtegne svojega blagoslova pri njegovern delu. Poštenost velja in traja najdlje ! 
Sramoval bi se napraviti bankerot in obogateti zraven! Kaj takega imenujemo pr i 
nas goljufijo!« Ko je končal, je pokazal 
gospodu hrbet in hitel po stopnjicah navzgor. Sam s seboj je bil zadovoljen, da j e 
povedal prevzetnernu bogatinu, ki je tak o 
zaničeval reveže, kar mu je šlo . 

Dasi res v ponošeni suknji, je venda r 
glavo pokonci dospel na vrh stopnic in 
potrkal na sobna vrata s številko 450. 

»Naprej!« zadoni mili glas iz sobe. 
»Ali si ti, Martin? poznala sem te že po 
hoji, pa vrata zapri, da ne bo še mrzleje! « 

»No, gorko pa ni nič kaj tu notri! In 
kako morete sedeti v taki terni?« govori 
deček. 

»Materinim očem res ne ugaja tako 
slaba razsvetljava, pa varčevati moramo, « 
se oglasi sestrica. »Kuriti pa tudi velik o 
ne pomaga ; le poslušaj, kako tuli burja in 
ropota z okni in zaganja dim nazaj v 
sobo.« 


12 
»Prav imaš, Marija,« ji odvrne brat.


»Končno pa tudi ni tako mrzlo v sobi, d a 
bi ne mogli vztrajati ; zlasti pa dene človeku prav dobro, ko pride z mrzlega k 
vam v prijetno sobo. Kako zopet vrši s 
snegom in ga nese v okna! Mama, kje pa 
ste? Malo boljšo razsvetljavo pa venda r 
napravite, zeleni cilinder pa naj zabranjuje preveliko ble§čobo . « 

»Saj res, Marija, pa napravi in prižgi 

svetfijko! Oče pride kmalu domov, in n e 
vidi rad, da smo v temi. Oči me pa tudi 
tako ne bole. Ti si pa gotovo truden in 
lačen. Oh, kako rada bi ti dala kaj boljšega za večerjo ! « 

Ko je gospa I lribar tako govorila z 

nežnim Ijubeznjivim glasom, je hčerka že 
prižgala svetiljko, katere svetloba ji je obsenčila njen nekoliko bledi obraz z velikimi modrimi očmi, iz katerih je še odsevala otročja nedolžnost ; vendar sta pa že 
pustili skrb in revščina svoje sledove na 
njenem obrazu in njena obleka je bila slab a 
in že ponošena. Sestrica pogleda brata in 
pravi mu s smehljajočim glasom : »Kako 
imaš rdeč nos in plava ušesa od mraza ! 
Pogreti ti jih hočem s svojimi rokami! « 

»Hvala lepa! Tvoje roke niso nič ka jgorke.« ji odvrne brat, in jo prime za 
roke, ter se obrne proti materi . Zjasnil se 
je pa materin obraz za nekoliko časa, k o 
je odstranila mrzle obkladke, s katerimi 


— 13 — 

si je hladila vnetje oči in opazovala s ču-
tom ljubezni svojega sina Martina . 

»Prosim mama, hladiti hočem bole 
čine v vaših očeh,« reče deček, vzam e 
robec, ga namoči v mrzli vodi in dobro 
ožme ter pritisne na njene oči. »Gotovo 
ste zopet sedeli pri stroju in šivali! Š e 
oslepeli boste, če se nočete varovati! Marija, pazi no na mamo in ne pusti ji m 
šivati ! « 

»Jaz jim vedno prigovarjam,« se oglas i 
sestrica, »a ne odnehajo, pravijo, da m e 

morajo naučiti. In jaz bom pa kmalu znala 
ter napravim potem vsak dan dve ali tr i 
srajce in pri vsaki zaslužim gotovo pe t 
centov.« (Ameriški denar avstrijske vrediiosti 25 v.) 

»Brez šivanja ne shajamo,« se oglas i 
mati in vzdihne globoko. »Upam tudi, da 

oče dobi v kratkem času boljše mesto . 
Tvi dka, kjer sedaj piše, mu gotovo da radi njegovih zmožnosti boljši in večji zaslužek. In tudi ti, moj dragi Martin, mora š 
gledati, da prideš naprej, potem bo na m 
dobro šlo. « 

»Nič bi ne bilo preslabo,« ji odvrne 
deček žalostno. »Da bi bil le nekoliko starejši in močnejši', takoj prevzamem službo 
v pristanišču in prenašam premog. Tam se 
zasluži veliko več, kakor pa pri tvrdki 
Brever z nakladanjem raznih reči. Povem 
vam pa, da tudi v tej službi ne morem 


- 14 

ostati dalje časa. Vsi uslužbenci so se zarotili proti meni, ker ne trpe nobeneg a 
Slovenca rned seboj . In če bi samo zmerjali in psovali Slovence, bi se ne zmenil 
veliko, ker se mi zde preneumni . Uganjajo 
pa reči, ki so neznosne. Ravno danes, k o 
sem nesel zaboj steklenic, mi je nastavi l 
debeli porednež nogo, in padel sem . Hvala 
Bogu, da se je ubila le ena sama stekleni 
ca, ker drugače bi ne zadostovala vs a 
moja tedenska plača. Debeli porednež j e 
-pa utajil svojo lumparijo, in vsi so kričali, 
da sem jaz_neroden slovenski bedak. Grizel sem si ustnice same jeze in s težav o 
sem se premagoval, da nisem zagnal črepine razbite steklenice porednežu v gla

vo!« 

»O revež! tako grdo ravnajo s teboj,« 

reče mati . »Govorila bodeva z očetom i n 
šel boš kam drugam. Prav nič več ne 
smeš v službo med take siroveže. Srce 
mi krvavi, ko se domislim nazaj v preteklost, kako sem. prosila vašega očeta, ljuba 
moja otroka, da je bil porok mojemu bratu , 
ki je prišel v kratkem ob vse premoženj e 
ter nakopal na nas tako nesrečo! Ali m i 
odpustita, moja otročička? « 

»Mati, mati !« se oglasita hkratu brat 
in sestra, »kako morete vendar kaj takeg a 

vprašati?« reče deklica. »Pomagati morate našemu stricu, saj je vaš brat ; tudi 
jaz hočem pomagati vedno svojemu bratu . 


Ne jokajte! Sarni ste rekli : ljubi Bog nam 
je vzel premoženje, ker se mu je zdelo 
prav, on zamore tudi dopustiti, da zopet 

obogatimo, če je v naše zveličanje. In ti 
Martin, zakaj žališ mater s takimi beda 
dami ?« 

»Saj res, Marija!« pravi deček. »Bolje bi bilo, da bi bil molčal . Očetu pa nikar 
ne pravi ničesar. Ogibal se boin debelega 
poredneža in njegovih tovarišev tolik o 
časa, da dobim sam kakšno boljšo službo . 
Je le dobra tedenska plača, brez kater e 
skoraj ne shajamo. Marija, napraviva čaj . 
da je večerja pripravljena, ko pridejo oče 
domov, ki ne izostanejo dolgo. « 

Martin napravi ogenj pod pločnato po 
sodo, v kateri je kmalu začela vreti voda. 
Marija pa je v tem pogrnila mali prt na 
mizo, razpostavila krožnike in skledice te r 
vse potrebno uredila za večerjo. Martin 
vzame nož in odreže štiri kose rženega 
kruha. 

»Sebi odreži malo več, meni pa mal o 
manj,« reče deklica, »jaz nisem -tako lačna 
kakor ti; košček pomažem nekoliko z medom, tebi pa pustim svoj kos mesa. — 
Glejte mama, kako sem vse lepo in snažn o 
napravila. Ravno tako se mi zdi, kako r 
prej v naši vili — no pa o tem ne govorim! Oče pa tudi že prihajajo! « 

In res, oče je bil že med vratini in j e 
vstopil v sobo. Njegovo prijazno obličje z 


— 16 — 

lepo rumeno brado, kamor so že vpletale 
prezgodnje skrbi in težave sivkaste niti 

in na čelu vrezale mogočne brazde, je raz 
odevalo ves odsev minule sreče, v kater i 
je živel s svojo družino, in nekdanje dostojanstvo in vpliv, kar je imel v družb i 
svojih vrstnikov in raznih mestnih stanov. Prijazno se je nasmehnil svojim a 
otrokoma, poljubil ženo in rekel : »Ana, kajpa tvoje oči? Zopet nisi slušala, gotov o 
si delala ali pa celo jokala! Vbo-gaj že enkrat, ker drugače še oslepiš in zboliš! Bodite pa vsi potolaženi, upam, da mi Bogv kratkem pokaže zvezdo upanja in sreče . 
Sedita, otročička, po večerji_ vam razodenem vse.« 

Sedli so za mizo in povžili po kratki 

molitvi skromno večerjo . Iz radovednosti, kaj jim oče pove, sta hitela otroka in 
spraznila skledici veliko prej kakor navadno, in le čakala, kdaj jo sprazni tud i 
oče. Ko jo pa postavi na stran, že zakliče 
hčerka Marija: »Kaj poveste, ljubi oče, dobrega in veselega? Pride h morda čas, d a 
se vrnemo v svojo domovino na Slovensko in kupimo zopet nazaj nekdaj naše 
staro domovanje ? « 

»Tako naglo ne bo še šlo, draga 

moja,« reče gospod Hribar, in ji poglad i 
njene rumenkaste lase. »Najprvo moli po 
jedi, pa lepo in pobožno, potem vam po 
vem vse.« 


17 — 

Vsi se obrnejo proti malemu razpelu, 
ki je viselo med podobama Matere božj e 
in sv. Jožefa na steni, in molijo pobožno 
in vneto. Po končani molitvi pa začn e 
praviti oče o novi zvezdi upanja in sreči , 
ki ga morda še čaka. 

2. Nov vir sreče. 
»Pomnita, otročička moja,« začne oče 
Hribar, sede poleg svoje žene, otroka p a 
k njihovim nogam, »vedita, da smo morda 
danes zadnjikrat opravili skupno molitev 
v čast Materi božji in sv. Jožefu, mojemu 
patrom. Ali sta tudi pobožno, vdano in 
zaupljivo molila ? « 

»Kajpada, oče!« odvrne deklica, »gotovo borno tudi uslišani ! « 

»In ti, Martin? «
»Molil sem. Da bi bil uslišan — ne

vem,« pristavi deček. »Saj smo že mnogo 
molili in prosili Boga, pa nisrno bili dozdajše nič uslišani. « 

»Pohvaliti rnoram tvojo odkritosrčnost,« reče oče. »Tudi jaz skoraj že obupavam ; vendar sem opravljal devetdnevno pobožnost v čast Materi božji, a 
le bolj tebi na ljubo, draga Ana. In ravno 
danes zjutraj sem obupal skoraj popolnoma. Prišel sem v pisarno ne po lastn i 
krivdi prepozno ; in knjigovodja mi od 
pove službo! « 

Zlatokopi . 


— 18 — 

»Moj Bog!« vzklikne gospa Hribar . 

»Ne, gospod gotovo prekliče odpoved in 
te obdrži še v službi ! « 

»Ne vem, mislim, da me lahko pogrešajo v pisarni. Tudi se čudim, zakaj mi j e 
plačal za teden dni naprej. Naj bi mi dal 
rajši kako drugo mesto. Prihodnji ponedeljek moram zapustiti službo . « 

»Moj Bog! Kako naj shajamo brez 
tvojih tedenskih pet dolarjev.' Martin 
zgubi tudi svoj zaslužek. Pregrdo ravnajo 
z ubogim sinom, in pustiti mora tako slu

žbo!« reče . vsa prestrašena gospa. 

»Mati, ne skrbite preveč zame,« prosi . 
deček. »V službo grem in se ne zmenim 
veliko za debelega poredneža in njegov e 
malopridne tovariše . « 

»In, tako že ves obupan, mi je pa danes odpovedal gospodar še stanovanje, « 
nadaljuje gospod Hribar . 

»Zavoljo moje zakrpane suknje,« reče 
Martin. »Povem pa vam, ljubi oče, ljubš i 
mi je, da stanujemo za vodo med reveži, 
kakor v tem babilonskem stolpu prevzet 
nega in ošabnega gospodarja Brovna. 
Vedno mislim, da mora zdaj pa zdaj tre 
ščiti v tako višavo . « 

»Odpoved stanovanja bi mi bila zel o 
neljuba, da me ni dohitela druga sreča ! « 
odvrne gospod Hribar. 

Dolar je amerikanski denar, približno 5 kro n 
avstrijske veljave. 


19 — 

»Kaj mislite, oče, povejte,« ga pros i 
deklica, »povejte že enkrat, hitro, prosim,
in ne motijo naj vas Martin in mama. « 

Z neko napetostjo se obrnejo vsi v go

spoda, ki začne praviti : »Ko so mi odpovedali službo, sem šel takoj k agentu, ki 
mi jo je bil preskrbel. Dobro veste, da j e 
bila dozdanja služba le začasna, dokler n e 
dobim kaj boljšega, kar mi je tudi agen t 
obljubil in pritrdil radi mojih zmožnost i 
in sposobnosti. In še gredno sem mu razodel, zakaj sem prišel, mi veselo reče : 
»Kakor nalašč ste prišli., gospod Hribar. 
Imenitna služba, 6000 dolarjev na leto . Izurjenega vodjo pri zlatokopih rabimo, za 
kar ste vi gotovo sposobni. Ali si morete 
želeti kaj boljšega? In če ste le nekoliko 
previdni in srečni, si lahko prislužite lepe 
tisočake. Da bi se jaz le malo razumel n a 
rudarstvo, takoj obesim svojo agentur o 
na kol in se poprimem take službe z obema rokama. In kupčija naj se dobro-obnese, pa ste v kratkem času prav lahk o 
milijonar.« Tako mi je pravil agent in vročil listine, katere naj preberem, da se prepričam o resničnosti njegovega govora. « 

»In si se prepričal, da ni kaka goljufija?« mu reče gospa in vzdihne globoko . 
»Bog vé, kje je ta zlata ruda? « 

»Vse pa tudi ne more biti goljufija. Ves 
dan sem hodil po mestu in popraševal zanesljive ljudi. Družba Strarner res ponuja 


— 20 — 

6000 dolarjev, in z mojimi izpričevali s o 
zadovoljni. Samo na lastne stroške moram iti na dotični kraj in v teku enega meseca se skazati sposobnega za tako delo . 
In to ne stane veliko. Prepričan sem tudi , 
da sem sposoben za tako službo. Da mi 
dodeli ljubi Bog zdravje, pa si prihranim 
na leto 5000 dolarjev. In kaj misliš, draga 
moja žena? Rešeni smo vseh nadlog mi 
dva in najina otroka, ter preskrbljeni za 
starost. Tudi ne more biti vse zlagano,
kar mi je pravil agent. Beri, Marija, tale 
odstavek! ji pomoli časopis in pokaže s 
prstom dotično mesto. 

Marija bere : »Zlato! zlato! zlato! — 

V novejšem času najdeni zlati rovi se nit i 
primerjati ne dado z dosedanjimi. In vsak 
dan se odpro nove žile zlata, zlasti v mali h 
dotokih, ki se stekajo v reko Jukon. Zlato 
je zmešano z navadnim apnencem, kar s e 
pa mora zmleti in očistiti nesnage . Kaj takega pa morejo začeti le bogataši, ki raz 
polagajo lahko z večjimi vsotami. Na otoku Duglas, v pokrajini Jukon, dve milji o d 
znanega kraja Citi, deluje največji stroj d o 
sedaj na svetu, z dvesto in štiridesetim i 
kladvi vsako težko osem in pol centa i n 
udari v minuti šestindevetdesetkrat. Strojzmelje na dan 750 ton zlate rude in donaš a 
mesečnega dobička do osemdesettisoč dolarjev. Pa tudi reveži z rnatiko in lopato 
si lahko opomorejo in v najkrajšem času 


-21 
obogate, ker se nahaja tudi čisto zlato v 
malih zrncih in velikih kepah. Neki zlatar 
je zadnji čas nabral v treh dneh 33 kgzlata. Vsaka osmina kilograma pa velja 
20 dolarjev. Tako je spravil še marsikak 
drug revež tisočake skupaj, da je imel l e 
malo sreče. « 

»Oh,« vzklikne Martin z ognjem v 

očeh, »pustite me z vami, oče! V tem, k o 
nadzorujete vi delo, preiščem in prebrskam jaz vso okolico, in videli boste, d a 
mi da ljubi Bog srečo in da najdem gotov o 
dosti zlata. « 

»Jaz grem tudi z vami! Vsi va s 

spremljamo tja!« se oglasi hčerka Marija . 

»Takoj jutri odidimo! Nabrati hočem v 

predpasnik mnogo zlatih zrnc. AIi je daleč 

od nas do Ju-Ju-, kako se že imenuje tista 

reka, kjer stoji in deluje tisti velikansk i 

stroj ? « 

»Samo to je križi« odvrne počasi oč e 
Hribar, in skuša s šalo premagati in pregnati si vse težave. »Zares je daleč. Jukon 
'je reka v Maski . Veš H še Martin iz zem

ljepisja, kje je ta dežela? « 

»O dobro! Maska je najskrajnejši kraj 
severne Amerike na zahodni strani prot i 
Aziji. In samo ozka morska cesta Beren 

ne, Beringova cesta imenovana, loči 
deželo od Sibirije . « 

»Sibirija!« vzklikne deklica . »O, tam 
mora biti pa že strašno mrzlo !« 


-22

»V zimskem času gotovo tako, da ti 
in mati ne vztrpita in preneseta mraza . 
Zato pa ostanite lepo doma, molite zame ,
da bi mi dal ljubi Bog srečo in da se vrne m 
kot bogataš k vam nazaj. Potem pa takojv domovino nazaj, kjer si kupimo prejšnj e 
posestvo. In kako misliš ti, ljuba Ana, o 
vsi stvari? « 

Gospa Hribar pa ni nič kaj verjela poročilom in zelo dvomila o tako lepih uspehih. Mož je takoj uvidel, kaj misli, ter j e 
skušal vse njene pomisleke spodbiti . Predoči" ji je, da gotovo vsi poginejo gladu v 
Novem Jorku, predno dobi dobro in pošteno službo. Že sedaj so skoraj moral i 
izdati zadnje krajcarje. Ne kaže prav nič 
drugega, kakor z božjo pomočjo kaj za 
četi. Potovanje v Alasko je gotovo dale č 
in drago, a ne težavno in nevarno. Po železnici se dospe brez težave v San Francisko, odkoder vozijo parniki do reke Jukon in po reki navzgor v zlato deželo . 

»Na tisoče se jl'h je že vozilo po tejpoti; in jaz z dobro in imenitno službo v 
roki naj se bojim?« pristavi končn o 
Hribar. »Ne jokaj in ne tarnaj pri slovesu ; 
saj ni nobene nevarnosti v tem podjetju . 
In pripravljen sem potovati na konec 
sveta.« 

»Kaj pa tvoje zdravje, kako prenese š 
grozno zimo . < vpraša skrbna žena. »In 


- 23 

če zboliš osamljen med tujci? Ne, ne, -
rajši trpimo in stradajmo tukaj vsi skupaj ! « 

»Ana, vse sern dobro premislil in prevdaril. Zdrav in trden sem, in zakaj bi ne 
prebil par mesecev, par let, ako imam 

srečo pri svojem podjetju, saj prestoje tud i 
drugi? Poslušaj ljuba moja : Od vsote 4000 
kron, ki sem jih rešil pri naši nezgodi, pustim tebi 3000 kron, s čimer se lahko preživiš ti in otroka vsaj dve leti . Cez dve leti 
se pa vrnem gotovo ali pa pošljem denar . 
Sploh pa hočem z vsako ladjo poslati pismo in ti vse natančno poročati. Pogum in 
zaupanje v Boga! Po tolikih nezgodah 
upam vendar že enkrat najti nekoliko 
sreče . In potem, sin moj, ti izpolnim tvoje, 
srčne želje. Nadaljeval boš svoje študije , 
kar si moral zazdaj pretrgati, in lahko po 
staneš duhovnik, če je res tvoja želja i n 
volja božja. « 

Sin ginjen do solza, poklekne pred 

očeta, mu poljubi roko in reče : »Hvala, ti-
sočkrat hvala! Samo še nekaj vas prosim , 
oče : vzemite me seboj! Zadosti sem močen in popolnoma zdrav. Mati bodo pa 
tudi mirnejši in zadovoljnejši, ker bov a 
dva skupaj . « 

Oče zre neprestano v dečka in premišlja nekaj časa. Nato pa reče: »Razmišljal sem že o tem. Mati, če si zadovoljna, da gre sin z menoj, pa naj gre v 
imenu božjem! Marica naj pa kratkočasi 


-24 -
tebe doma. Saj boš skrbela, ljubo dete, za 

mamo in ji ne pustilo, da bi preveč napenjala svoje bolne oči. Tako naj bode in ni č 
drugače. Sedaj pa še malo pomolimo, gre 
dno gremo k počitku. Jutri poiščem vama 
primerno stanovanje, jaz in Martin pa s e 
pripraviva za pot. « 

Gospa Hribar kot skrbna gospodinj a 
se je razgovarjala s svojim možem še o 

marsičem, v tem ko sta otročiča že zdavnaj spala brezskrbno spanje ljube nedolžnosti. Gospod Hribar pa je vztrajal pr i 
svojem načrtu, pomiril skrbno ženo, in za 
spala sta oba. Zunaj pa je brila mrzla 
burja, pometala sneg raz streh velikih hi š 
lepega mesta Novi Jork in vršela ž njim 
ter ga butala ob steklena okna. Martin je 
že sanjal o zlati deželi in njenih prebivalcih. Proti jutru so ga pa slišali s smehljajem klicati v spanju : »Zlato, zlato — vs e 
poln,o zlata! « 

3. Priprava za odhod . 
Ponehala je burja proti jutru in zasijalo je pomladansko solnce ter objemal o 
s svojimi žarki strehe mogočnih hiš v mestu Novi Jork. Mesto Novi Jork leži veliko bolj proti jugu kakor mesto Rim, i n 
zato taka vremenska izprememba, da nastane takoj po mrzli zimi v par dneh gorko 
poletje. 


-25 
Toplota, ki jo je pošiljalo solnce, j e 

dobro ugajala našima znancema, očetu in 
sinu, ki sta korakala po mestu in iskala v 
bližini pristanišča primerno stanovanje . 

»Veselimo se ljubega olnca,« prav i 

oče, »saj v Jukonu si ga bomo želeli, p a 
ga ne bomo imeli, ker je tako daleč prot i 
severu, da se začne led tajati šele meseca 
junija, in kar ne upam si povedati materi, 
kako grozno mrzlo je tam . « 

»Nabaviva si tople obleke, kožuho v 
in debelih rokavic, pa bova že prestala ; 

hočem pa tudi pridno delati in ne bo me 
zeblo. Preskrbeti si morava tudi puške, 
da bova streljala bele medvede, katerih 
je skoraj gotovo vse polno . « 

»Vse mogoče ; pa ti niso tako nevarni. 
Bolj se je bati tatov in roparjev. Zlato 
miče, vabi in slepi zlasti take ljudi, ki podcenjujejo človeško življenje in umore tud i 
človeka, samo da dobe zlato . « 

»Pa si kupiva par revolverjev, samo 

materi nič pravitl,« reče Martin. 

»Že prav ; le z denarjem ne vem kako 
bo ; nakupiti si morava raznih stvari, materi pa pustiti denarja, kar največ 'm.ogoče.« 

»Pa ne kupujva revolverjev! Marij o 
prosirr, in ji naročim, da naj vsak dan mol i 
k angelju varihu. « 

»Dobro, sinko moj!« reče oče . »Goreča molitev oblake prodere. Tudi midva 


- 26 

bova molila vsak dan . Pri takem podjetj u 
morava biti na vse pripravljena. In gotovo nama ne bo škodilo, ako sprejmev a 
sv. zakramente pred odhodom. « 

»Saj res,« pravi deček. »Pojutrnjem 
je vaš rojstni dan, in vsi skupaj prejmem o 
sv. Rešnje Telo.« 

»Takoj drugi dan pa odrineva v Sa n 
Francisko, ker bi rad na Masko potoval že 
s prvim parnikom . « 

Prehodila sta drevored in mnogo drugih ulic, ki so stale pravokotno drug a 
proti drugi, ter hitela proti delu mesta v 

bližini pristanišča. Očividno sta se ogibala 
glavnih ulic in hodila v stranskih. Kjer 
sta videla nabite listke z oznanilom, da s e 
odda stanovanje, sta vstopila, in kmalu sta 
našla primerno sobo v lični hiši . 

Najemnina ni bila prevelika in hišn a 
gospodinja, vdova nekega davkarja, zel o 
prijazna in zaupljiva. »Sprejemam sam o 
poštene ljudi pod svojo streho,« pristav i 
hišnica prijazno, in na obrazu se ji vidi, d a 
govori resnico. »Poprašajte pa še gospo 

da župnika, in on vam pove vse natančneje.« 

Ne da bi skrbni inozemki ne zaupal, 
ampak storiti je hotel vse in ne zamudit i 

prilike ter opustiti, s čimur bi koristil svoj i 
rodbini. Zato je hitel k duhovnemu pastirju. Par besedi in pogodila sta se ; dru


- 27 

go jutro se je pa selila rodbina Hribar že 
v novo stanovanje . 

Le prehitro so jima potekali dnevi i n 

čas, ko sta se odpravljala na pot . Nakupila sta močno in gorko obuvalo, volnene 
spodnje hlače, rokavic in kožuhov in kap , 
s katerimi se zakrijejo tudi ušesa, ter vse 
zvezala trdno z jermeni tako, da sta lahko 
nosila. In zvečer pred praznikom sv. Jožefa je bilo vse pripravljeno . 

Na praznikov dan so skupno pristopili k obhajilni mizi v farni cerkvi in prejeli sv. Rešnje Telo med službo božjo. Prav 

veseli in zadovoljni so bili po končani služ

bi božji. In sama gospa Hribar s smehlja 
jem krog usten je rekla : »Pojdita v imenu 
božjem ; upam, da vaju varuje Vsemogočni pred nezgodami . Dragi moj, ne hodi i z 
poželenja po zlatu in bogastvu, ampak i z 
ljubezni do mene in najinih otrok. Moliti 
hočem vedno za vaju in prositi ljubeg a 
Boga, da da vama srečo ! « 

Šla sta. Žena in hči sta ju pa spremljali po zelenem parku raznih cvetic . 

»Ali je kaj cvetlic na Jukonu?« vpraša Marica radovedno. 

»Če drugih ne, vsaj ledene,« pristavi 
s smehom njen bratec . »Ti jih naj pošljem 
en par? Mogoče je tudi, da cveto pozneje, 
meseca avgusta, in če jih najdem, jih gotovo par pošljem s prvim pismom.« 


-- 28 

»Samo predolgo ne odlašaj s pisrnom! « 

Nasproti jim prileti raznašalec časopisov in vpije že od daleč : »Najnovejša 
poročila! Velikanski požar! Dvajsetnadstropna hiša g. Brovna vsa v ognju! Ve č 
kot sto ljudi je zgorelo in zgubilo življenje . 
Tu je posebna izdaja, stane 2 centa! Kupite in berite !« govori v eni sapi . 

Takoj seže gospod Hribar po listu, 

plača še nekaj več in strahoma bere prestrašeni ženi in otrokoma grozno novico. 
»Brez dvorna,« pravi končno, »Bog na s 
je rešil na čudovit način . Da se nismo včeraj preselili, pa bi bili danes vsi mrtvi, kakor vsi stanovavci zgornjih nadstropij, k i 
jim ni moči pomagati. « 

»Hvala Bogu !« pristavi mati. »Popolnoma sem uverjena, da ti je sam Bog dal 
misel preseliti se takoj v novo stanovanje! « 

»Pojmo in oglejmo si pogorišče, da 
še iskreneje zahvalimo Boga za rešitev, « 
reče gospod Hribar . 

Kake pol ure pozneje so stali na po 

gorišču pred ožganimi in tlečimi bruni . Še 
so delovale brizgalnice in metale vodo v 
velike kupe goreče žrjavice, iz katere se 
je prikazal semtertja plamen, dim se p a 
vzdigoval neprenehoma. Gole stene, okajene in črne od dima so kipele proti nebu ;

	pač žalosten pogled. 

— 29 — 

»Vidiš tani gori okno, kjer srno stanovali mi . vpraša Martinek svojo sestrico. 

»In od tam so ljudje skakali, da bi se 
rešili,« pristavi mož, ki je stal za njimi, 
»seveda so bili mrtvi prej ko so priletel i 
na tla in se še na tleh popolnoma razbil i 
na trdem tlaku. « 

»Kar primejo naj ga in obesijo na prv i 
kol brez vsake preiskave,« dostavi zope t 
drugi. 

»Policija je pa tudi že dognala, da j e 
imel ta falot svoje poslopje zavarovano pr i 
štirih ali petih zavarovalnicah za velik e 
vsote. Skoraj je očito, da je sam. zažgal.« 

»Saj tako se zdi vsakemu. O, ga bodo 
že dobili in mu pokazali, kar mu gre, i n 
njegova nebeška lestva postane peklenska.« 

Globoko ginjen in žalostnega srca za 
pusti gospod Hribar s svojci pogorišče. 
Popoldne vse spiše in napravi, kako Irnai o 
živeti in razodene ne samo materi, ampa k 
tudi hčerki, kaj moreta uporabljati v slučaju materine bolezni. Napiše tudi naslov 
ondotnega dušnega pastirja, pri katerem 
najdeta pomoč v največji sili ; in končno 
pismo staremu znancu v domovino. 

»To-le pismo, pa odpošljite le tedaj , 
ko bi v dveh letih — do tedaj že shajate z 
denarjem, ki je naložen v hranilnici — n e 
dobili od naju nikakaga glasu in pomoči, in 


— 30 -
naju zadene kaka nesreča. Pa ne jokajte 
preveč — v božjih rokah smo! « 

Mati in hči zatirata s silo jok, da jima 
ne otežita preveč slovesa. In tako so sedli 
k večerji. Nič ni bilo prave slasti in vsi s o 
bili malobesedni pa zamišljeni. Pili so kozarec vina in trčili na veselo svidenje ; 
materi so se pocedile po obrazu solze i n 
padle v kozarec. Marica je opazila in poskusila s šalo : »Obilo sreče in zdravja, p a 
polne pesti zlata!« je rekla vesela in s pri 
siljenim smehom na obrazu močno trčila. 

Vstali so od večerje in se objeli v slovo. »Bog vaju obvari in sveti blagoslov 
bodi nad vama,« mrmra mož in govori z 
jokom. »Mati božja in vsi angeljčki varh i 
naj vaju spremljajo na tujih potih,« zaklič e 
žena s solzami v očeh. 

»Z Bogom, Marica!« »Na veselo svidenje, Martin!« odgovori bratcu mala se 
strica. Xo praga naju le spremita, dalj e 

pa ne,« reče gospod in oprta obleko na 
hrbet ; tako tudi sinko. Še en pogled in zginila sta med vratmi v temno noč in korakala na kolodvor . 

4. Na potovanju. 
Vlak je odhajal proti polnoči iz Novega Yorka v San Francisko. Mnogo st a 
imela časa in dolgočasila bi se bila, da ni 
sta br'ala novice, ki ju je vznemirila do


-31 
cela in jima pregnala spanec popolnoma . 
500 dolarjev dobi tisti, ki pokaže sle d 

brezsrčnega požigalca Viljema Brovria ; 
popolen opis osebe je sledil niže . 

»O revež!(( reče tIribar sinu, »prav 
težko jo popiha. Zareza na nosu ga izda 
na prvi pogled. Le poglej, kako skrbno 
gleda policija vsakemu v obraz. « 

»Oče, ali bi vi izdali človeka za 50 0 
dolarjev, da ga obesiio?« vpraša Martinek. 

»Takoj, pa tudi brez plačila ga ovadirn pravici,« odvrne hlastno oče. »Tak 
hudodelec vendar ne sme oditi kazni, katero po vsej pravici zasluži . Gotovo se bo 
nekaj časa skrival, da se vsa stvar nekoliko pozabi, potem pa bo skušal uiti. « 

Martinek opazuje vsakega prišleca 
natanko, kakor policija, a moža z znamenjem na nosu ni opazil. 

Potekel je čas in sedla sta v brzovlak, 
ki je odhajal z velikim ropotom in šumo m 
s kolodvora ter hitel zdaj čez velike Im, 
stove, zdaj nad strehami mogočnih hiš, p a 
se spuščal polagoma zopet v nižave in hitel naprej v tuji svet. V vlaku sta opravila 
oče in sin kratko molitev, pokramljala o 
materi in sestrici, in ni se mogel zdržat i 
Martinek solz, ki so mu zalile oči . Kmalu 
ga je objel spanec, zaspal je in se zdramil , 
ko je solnce stalo že visoko. In vozili so 
se po raznih lepih ameriških pokrajinah 


-- 32 -

Ohio, Indiana, Illinois proti Missisipiju noč 
in dan, dan in noč, ter zapazili protivzhod u 
mogočno gorovje po večdnevni vožnji. In 
črez velikanski rnost mimo slanega jezera na visoko planoto Uta, pa zopet skozi 
temne predore, tunele prihajali na širok o 
ravnino Kalifornijo . 

V daljavi sta zapazila skozi okno neizmerno Tiho morje — pa zopet prišla v 
gozd lepih oranž in raznega ameriškega 
sadja ter končno dospela na mesto . »Frisko!« so klicali sprevodniki. »To je San 
Francisko,« pojasni oče sinu. »Tu izstopiva in parnik naju dovede na Masko in v 
Klondike, pokrajino zlata . « 

Hitela sta v pristanišče, kjer poizvesta, kdaj odrine ladja proti Jukonu . Takojjutri odide še ena ladja in v kratketn čas u 
jih pa rde še več. Vse hiti, želi in hrepeni 
po zlatu. Prva ladja je bila že vsa polna 
izseljencev ; v Sitki bo morala najbrže čakati, da se stopi led » v Beringovem morju 
in v izlivu reke Jukon. Gospod Hribar si je 
ogledal ladjo in opazoval ljudi, ki so jo 
polnili, pa ga je prevzela groza, voziti s e 
s sinom v taki družbi . Kesal se je že v hipu, da je šel zdoma, in kar vrnil bi se v 
Novi York nazaj. Hipoma pa mu pokaže 
sinek Martin dva misijonarja ki sta stopila ravno na krov ladje. »e si ta dva 
upata voziti se v taki družbi, zakaj midv a 
ne,« govori gospod Hribar in plača vož


33 — 

njo, pa sarno do Sitke ; zvedel je namre č 
za pešpot iz Sitke v pokrajino zlata če z 
gorovje. »Res bo pot gotovo težavna, a 
veliko cenejša«, reče svojemu sinu. »Prav 
težko bi shajala z denarjem, če se voziva 
tudi iz Sitke po Jukonu navzgor. In še sedaj morava zelo štediti z denarjem, da nama ne poide prehitro.« 

Ko sta si nakupila potrebnih reči, tud i 
motike in lopate, jirna v resnici ni ve č 
ostalo, kakor sto dolarjev. »Zdaj pa zaupajva v Boga in skrbiva, da zasluživa denar za pot nazaj v domovino«, reče oče . 

»O gotovo več! Mati in sestrica molita vedno za naju ; midva pa najdeva srečo in obilo zlata,« odvrne Martinek z 
otročjo naivnostjo . 

Drugi dan odrine parnik Vala iz pri

stanišča San Francisko in piha ob obali 
proti severni strani navzgor. Proti zapadu se je razprostiral v nevidljivi da -
Ijavi Veliki ocean, na vzhodu pa so mogočno kipeli proti nebu vrhunci Kalifornijskega gorovja. 

Podnevi so se gnetli vsi potniki le na 
krovu ladje ; kvartali so, pili žganje, se 
prepirali in kleli. Večkrat so se sprijeli z a 
hudo, tako da je moral vmes poseči kapitan, gospodar ladje. Gospod Hribar In njegov sin sta se jih ogibala, kar največ mogoče, ter skušala seznaniti se z omenjenima duhovnikoma in tremi usmiljenkami , 

Zlatokopi. 3 


i.— 34 — 

ki so bile tudi na ladji . Prav vljudno sta jih 
pozdravljala, in misijonar je prijazno na

govoril dečka ter se delj časa razgovarja l 
potem z njegovim očetom. 

Duhovnik je bil oče Barnum, ki je že 
več let misijonaril pri Eskimih, prebivalcih Jukona. Nalašč je potoval iz Jukona v 
San_ Francisko, da dobi usmiljenke, ki b i 
stregle bolnim rudarjem v bolnišnici . Beseda je dala besedo, in gospod Hribar je 
kar obsipal gospoda misijonarja z vpraša 
nji tamošnjih razmer. Pa neka groza ga 
je obšla pri vsakem odgovoru. Pač mu je 
povedal tudi o zlatih rovih, ki so pa zelo , 
zelo redki. »Ravno tako je kakor v loteriji.« Izmed sto zadene eden, ostali se p a 
jeze. In le malo jih je, ki bi se zdravi vrnili 
iz Klondike v domovino nazaj ; še manj pa 
bogatih,« reče gospod oče Barnum . 

»Dragi prijatelj, svetujem vam, da iz

stopite v bližnjem pristanišču in se vrnet e 
domov. Ne poznate mraza na Jukonu, in 
niti pojma nimate o strašnih zimah . Da bi 
mi ne bilo radi zveličanja duš tamošnjih 
prebivavcev, ne ostanem na Jukonu z a 
vse bogastvo celega sveta ne, tako ne 
znosno je tam. « 

»Vrniti se, je nemogoče ; pošel mi je 
ves denar,« odvrne s strahom gospod Hribar, pojasni duhovniku svoj položaj in ne 
srečo, ki ga je zadela, pa ne po lastnem 
zadolženju ali krivdi . Tudi ni šel zdoma, 


35


da bi si nabral zlata in bogastya, arnpak z 
namenom, dobiti v tovarnah primerno 
službo, kjer zasluži toliko, da pošteno preživi sebe, ženo in otroke. 

Dopal je mož duhovniku ; imel ga j e 
namreč, dokler ni zvedel pravega namena 
od njega, za lahkoživca in lakomneža denarja, radi katerega mu ni nič za svoje i n 
sovo življenje. Spoznal ga je pa kot moža dostojnosti in časti ter mu sklenil p o 
možnosti pomagati. Zato reče: »Poznam 
se z gospodi ravnatelji v tovarnah in živim prijateljski ž njimi ; govoriti hočem 
za vas. Kaj pa z dečkom? Preslaboten j e 
še, da bi mogel kopati v rovih . Pošljimo ga 
pri prvi priložnosti nazaj k materi v Nov i 
York! « 

»Ne vem, sinko ne bo hotel mene za 

pustiti,« pristavi oče, »pa tudi denarja nimam za pot. Priden je, ubogljiv in dostojen, morda že dobi kako delo in službo, da 
si prisluži vsaj vsakdanji kruh . « 

»Videti je res pripraven, iz oči pa rfiu 
odseva sveta nedolžnost,« reče misijona r 
in gleda dečka, ki se je prav živahno razgovarjal z usmiljenko na krovu. 

»Božja volja je, da morata potovat i 
skupaj . Nazaj ni mogoče ; le pogum in brez 
strahu! V vsakem slučaju si dečko prisluž i 
svoj kruh tudi pri nas na misijonih, ali v 
bolnici s postrežbo .« 


6 

Drugi dan je bila nedelja . Kapitan je 
ukazal primerno sobico lepo okrasiti, kje r 
sta opravila oba duhovna daritev sv . maše. Martinek je stregel pri obeh sv. mašah 
tako lepo in dostojno, da sta ga oba gospoda duhovna hvalila . »Doma sem našemu staremu gospodu vsak dan stregel, « 

reče deček veselo . »Zelo rad bi bil postal 
duhovnik, pa že ni božja volja,« dostav i 
še skoraj z jokom. »Sedaj moram pa pomagati očetu služiti kruh materi in sestri.« 

»Srečen boš dečko, ker spolnuješ četrto božjo zapoved,« pristavi duhovnik gin 
jen. »In če ti je določil Vsemogočni duhovski stan, gotovo ga dosežeš. « 

Misijonar ga še popraša, je H kaj obiskoval latinske šole. 

»Stiri leta,« odgovori deček, »in vsako leto sem bil odlikovan !« Mala skušnj a 
pokaže, kaj se je Martinek učil in koliko š e 
zna, kar gospoda misijonarja zelo zveseli ; 
zato reče : 

»če ti je prav, pa ponoviva med vožnjo nekoliko latinščine . Šolsko knjigo nadomesti moj brevir. In prav v lepih odstavkih je popisano življenje svetnikov . 
Najprvo prestaviš v angleščino, iz angleščine pa zopet v latinščino. Čudil se 
boš, kako boš lahko napredoval . V Klondike pa bomo ob nedeljah in praznikih i n 
dolgih zimskih večerih imeli šolo ter se 


- 37 

pridno učili raznovrstnih in potrebnih 
stvari.« 

Kar iskrele so dečku oči samega veselja. Prav zadovoljen je bil z misijonarjevim namenom, in čas jim je potekal hitreje, vožnja pa jim je postajala prijetneSa. 

Vala, tako se je imenovala ladja, na ka

teri so se vozili, je že daleč priplula, pre, 
koračila mejo zjedinenih držav in puhal amimo velikih otokov Baukover in Šarlote, ki so jih imeli Britanci v posesti. Na 
otokih so bujno rastle mogočne jelke, k i 
so jim pa kmalu izginile izpred oči in razprostirali so se popotnikom zopet sami valovi nemirnega morja . 

»AIi nismo še na Alaski?« vpraš a 

Martinek zvedavo svojega učitelja . 

»Prvi otoki, ki jih kmalu zagledamo , 
so v bližini dolgega zemeljskega kosa 

zemlje, ki sega daleč v morje, ter se južn a 
Maska imenuje. Prava Maska se začenj a 
pa še le pri gori Elias, ki kipi 5900 m na d 
morjem proti nebu, tedaj 1000 m više ko t 
Montblank, najvišja gora v Evropi . « 

»Vidimo to goro?« vpraša Martinek . 
»Ti že lahko, ker se pelješ do izliv a 

reke Jukon, in pa če bo vreme lepo jasno,
jaz pa ne ; v Sitki izstopim in potujem peš 
v družbi nekaterih Indijancev, ki me bod o 
spremljali z veseljem črez plazove sedla 
Kilkot.« 


»Midva z očetom se vam tudi pridruživa ; saj morava peš, ker je vožnja predraga. Kapitan je namreč vožnjo trikrat 
podražil, so mi pravili včeraj oče . « 

»Tebe že še vzame za navadno ceno , 

sva se jaz in oče že pogovorila s kapitanom in tudi vozni listek zate že plačala . 
Vozil se boš z ladjo po Beringovem jezer u 
in boš lahko videl bele medvede in velikanske ribe, ki žive v tamošnjih vodah ; 
potem pa počasno po reki Jukon navzgor ,
mi pa bomo plezali črez velikanske snežnike in na plazih ledu plezali po reki navzdol. Zelo nevarno je, še celo za izkušene može. Vidiš, kapitanu si se pa ti priljubil, in dovolil je, da smeš spremljati gospoda misijonarja in nuni usmiljenki . In ti, 
v zahvalo, si tako žalosten in nejevoljen? « 

y,G gospod, rajši grem z vami in očetom,« je prosil Martinek, »in ne ostane m 
na ladji.« Ko je pa videl, da tudi oče želi 
tako, se je vdal, čeprav zelo, zelo nerad . 

Zapazili so v tem na južni strani Alaske mnogo otokov, Aleksandrijski arhipel imenovanih, z mnogim itn visoko proti 
nebu molečim gorovjem. Na morju od 
vzhoda so se vzdigovali stebri črneg a 
dima; prihajal je parnik nasproti. Kapitan 
vzame daljnogled in pravi : »Srečamo ladjo Vaukover z množico zlatokopov iz Kanade. Gospod Hribar, srečni ste, da ste ž e 
plačali važni listek svojemu dečku . Culi 


— 39 
boste, kako se je podražila vožnja. Že lansko leto so jo zvišali za 1000 dolarjev. Le 
gotovo število potnikov moremo preva

žati, pot črez gorovje pa tudi ni za vsakega,« 

Približala se je ladja iz Kanade tak o 
blizu, da so se lahko pogovarjali iz ene 
ladje na drugo . In resnico je govoril kapitan. Ladja Vaukover je bila prenapolnje

na in zlatokopi potniki so začeli licitirati 
vozne listke . 

»Oče, pustite prodati moj llste'R,« pro-
si Nrartlnek. »Veliko denarja dobim zanj , 
katerega pošljemo materi, črez gore bo m 
pa gotovo vas dohajal, lahko stavim z vaml.« 

»Blagi deček, sinko rnoj,« reče oče 
ginjen in se vda njegovi prošenji, ko sta se 
dogovorila tudi z misijonarjem . 

Zadnji listek, in hotela ga je množica 
potnikov. Dražili so ga, kar se je dalo . 

»Dvanajststo dolarjev!« zakliče mož z 
velikim trebuhom, ki mu ni nikakor ugajala pešpot črez hribe. — »Trinajststo,« 
zavpile velik in suh mož z sukneno oviiae'o za vratom . — »Še petdeset več!,< reče preišnii debeluh z jeznim nasmehom . 
»Z vašimi dolgimi nogami lažje korakat e 
po hribih, kakor iaz, brat Jonatan . ,<,. -
»Petnajststo dolarlev!« zavpije na ve s 
glas dolgi suhec. »Kdo dá več?« 


s"... 40 --, 

Vse molči. Ozrejo se na debeluha. 
Mislili so, da ponudi gotovo še več . »Petnajststo dolarjev !« reče kapitan k Martinku obrnjen. »Fant, srečo imaš, že tuka jnajdeš zlato! Pravzaprav bi moral dat i 
meni polovico, še bolj pa družbi, ki ima p a 
že tako preveč dobička in denarja . « 

Oče in gospod misijonar sta skora jzavidala dečku tako dobro kupčijo in mu 
vendar čestitala ter se ž njim veselila . 
>,Kaj poreče mati in kako bo gledala, k o 
prejme v tako kratkem času denarno pismo !« pravi gospod Hribar ves srečen . ° 

»Veselili se bodo gotovo, in Marica z 

njimi,« reče deček. Svoje oči upre v kanadsko ladjo in pazno opazuje moža, ki j e 
kupil njegov listek ter reče očetu : »Poglejte onega amerikanskega dolgina, ki se 
je ravnokar obrnil proti nam. Da bi mu le 
ne pokrivala klobuk in ovratnik njegoveg a 
obraza! Prav gotovo je — nesr3e'n i 
Brovne iz Novega Yorka! « 

Gospod Hribar ga pogleda, zmaje z 

ramami in reče : »Podoben mu je ; a kajnaj dela tukaj ?« 

»Pa vendar — morda se mu je posre

čilo uiti črez mejo in vstopil je na ladj o 
Vaukover. V Sitki mu oddaš vozni listek 
in on ti ga mora plačati. Ogledala si ga 
bova natanko, v tem pa vse uredila s kapitanom ladje, da ne uide pravici .« 


41 -
In res, ko se ustavita obe ladji v pri


stanišču Sitka, pride dolgi Amerikanec,
glavo skrbno zavito, na ladjo Vala . Kapi-, 
tan mu dá sam vozni listek, ko je prešte l 
in pregledal dobro denar . Mož vtakne listnico v žep in hoče oditi, kar ga nagovor i 
nenadoma deček, rekoč : >Gospod Brovne, zakaj ste si zakrili znamenje brazdo 
na nosu? Mazilo nič dobro ne drži in prav 
nič vam ne pristoji zakrivati znamenja!(( 

Mož grozno zarjove v strahu j.n oči 
mu izstopijo, kakor bi se boril s smrtjo , 
pri pogledu na dečka in njegovega očeta ;
mislil je namreč, da sta oba našla nesrečn o 
smrt v onem velikanskem požaru v Novem Yorku. Vendar se osrči takoj in skuš a 
uiti z zvijačo, češ : »Jaz nisem Brovne , 
ampak -« ;in beseda mu je obtičala v 
grlu in ni mogel povedati nikakega imena. 

»Ne izmišljujte si imen, gospod Brov

ne,« reče kapitan hladno . »Dobili srn o 
vas. Peljali se boste z menoj nazaj v San 
Francisko, do tedaj pa ostanete tu v Sitk i 
par mesecev in lahko premišljujete, kak o 
se boste zagovarjali pred sodniki. Vklenite ga! « 

Ljuto se je branil Brovne in mahal z 
rokami na vse strani ter sunil gospoda 
Hribarja, da je odletel po stopnicah navzdol. Pa krepkj mornarji so ga obvladali , 
mu zvezali roke in ga oddali pQliciji pri

stanišča Sitka. 


'""''"•' 42 «""'' 

Martinek pa je hitel po stopnicah na

vzdol, kjer je sedel oče in vzdihoval radi 
bolečine v nogi: »Bojim se, da sem si zlomil nogo in ne bom mogel črez gorovje v 
deželo zlata k 

5. V SUlki in Žiiio. 
Poklicani zdravnik je dognal, da s i 

gospod Hribar ni zlomil noge, pač pa tak o 
močno poškodoval, da ne bo mogel dal jčasa hoditi . 

»Prav mirno morate ležati v Iadji, « 

reče kapitan. »Vozili se boste pa z listkom, ki ga je plačal lepi Brovne, katerega smo izročili v Sitki tamošnji policiji . « 

»Kaj pa moj sin Martin? Se h sm e 
voziti z menoj ?« vpraša Hribar . 

»Prav žal mi je,« reče kapitan, »ladj a 
je že tako prenapolnjena . Rekel pa mi j e 
gospod misijonar Barnum, da rad vzam e 
dečka seboj črez prelaz Kilkot, in gotovo 
pridejo pred nami v Klondike . « 

Težka je bila sicer ločitev od sina, a 
gospod Hribar se je moral udati. Hvalžno je sprejel ponudbo gospoda misijonarj a 
in rekel sinu : »Ker ravno želiš spremljat i 
gospoda Barnuma, pa pojdi, prej pa š e 
piševa materi pismo. Predstojnik kraja 
Sitka mi. je tudi izplačal 500 dolarjev, katera vsota je bila razpisana v nagrado 
tistemu, ki pokaže sled hudodelca Brovna . 
In tako rncreva poslati materi 1000 do


- 43 

larjev, in hvala Bogu, ne skrbiva, da bi 
se ji godilo slabo . Pismo ti pa hočem sam 
narekovati.« 

Martinek piše in popisuje na dolgo i n 

široko potovanje v Sitko, a očetove nesreče prav nič ne omeni . >>.Zalostili bi se, « 
reče Hribar. »Ko pa prideva v Davison 
Liti, pristanišče, kjer se ustavi zadnji č 
ladja, zopet skupaj poročava materi i n 
Marici o novem potovanju.« 

Dokončala sta pismo in se morala ž e 
ločiti. S tež°avo je premagoval Martine k 
bolest ločitve, sprejel klečé očetov blago 
slov in hitel ven od očeta, da bi ne vide l 
solz, ki mu rosijo oči. 

Par minut pozneje je odplula ladja i z 

pristanišča. Z obrežja pa sta gledala za 
trio misijonar Barnum in Martinek in klicala usmiljenkama, ki sta mu migali z rokami v zadnji pozdrav in na svidenje,
rekoč : »Skrbite, prosim, za očeta! « 

Še je zrl deček za odhajajočo ladjo, s i 
otrl solze iz oči, se obrnil k misijonarju i n 
rekel : »Gospod, sedaj pa kar črez gore, i n 
če ladja v bližnjem pristanišču postoji, pa 
pozdravimo očeta z obale . « 

»Ne tako ngglo, deček rnoj,« odvrn e 
misijonar. »Bojim se še vetrov in neviht, 
in gosta megla krije snežnike in ledenike. « 

»Glejte, oni-le možje so si najeli kažipota, že gredo,« sili Martin. »Pridruživa 
se jim tud~i midva in pojdiva ž njimi!« 


-44 --
Ladja Vala je res pustila kakih 20 potnikov radi pomanjkanja prostora, ki so 
naprosili Indijance, da so jim odnašali 
prtljago in kazali pot . Misijonar Bar= 
pa ni hotel potovati z zlatokopi, ne z indijanskimi kažipoti. »Pri mojem bratu 

Rene v pokrajini Zino počakava ugodnejšega vremena,« reče misijonar . »Njegove 
dušice, večina kristjani, so boljši in zanesl ;ivejši kažipoti kakor pa ti-le. Tudi me 
čaka tam nekaj mojih Eskimov, zvestih i n 
izvrstnih brodnikov, ki nas varno prepeljejo po nekaterih krajih črez reko. « 
Pred Indijanci je svaril tudi ostale potnike , 
ki ga pa n,iso poslušali, češ : »Ali naj čakamo, da zgine megla z vrhov gora? Kar 
se pa Indijancev, naših vodnikov tiče, ji h 
pa že strahujemo z revolverji . « 

»Bojim se, da boste še močno obžalovali svoj sklep,« reče prijazno duhovni k 
divjim in surovim zlatokopom, ki so s e 
kar že norčevali iz pobožnega misijonarja . 
Nato sedeta z dečkom v čoln in se peljet a 
mirno otokov Aleksandrijski arhipel proti 
lino, glavnemu mestu južne Maske, ki n i 
daleč v stran od Sitke pristanišča in zaliva Taku. 

Močno se je razveselil brat Rene, k o 
je zvedel, da prihaja brat Barnum . sivel 
je še vedno kot samotar v družbi ubogi h 
Indijancev. Z odprtimi rokam je šel bratu 
nasproti. 


In nič manj se ga niso veselili Eskimi , 
ki jih je bil pripeljal s seboj in pustili pri 
bratu. »Domov! domov! gospod !« so m u 
klicali nasproti. »peljite nas k našim bra-
tom v močvirje in na obreže velike rek e 
nazaj !« 

»Kako, otroci moji, ali se vam ne dopade tu pri mojem bratu ?« vpraša misijonar Barnum. »Prebivavci, skoraj vaš i 
bratje, so gotovo prijazni z vami! Ali nis o 
ribe tukajšnjih voda okusne ,gin meso divjih živali užitno? In cerkev? Ni li cerke v 

misijonarja Rene večja in lepša, kakor 
naša v pokrajini Nuloto ? « 

»0 gospod !« odgovore Eskimi, »tukaj§nj,i bratje so že dobri, a vaši otroci , 
gospod, ne razumemo njih govora . Tudi 
rib je mnogo lepih in velikih, a jedo ji h 

sveže, in vendar so okusnejše, če leže 
nekaj časa na kupu in so starejše . Meso 
ubitih živali se pa ne more meriti z mesom naših srn in morskih psov . O gospod,
vaši otroci pogrešamo domačih pridelkov. 
Cerkev je pa tukaj res večja in lepša, a 
povedati hočemo, ko se vrnemo domov , 
svojim bratom, in zidali bomo veliko več 
jo in lepšo. « 

Smejati se je moral misijonar okus u 

svo'ih otročičev Eskimov, ki precenjujej o 
pokvarjene ribe, ter reče : »Prav imate , 
ljubi moji, da zidate večjo in lepšo cerkev ! 
Bodite pripravljeni vedno za potovanje ; 


prvega lepega dne odrinemo!« Predstavi l 

jim je tudi rnladega Martinka, rekoč : 
»Mladi gospod je belokožec, a ne tako hudoben, kakor oni v Klondike, da bi vas 
mučil in trpinčil. Potuje z nami in postane 
duhovni oče vašim bratom . « 

»Dobro, živijo!« zakriče hkratu vsi,
ga opazujejo in spoštljivo gledajo . »Nesli 
ga bomo črez gorovje in rnu dajal i 
boljših jedi in pijače za hrano,« reče njih 
poglavar, Mufijo po imenu . 

»Kaj ste jim pa morali povedati, gospod misijonar,« vpraša Martinek, »da m e 

gledajo s svojimi malimi očmi, kakor b i 
bil njih brat! « 

Gospod misijonar mu odvrne šaljivo : 
»Postati moraš misijonar in izpolniti moj o 
besedo : seveda če je božja volja. Sedaj jih 
pa še obdaruj z darili, ki sva jih nakupila 
zanje v Sitki.« Zdaj so se jim zasvetil e 
oči polne veselja in radosti ; popolnom a 
njihov je bil in vzljubili so ga. Ko so ga 
pa drugo jutro, bila je ravno nedelja, vi-
deli streči duhovnom pri sveti maši, so g a 
imeli že za pol duhovna. 

Pa tudi prebivavcem pokrajine Žino , 
kjer je gospodaril misijonar Rene, se je 
mali belokožec Martinek zelo priljubil . 
Njih glavar, Lučistan po imenu, jima j e 
prinesel belega zajca v dar in se ponudi l 
za kažipota črez prelaz Kilkot do jezera 
Benet, koder mu je bila znana pot kakor 


47 •''''-'' 

nikomur drugemu. Martinek ga je na misijonarjev migljaj še obdaril s par mericami dobrega tobaka za tako prijaznost. 

In Lučistan je hitel hvaliti Martinka, rekoč : »Kar poznam belokožcev, ni nihč e 
tako dober kakor ta jn ljubim ga kakor 
našega črnosukneža, < tako so imenoval i 
fndijanci svojega duhovna v njih priprostosti. 

6. Na prelazu Kilkot. 
In nastopil je mesec junij. Solnce j e 
pripekalo, polagoma razpršilo gosto me

glo, im jeli so se svitati v solnčni bliščobi 
vrhovi visoko proti nebu strmečih gora , 
katere je pokrivala še trda ledena skorja . 
Divil se jim je naš Martinek in z občudovanjem zrl kras in lepoto prirode ; saj zdi 
videl v svojem življenju kaj takega . 

»To je gora Lepo vreme,« reče misi'onar dečku. »Visoka je 4700 metrov, približno kakor Montblank v Evropi. Lepo 
vreme se pa imenuje radi tega, ker poka 
že svoj, z večnim ledom in snegom pokrit i 
vrhunec le ob času lepega vremena . SedW je čas, da odrinemo . « 

Glavar pokrajine Žino, Lučistan, j e 
bil takoj pripravljen jih spremiti s tropico 
svojih podložnikov ; prijazno se je smejal , 
kimal in kazal na vrhunec gore Lepo 
vreme. 


- 48 -

Vse je bilo že pripravljeno, šli so v 

čolne z gospodom misijonarjem Rene in 
odrinili od kraja obale . Dina, tako se j e 
imenoval kraj, kjer so zapustili čolne i n 
začeli peš pot črez pas Kilkot, je bil oddaljen kakih 100 morskih milj od pokrajine Žino, že proti koncu ozkega kanala 
ali morske ceste Lin. Indijanci, prebivavci 
pokrajine Zino, so izvrstni ribiči in lovci . 
Dobro so poznali nevarnost. vode in nenadnih viharjev v morski ožini. Tri dni so 
se vozili po morju brez vsake nevarnosti . 
Strme pa je zrl Martinek skale in pečine, 
pokrite s snegom in ledom in skoro naravnost kipeče proti nebu. »Tamkaj bomo 
plezali po pečevju navzgor ?« vpraša v 
silnem strahu Martinek, »Bog nas varu jnezgode!« Se strašneje in boječe so p a 
opazovali velikanske pečine Eskimi, nevajeni takih potov v svoji pokrajinj. Njih 
spremli

,evavci iz pokrajine Žino so se ji m 
pa smejali in zaničljivo gledali višino pečevja ; glavar Lueistan pa reče : »Bog j e 
dal človeku roke in noge, da more hodit i 
in plezati po gorah. Malega belokožca 
vzamem na svoje rame ; ostale pa, majhne in široke, skoraj kroglji podobne ljudi, 
trkljajo in vale moji, takih potov vajeni 
ljudje po pečevju navzgor . « 

Prijazno se je nasmehnil mali Mufijo ; 

in ko začno iti v hrib, sili zastavni Luči 
stan v Martinka, naj mu spleza na široki 


— 49 — 

hrbet . Martinek se pa brani in prosi, na j 
mu navežejo na hrbet zavitek s perilom i n 
kožuhi, kakor vsem ostalim potovavcem. 
Tudi misijonar Barnum si naveže perilo i n 

kožuh na hrbet, povrhu pa še zabojček z 
orodjem zasilnega oltarja. Indijanci in 
Eskimi pa se oblože s težo nad er cent. 

In vozili so se po šumečem in lede 
nem potoku navzgor vijočem se v širok i 
dolini, ki se je polagoma zožavala in spre 
menila v skalno duplino, v katero je drvela voda s silnim šumom . Colne ustavij o 
pred duplino in Lučistan reče: »Sedaj pa 
črez gorovje ! 

Stopi do pasu v vodo in posadi p o 

vrsti vse sopotovalce iz čolnov na bližnj o 
skalo nad duplino, kamor se končno tud i 
sam zavihti. Nesreča pa hoče, da pade neokreten Eskimo v vodo, ki bi ga bila odnesla kmalu v duplino ; a rešil ga je spretn i 
Lučistan in pristavil z nekako zadovoljnostjo : »Koliko ljudi je že zgubilo življenj e 
v deročih valovih ledenega potoka. « 

Prav nič ni ugajala ubogemu Eskim u 
vsa premočena obleka in voda v trebuhu , 
katere je požrl več kakor treba, da bi s i 
ugasil najhujšo žejo, in komaj se je premikal naprej. 

Z velikim trudom se je pomikal z a 
drugimi, a kmalu zaostal. Ves truden in 

zrl-luč:en se vsede na bližnjo skalo in ža -

Zlatokopi. 4 


lostno zre za odhajajočimi, ki se pa ne 
zmenijo veliko zanj, ampak gredó svojo 
pot po pečinah navzgor . Le malemu Martinku se smili in ostal je pri njemu. »Na.
prejk reče mu prijazno in skuša dokazati 
in dopovedati bolj z znaki kakor z bese 
dami v njegovem jeziku, ki s,i jih je priuči l 
med potjo, da ga gotovo dohiti smrt, ak o 
obsedi ves premočen v takem mrazu . 
Eskim, ves potrt in žalosten, reče s solzami v očeh in zmaje z glavo : »Ne morem 
naprej, umreti moram tukaj . Zastonj me 
pričakuje moj oče Zeleni Val na ol:O. i 
velike reke. Pozdravi ga, mali oče misijonar, in reci mu, da je njegov sin zletel v 
nebesa. Pojdi, pusti me — umiram ! « 

Hitro izvleče Martinek iz svojega za 
vitka na hrbtu gorko obleko in reče Eskimu, kolikor mu je mogel dopovedati v njegovem jeziku : »Preobleci se, saj sva skoraj oba enako velika, in obleka ti bo prav , 
tvojo mokro pa že posušimo pri ognju. :{
In pomagal mu jse preobleči skoraj že 
napol zmrzlemu, ki v resnici ni bil prav 
nič večji, pač pa mnogo širji. Martinek 
zvije mokro obleko, že vso ledeno, skupaj, jo zavihti na svoj hrbet in reče : »Sedaj pa le naprej, kar najhitreje, da doideva naše znance,{{ ga prime za roko, in 
hitita naprej. 

Ni pa trajalo dolgo časa in ogrel si j e 
Eskimo že napol zmrzle ude v gorki oble


5 

ki vsled hitre hoje in vesel poln radost! v 

očeh reče : »O, mislil sem, da urnrern gotovo na skali, a otel rne je smrti mali oee, « 
tako so namreč imenovali Indijanci malega 1artinka. »Tvoj sem vse dni življenja, pa:ne samo jaz, ampak tudi moj i 
bratje in oče Zeleni. Val ; nositi te hočemo doma na rokah v znak hvaležnosti, d a 
si mi rešil življenje . « 

Prav slabo ga je umel Martinek ; spoznal pa je, da ga je pridobil zase, in vsa 
znamenja. ki jih je delal Esklmo, so pričala, da se hoče skazati hvaležnega. Tudi 
ostali Eskimi in Indijanci so ohčdoval i 
usmiljeno srce malega dečka, ko so za 
gledali Eskima v njegovi gorki obleki . 
Mufijo, poglavar Eskimov, mu pa pade k 
nogam in reče : »O mali oče ima usmiljen-o 
in dobro srce kakor na§ oče misijonar ! « 

Na kraju ledenika, kjer prihaja rek a 
Idina na sviti() iz ledene votline, sta došla 
Martinek in Eskimo svoje tovariše. 

Še so morali iti kakih tisoč metro v 
visoko do prelaza. Pot je bila strma, 
utrudljiva in nevarna celo življenju . Pri 
vsakem koraku je spodrsnil Martinek i n 
odletel bi bil črez skalo globoko v prepad , 
da ga nista prestregla in obvarovala dv a 
Eskima. Eskimi kakor tudi Indijanci s (
imeli na nogah mehko podvezo in brez 
skrbi stopali po ledu ; a usnjati podplati, 

4* 


— 52 — 

kakoršne je nosil Martinek, dasi nabiti z 

močnimi žreblji, so drčah, da je bilo joj ! 

Proti večeru je bilo in imeli so še precej hoda po strmem pečevju do vrhunca . 
»Tani je Sta'nova koča,« reče Lučistan i n 
pokaže z roko na visoko mogočno skalovje ; »tam tudi počivamo nekaj časa . « 
Napeli so zadnje moči in plezali po ledenem skalovju, da pridejo čimprej do kraja , 
kjer se bodo izpočili. »Vendar enkrat! « 
vzdihne Martinek in ves izmučen sed e 
poleg ognja, katerega so zanetili napre jidoči Indijanci. Tudi misijonar je bil truden in ves izmučen . »Jutri gremo navzdol,« tolaži skoraj onemoglega dečka . 
»Ko pa dospemo do Benvetskega jezera, 
si napravimo male čolne, po katerih pri 
plavamo v reko Jukon . Glej, kako krasn o 
se pogreza solnce v rnolie! In kako lep o 
odsevajo otoki, gorovja irl ledeniki v žarkih zahajajočega solnca. Ze bo 11 ura, ob 
eni solnce zopet vzhaja meseca junija, no č 
traja le par ur ; zato pa dan v zimskem 
času tudi samo par ur ali še manj . In n'a 
Jukonu prav na severu nam bo svetila se 
verna luč skoraj z enako svetlobo kako r 
solnce.« 

Martinek, truden in upehan, ni poslu 
šal misijonarja, še manj se zanimal za 
pri rodno krasoto gorskega sveta, ampa k 
se hitro zavil v svoj kožuh in zaspal še 
predno je mogel dokončati začeti očenaš . 


- 53 -

Kakor zvesta žival je legel Eskim, ki g a 
je Martinek na poti rešil pogina, zavit v 
debelo kožuhovino k njegovim nogam, i n 
kmalu so spali vsi okoli ognja. 

Koliko časa je spal Martinek, ni znal . 
ko ga zbudi misijonar rekoč : »Na nog e 
Ali te valimo v kožuh zavitega do Genetskega jezera. Otri si spanec raz oči s snegom in izpij skledico gorke kave, ki se m 

o skuhal, da se nekoliko segreješ ; in 
glej, megle čez gorovje sem ne pomenjajo 
nič, dobrega . « 
V resnici so se valili mogočni stebri 
mrzle megle od severa in ovijali višin o 
prelaza, kjer so počivali naši potniki, z ledeno skorjo. Le z veliko previdnostjo s o 
nadaljevali pot naši znanci . Lučistan gre 
naprej, ostalim pa ukaže stopati posamn o 

za njim ravno na isti prostor, kakor on . 

In šli so tako v dolgi vrsti drug za 
drugim po stopinjah poglavarja po ledenikih navzdol . Večkrat so pa slišali bobnenje potokov iz razpok in prepadov, katerih višino in pogubonosno nižino je zakrivala kakor nalašč mrzla gosta megla . 
Prišli so na kraj ledenika . Zdrčali so polagoma opiraje se na palice navzdol. Ze 
so mislili, da je zgrešil njih vodnik Luči 
stan pravo pot . Zapovedal je mir in legel 
na tla. »Ga že čutim,« reče končno, vstane in krene v drugo smer . Kmalu pa so začuli, šumenje in drvenje divjega potoka . 


-54 "'l"' 
»Gotovo pridemo po ti poti do Benetskeg a 

jezera,« reče misijonar. 

Ni se motil misijonar Barnum . V smer i 
potoka so prihajali vedno nižje in nižje. Ko 
pa je razpršilo solnce mrzlo meglo, so ji m 
nudile svojo senco stoletne jelke in jih 
sprejele pod svoje okrilje. V daljavi rned 

mogočnim skalovjem se je pa zabliščalo 
v solnčnih žarkih površje velikega jezera 
in misijonar zakliče ves vesel : »Benetsko 
jezero! Hvala Bogu, prestali srno najtežavnejšo pot in srečno dospeli do jezera! « 

7. Na jezeru. 
»Končana je res na'težavnejša pot, 
a ne najnevarnejša. BenQtsko jezero, iz katerega izvira reka Jukon, je daleč na severu in leži med britsko Kolumbijo in severozahodno Kanado . Po reki navzdol ne 
kaj časa je druga reka Leves in pri zaliv u 
Selkirk pa Peli - River, katera se imenuje 
že v bližini zlatega polja Klondike prede n 
zapusti Kanado in prestopi mejo Maske z 
imenom Jukon. Pot v kraje, kjer se koplje 
zlato, je iz jezera v reko, po reki navzdol 
proti severozahodu in na mestu smo. In 
ravno ta pot je najnevarnejša . Ob padcih 
strme in deroče reke se je razbil že marsikak čoln in mala ladja. Da bi pa potoval i 
po suhem, po obali ali pa črez strašne gore, je nemogoče. Saj bi nam pošla tud i 
hrana na dvamesee'ni poti, ki jo ne more


.....11 55 

mo nositi toliko seboj .« Tako je govoril 

misijonar dečku in pristavil končno : 

»Prav nič ne pomaga, voziti se moramo po reki, kakor se je vozil umrli knezoškof Segers, ki je prvi vodil misijonarje 
v pokrajino in obrežje reke Jukon . Gosto 
zaraščeni gozdi in prevelike skale nam 
branijo pot po suhem. I1e poglej te-le sten e 
nad jezerom! Kar navpik se vzdigujejo iz 
vode 40 do 50 m visoko ali pa še više. Več 
dni bi morali hoditi in Iskati, predno najdemo iztok skoraj 100 km dolgega jezera . 
In vkljub temu bi še vedno naleteli na raz 
ne zapreke in ovire . Le počakajmo, da Indijanci vse urede. Gospod misijonar Rene 
nam je dal izvrstne delavce, ki dovrše v najkrajšem času par čolnov iz drevesnega lubja. Naši ljudje Eskimi so pa 
pravi mojstri v izdelovanju večjih in močnih čolnov. « 

Ustavimo se nekaj dni pri izlivu 
potoka. Nekaj časa, in že so stale lepe 
koče na obrežju, nar&ene iz vej in raz 
nega dračja ; najlepša je bila seveda ona, 
v kateri je bival duhoven . Ta se je pa spravil v kot, ves ostali prostor pa porabil za 
kapelo in opravljal vsak dan daritev sv . 
maše, pri kateri so bili navzoči vedno vs i 
Indijanci in Eskimi ter prav pobožno molili. Tudi Martinova koča je bila prav lepa 
in dična ; Eskimo, ki mu je rešil Marti'nek 
na poti življenje, mu je postlal z mehkim 


mahom, sam pa je legel vsak večer pred 
kočina vrata, kakor zvesta žival zna k 
hvaležnosti. Za koče, v katerih so bili drugi po dva ali trije, se pa niso veliko zmenili. Pridno so se poprijeli Indijanci del a 
čolnov iz lubja. Hiteli so v gozd s sekiro in 
žago ter kmalu prinesli debelih debel, vejevja in začeli plesti dno. Drugi so lupil i 
brezova debla in pripravljali lubje za stranice čolnov, a tretji hiteli nabirat sniole, s 
katero zamažejo čolne po skladih, (da n e 
more najti voda niti najmanjše špranje i n 
prodreti v čolne. Martinek jim je pomagal 
po svojih močeh in se čudil njihovi spretnosti in razumu v pletenju čolnov. 

»Vzemite s seboj veliko smole, da 
zamažete luknje, ki bi si jih utegnila na 

praviti voda na č'olnih,« reče glavar Indijancev. »Dobro bi tudi bilo, da mali oče,« 
tako so imenovali Indijanci Martinka, »za 
menja svoje z žeblji kovane črevlje z našimi. Napraviti mu hočem jaz prav lične 
iz veveričnih kož, katere vjamem gotov o 
že jutri. Drugače nam predere čoln, voda 
vdere vanj in se potopimo v par minutah. « 

»Dobro,« reče Martinek, »obdarim e 
z lepim žepnim nožem za nove črevlje 1z 
veveričnih kož. Pa tudi gospodu misijonarju, »ernosuknežu«, moraš narediti pa r 
lepih, gorkih in mehkih črevljev iz kož ko t 
meni ; drugače nam predere čoln s svojimi.« 


57 «.«¦.¦ 

»O gospod že vé, kako se vozi v čolnih . Zavije si noge v mehko odejo, sede v 
kot in miruje kot miška, ki čuti v bližin i 
mačko. Ti pa nisi vajen še take vožnje! « 

»Videl boš, kako znam tudi jaz mirno 

sedeti, če je treba,« mu reče Martinek ; 
»kaj pa mahu in smole imaš dovolj? Prav ; 
sedaj pa grem z malim Eskimom lovi t 
ribe! « 

V tem, ko so Indijanci pridno gradil i 

čolne, lovili v gozdu veverice, mačke in 

podlasice, da prodajo njih kožuhe v svoj i 

pokrajini Zino, so lovili. Eskimi v jezeru 

velike ribe. Čas je bil ugoden in že prvi 

dan so nalovili v potoku velikih lepih ri b 
skoraj do 20 funtov težkih . In gospod misijonar Barnum je pripravil prav okusn o 
večerjo. Pozneje so si napravili ostroge in 
čakali več ur na skalah obrežja mirno i n 
tiho. Riba se je približala, pa kakor blisk 
--- zadela jo je ostroga iz ribičeve roke, 
se ji je zadrla globok v telo in potegnil j o 
je ribič iz vode s smehom na obrazu v 
znak zadovoljnosti . Martinek pa je čepe l 
za hrbtom svojega prijatelja Eskima, kateremu je rešil v pečevju življenje, in se 
uril v potrpežljivosti . Kake pol ure je 
strpel mirno in nepremično na skali, potem 
pa se počasi zmuzal in odšel . 

»Kako morejo ubogi Eskirni toliko ča-
sa mirno in nepremično čakati,« reče Martinek nekoč gospodu misijonarju . 


-58 -
»Vajeni so že od mladosti,« mu odvrn e 

misijonar. »V Jukonu in Severnem morju 

čakajo v najhujšerh mrazu ves dan pr i 
luknjah, ki so jih prebili v led, z ostrogo 
v roki na ribe, ki pridejo srkat sveži zrak . 
Da niso tako vztrajni v potrpežljivosti, b i 
morali lakote poginiti. Tudi ti se uči in uri 
v potrpežljivosti, če hočeš postati misijonar ali črnosuknež, kakor imenuje :;o Indijanci iz priprostosti svoje misijonarje . « 

»O gospod, če je treba toliko potrpežljivosti, pa obupam nad svojim poklicem, « 
reče s smehom deček . 

Minilo je teden dni in čolni iz lubja s o 
bili gotovi. Kako se je razveselil Martinek , 
ko so poskušali čolne na jezeru in se vozili sem in tja. Brez vsake težave sta pri 
jela po dva moža en čoln, ga zadela n a 
glavo in nesla v vodo . Kakor listič popirj a 
so se zibali čolni in plavali po vodi. Zadovoljno so kimali Indijanci, Eskimi pa nis o 
mogli prehvaliti dela svojih bratov. Poskušali so tudi, kako težo morajo nosit i 
bolni. Vso prtljago, ki so jo imeli seboj, s o 
znesli v čolne tako, da ni ovirala veslačev 
in ne tlačila čolnov preveč v vodo' na en i 
ali drugi strani, ampak vedno v sredin i 
čolna z ravnotežjem. Štirje veslači so se 
usedli k veslom in eden zadaj h krmil u 
Ostali so se pa razvrstili ob straneh čoln a 
tako, da je bilo ravnotežje vedno v sredi , 
da se čoln ni nagnil preveč na to ali ono 


- 59 

stran. Ko so pa spravili vse v čolne, so 
se pogreznili v vodo in le še za prst debelosti gledali iz vode. Lučistan, poglava r 
Indijancev, je zmajal z glavo in rekel : 
»Taki čolni niso varni v deročih vodah . 
Naši gospodje belokožci se bodo gotovo 
bali vstopiti . Naredimo jim rajši še enega , 
‘ katerem se vozijo sami brez prtljage . « 

Obrnil je čoln in krenil proti obali . 
'Vstavili so se, -- in že zavpije : »Kilkot 

— kaj želijo?« Vsi pogledajo na koče, ki 
so jih ravnokar zapustili, in zapazijo tri 
Indijance, zavite v njihova volnena oblačila, čepeti na obali. 
»Migajo nam . Poslušajmo, kaj žele, « 

reče Lučistan in ustavi čoln na vodi nekoliko od obali ali suhe zemlje. 

8. Rjavi Lisjak. 
Nekaj časa so stali na vodi, potem so 
se pa bližali počasi in previdno obali. Vsi 
so strmeli in gledali Indijance . Približali 
so se, da so jih lahko spoznali. »Poglavar 
z orlovimi peresi na glavi je Rjavi Lisja k 
-- grozen bojevnik. Marsikaka glava,
tudi belokožcev, visi že v njegovi celici, « 
reče Lu'c'istan gospodu misijonarju. Vstane 
in pozdravi Indijance na obali in reče : 
»Je-li moj brat, Rjavi Lisjak, na lovu, d a 
si je okrasil Wavo z orlovimi peresi? Ali 


se veseli kake zmage v bodočnosti njegovo srce ? « 

»Rjavi Lisjak je na lovu,« se čuje o d 
obali na morje . »A ne lovi svojega brat a 
Lučistana ali njegovih bratov, ampak belokožce, naše sovražnike. Pred kratkim 
časom so mi usmrtili mojega brata, Modro Sovo z neko malo cevjo, ki jo potegnejo nevidoma iz žepa in močno poči . 
Hudobnejši so kot rjavi medved in veli 
kanska kača klopotača, ki da znamenje s 
sikanjem, medved pa z momljanjem, predno popadeta svoj plen . Zaklel sem se 
maščevati nad njimi smrt svojega brata , 
Modre Sove, in ne prej nehati jih preganjati, da visi šest njihovih glav za moji m 
pasom, znak zadoščenja. In tudi ti imaš 
belokožce v svojem čolnu. « 

»Močno obžalujem smrt Modre Sove . 
Zares je bil dober, hraber bojevnik in zvi t 
lovec«, reče Lučistan. »In ne morem ti 
ugovarjati, da se ne maščuješ nad njegovimi morilci. Pomisli pa, da so belokožc i 
v mojem čolnu nedolžni in ne maščuj se 
nad njimi. Dobri ljudje so, vsak pameten 
mož pa mora znati ločiti dobre od hudobnih, kakor užitne in strupene jagode, k i 
rastejo v gozdu. « 

»Prav dobro zna govoriti Lue'istan, « 
odvrne Rjavi Lisjak. »Gotovo ne morim 
dobrih belokožcev, če jih najdem,« nadaljuje, 


6 

»Ali ni črnosuknež, gospod misiionar 
namreč, dober človek?« vpraša Lučistan . 
»Vedno je bil naklonjen in prijatelj rdečih 
ljudi, rdečekožcev ali Indijancev . « 

»Dobro, mir in prijaznost naj vlada 

med menoj in črnosuknežem,« odvrne po 

glavar, Rjavi Lisjak po imenu . »Nimaš H 

še kakih drugih belokožcev v svojem 

čolnu?« vpraša dalje . 

»Samo malega dečka, prijatelja črno

sukneža, ki pa ni storil nikomur izmed na

ših bratov kaj žalega, in je v mojem var

stvu.« 

»Ali sem morda rekel, da želim njego

vo glavo? Rjavi Lisjak bi lahko ponoč i 

oblazil vaše koče na obali in v grmovj u 

skrit udušil svoj plen, če bi ravno hrepe

nel po krvi tvojih belokožcev . « 

»Kaj želi tedaj moj brat od n'ih (belo

koz:cev namreč) in nas? tujem ga sicer 

govoriti, a ne razumem, kaj želi?« vpraša 

Lučistan. 

»Potujmo skupaj in preganjajmo hud9bne belokožce. Pridi na suho in pogo

voriti se hočemo. Rjavi Lisjak bo govori l 
in povedal svoje misli tako, da se razumemo. Ne bojte se nič hudega, noben e 
zvijače, prav gotovo ne!« se je rotil po indijanski šegi . 

»Po taki obljubi mu že smemo za

upati,« reče Lučistan gospodu misijonarju , 
»pojdirno, in slišali borno pri ognju, ki si 


-62 
ga napravimo, kaj želi poglavar Rjavi 
Lisjak« . 
Posedli so vsi krog ognja in misijonar jim je ponudil tobaka, ki so si ga na

tlačili v pipe in jih prižgali z ogljem. Poglavar Rjavi Lisjak pihne v ogenj pre ::e jdima in reče : »Gospod ernosuknež, ta tobak je pa dober, da bi ga le tvoj nos še 
dolgo časa duhal, ko bo oni, ki ga ima m 
v mislih, že zdavnaj razjeden in uniče n 
od ran in bolečin. Poznaš dolgokrakega 
moža z malimi, zvitimi očmi in črno zavezo na ranjenem nosu? « 

»Brovne!« vzklikne nehote deček . 

»Kaj ga tudi ti poznaš,« reče Rjav i 
Lisjak in pogleda dečka postrani. »Lahko 
ga je poznati po nosu in tudi tebe poznam 
iz besedi, ki jih je govoril proti meni . Ti si 
deček, ki si izdal moža z zavezanim no 
som velikemu poglavarju in njegovi m 
podložnikom (predsednika in policijo združenih držav je imel v mislih) v Vašingtonu . 
Tvoj oče in črnosuknjež sta ti pa pomagala. In v nagrado ste dobili zelenega papirja (amerikanski denar), pa veliko . A 
jetnik se jim je izmuznil iz luknje kakor 
podlasica, ki prežre omrežje, in ušel . Po-
noči je prišel k meni in rekel : ,Imam dosti 
zelenega papirja. Pelji me čez gorovje v 
deželo Jes-Jes (angleška pokrajina v Kanadi) in dam ti ga toliko, da si lahko kupiš 
najboljšo puško dvocevko, smodnika, 


— 63 
svinca, tobaka in sploh, kar ti poželi srce! ' 

— ,Dobro,' mu rečem jaz, ,kmalu bodeva 
v deželi Jes-Jes.' — ,Pa voditi me moraš 
po potih, da se snidemo z nekim malim 
dečkom in črnosuknežem, ki sta me izdala ; govoriti imam z njima par besedi, ' 
je še pristavil. Maščevati se hoče, kaj me 
briga, in obljubil sem mu, voditi ga do jezera, ki ga belokožci Marsisko jezero 
imenujejo, mi pa ,jezero divjQga mačka' , 
preploviti ga mora vsakdo, ki želi v zlat o 
deželo, bodisi, da pride čez beli prelaz, 
ali pa čez prelaz Kilkot . Pri odteku jezera 
je mogočna skala, raz katero se lahko pregleda ve vodno površje. Ze oddaleč vas 
lahko zapazi mož z zavezanim nosom i n 
se pripravi vas sprejeti . « 
»In moj brat je vodil tega moža, ki ga 
dobro poznam, na oni prostor,« vpraša ve s 

zaerldeh Lučistan. Rjavi Lisjak pa je zr l 
zamišljeno v ogenj in pušil tobak . 

»Ni še tam, pa tudi ne sam ; skrit je v 
moji pokrajini,« reče Rjavi Lis :ak . »Mislil 
sern si namreč" : Belokožci so izvrstni preganjae'i in vohuni, pa zamorejo čakati begunca in mu vzeti glavo . V tem je prišl a 
še cela tropa drugih belokožcev, ki so m e 
prosili, naj jih vodim do jezera, in mi ponujali zelenega papirja, mojim podložnikom pa obljubili kupiti dobrih pušk. Vsi 
srno šli zdoma, pa ne samo možje, ampak 
tildi žene so morale nositi prt!jago in ka


zali pot čez beli prelaz c'o Tlinsk2ga 
jezera ; a jaz sem vodil za njimi po skrivnih potih moža z zavezanim nosom. In 
kako dobro sem jo pogodil ; vohuni in preganjači velikega poglavarja iz Vašingtona 
so zastavili belokožcem pot ter jih pustil i 
naprej, ko so se prepričali dodobra, d a 
nima nihče izmed njih zavezanega nosa . 
Obesili bi jih bili po bližnjih drevesih, i n 
živel bi še moj brat Modra Sova, jaz b i 
bi pa ne užil in požrl toliko jeze in sovraštva kot sedaj 1 « 

»So te ogoljufali za zeleni papir? « 
vpraša Lueistan. 

.>Ni še končan račun,« reče Rjavi Lisjak in obraz se nagrbanči v neprijazn e 
gube, oči pa otemne. »Brat, imaš li kajžganja? Ze spomin sam na zlobo in hudobijo belokožcev mi napolni usta z ne 
prijetnim okusom, in ne morem govoriti ,
če ne dobim par požirkov . « 

»Zganje (ali ognjena voda, kakor s o 
ga imenovali Indijanci) je strupeno in zelo 

škodljivo rdečekožcem (Indijancem namreč), če ga pijo kot imajo navado,« reče 
pri :azno misijonar Barnum . »Dam ti pijače, da te okrepča in prav nič ne škodi . « 

In namešal mu je misijonar studenčnice v svoj kozarec s par kapljicami žgana ter mu ga podal . 

Indijanec vzame, pokuša in reče . 
»Tvoja p.jača hladi, ognjena voda pa 


peče. Prav imaš, škodljiva pijača je to, a 
kdo se je more vzdržati in se zoperstavljati hudi žeji? Pri Tlinskem jezeru se 
snideva s spremljevavcem z mojimi 
ljudmi in ostalimi belokožci, ki so ji m 
kazali pot moji iudje. Moj spremljevavec 
z zavezanim nosom se boji svojih brato v 
in želi se sam prepeljati črez vodo . Prepričam ga pa, da se mu ni bati riikake 
izdaje, in sprijatelji se ž njimi . Na Marsiskem jezeru se ločimo ; odtam pelje ena 
pot proti vzhodu na Atabasko, druga p a 
proti severu v smeri z vodnim tokom . Dobro, mož z zavezanim nosom je šel n a 
splav z drugimi belokožci in vozili smo s e 
skupaj na Marsiskem jezeru . Seboj vzamem samo šest bojevnikov . In tako se vozimo na dveh splavih po nilskem jezeru 
navzdol, po deroči in šumeči reki po Flagiškem jezeru, zopet po deroči reki, dokler ne dospemo na spodnji konec jezer a 
divjega mačka . « 

»Lučistan dobro pozna to pot in dvomi, da bi šli belokožci na splave in se vozili po deroči vodi, ki drvi med velikanskimi skalarni. « 

»Belokožci niso poznali teh voda,« 
nadaljuje Lisjak. »To je bilo vpitja in kri

čanja, ko drvimo po bliskovo mirno skal , 
in obledeli so zdaj še bolj iz samega strahu. Jaz sem se jim pa smejal in jih dražil, da dosedanja vožnja je le igrača v pri -

Zlatokopi . 5 


——


meri z vožnjo skozi votlino in brzino po d 
jezerom Marsi. Seveda povedati jim tega 
nisem smel, zakaj takoj so staknili glave 
skupaj in pri iztoku jezera Marsi so m i 

rekli, da jim moram napraviti čolne, ke r 
se ne upajo voziti na splavih v deroči in 
drveči vovdi, ter jih voditi na kraj, kjer se 
stekata reki Leves in Peni in začena velika reka Jukon. In kako naj ustrežem njih 
želji ? « 

»Seveda ni mogoče,« pritrdi Lučistan . 
»Voziti se po veliki reki nazaj je nemogoče, po suhem bi pa trajalo potovanje toliko časa, da bi se luna lahko že trikrat 
pomladila in ti bi moral lakote poginiti v 
tem času. « 

»Tudi to sem jim povedal, .a zahteval i 

so, da jim naj napravim čolne iz lubja . 
Napravil sem jih, a še niso bili zadovoljni . 
Branili so se plačati dogovorjeno plačilo , 
če jih ne spremljan do velike_ reke Jukon. Pregovarjali smo se in sprli in potegnili so nenadoma vsi iz žepov ,pok 
pok' (revolverje namreč), s katerim mor e 
vsak šestkrat streljati, in ustrelil mi j e 
eden izmed njih mojega brata Modro Sovo, še preden sem mogel izpregovoriti 
besedo in potolažiti jezo. In kaj sem hote l 
storiti? Kakor sem hraber in tudi moji 
bratje z menoj, bi morali podleči dvajsetim belokožcem s .pokpok' v rokah, i n 
vse bi nas pobili in pomorili. Požrl se-m 


67 

nerad jezo in jim obljubil izpolniti, ka r 
žele; a v srcu sem kuhal sovraštvo in 

maščevanje nad njimi.« 

»In si jih res prepeljal po deroč i 
vodi?« vpraša Lučistan . 

»Kaj še,« odvrne Indijanec z zlobnim 
nasmehom . »Naslednjo noč sem pometa l 
vse orodje v jezero in zažgal kočo, v kateri so imeli spravljen kruh in suho meso, 
ter s svojimi brati odplul v čolnih . Le žal,
da je prehitro zavohal ogenj mož z rano 
na nosu, ki ga peče kot goreče oglje in n i 
mogel spati, ter jih še pravočasno zbudil ,
da so rešili nekaj kruha in mesa, drugače 
bi morali lakote poginiti, in maščeval hi 
bil smrt svojega brata nad njimi . Sedaj s e 
pa že prežive, dokler ne priplove ladja s 
črnosuknežem in malim belokožcem, na 
katero planejo kakor podlasice na svojplen. Mož z zavezanim nosom se ma-
ščuje nad svojima izdajalcema, Lučistana 
pa prisili z ostalimi svojimi tovariši s 
,pokpok' v rokah, da jih dovede do reke 
in v deželo zlata. Ali ni res tako? Kaj porečete 'na to, tukaj zbrani?« 

Misijonar vstane, strese roko glavarj u 

Lisjaku in mu prijazno reče : »Vsi se ti 
prav lepo zahvalimo. Da nisi prišel k nam , 
bi nas ujeli naši sovražniki in pobili. Sam 
Gospod ti je vdahnil tako misel in poplačal 
te bo ; tudi moj prijatelj te obdari z zelenim papirjem kakor zvestega vodnika . I 


- 68 

kako si nas pa vendar našel v tej samoti? « 
»Nisem H znal, da je gospod ernosuknež obiskal svojega brata v Zino, kater i 

mu je dal za vodnika zvestega Lučistana. 
In Rjavi Lisjak bi ga ne znal slediti prav 
tako dobro in lahko kakor kosmatinc a 
medveda? Ne samo z namenom opozorit i 
vas na pretečo nevarnost, sem dospel sem , 
ampak napasti skupno našega sovražnika 
hi maščevati se nad njim . Ne uide nam 
ne! Moji ljudje, Rdeči Hrček, Seklst i 
Medved in Enooki Pes (tako so se imenovali Indijanci in podložniki glavarja Lis 
jaka) ga obkolijo kakor krokarji ubiteg a 
bivola. In mož z zavezanim nosom, kakor 
tudi tisti, ki je ustrelil Modro Sovo, mojega brata, naj se pokorita za svoja deja , 
nja po šegi naših očetov obešena na kolu . « 

Divje so se mu bliskale oči, ko je govoril, in njegovi podložniki so mu pritrjevali. Celo krščanski potniki so bili pripravljeni maščevati se z Indijanci nad hudodelci. Misijonar jih pa opomni krščanske dolžnosti in reče : »Gospod jih že kaznuje in poplača njih dela o svojem času . 
Samo On ima pravico maščevanja ; saj ni 
nihče ne izmed belokožcev ne rdečih Indijancev vsegaveden, kakor on sam. Ne 
bo mu ljubo in tudi kaznoval bo Rjavega 
Lisjaka, če se vmešava v njegove pravice . 
Jaz in moji bratje ne gremo ž njim .« 


— b9 — 

»Kaj pa, če vlovi moj brat morilca i n 
ga izroči v deželi Jes-Jes sodniji, da ga 
kaznuje ; bo-li gospod črnosuknež zadovoljen.« In misijonar mu je pritrdil . 

»Pa z zvijačo ga moraš, ne z močilo 
ali silo,« nadaljuje misijonar . »Le pomisli , 
jaz sem miroljuben .človek in se ne bojujem ; deček je še preslab in naši ljudj e 
Eskimi so dobri brodniki in ribiči, pa ni 
kakor hrabri bojevniki, ki bi znali biti kos 
svojemu sovrakiku in ga premagati . 
Lahko sešteješ na prste svoje roke, kakšn e 
moči imaš. « 

»Kar je govoril gospod črnosuknež , 
nisem umel,« odvrne mrmraje glavar Lisjak. »Dobro pa tudi vem, da se žele ma-
ščevati belokožci nad rjavim moz-,_',m . 
In moji ljudje niso več tako hrabri 
in maščevalni, kar so bili obliti z vod o 
(krščeni namreč) in začeli moliti — mogoče je tudi, da jih ima veliki Gospod rajši , 
ker njemu prepuščajo maščevanje, dasi j e 
sladko. Opomnil sem vas, in sami uvidite, 
kako lahko ste se izognili pogubi, ki va m 
je pretila. Vzemite nas s seboj do jezera 
divjega mačka . Kar potem stori Ravi Lisjak, je njegova stvar. « 

Niso mu mogli odreči in zavrniti nje-, 
gone prošnje, ampak odrinili so skupn o 
takoj, ko je bil dogotovljen tretji čoln, i z 
zaliva potoka na široko vodo v svojih čolnih iz lub'a. 


-70 -
9 Na deročih vodah. 

Prijetna je bila vožnja po Benetsk trti 
jezeru in rekah do Marsiškega jezera . Misijonar Barnum je sedel z Martinom v 

čolnu, veslal pa je sam Lučistan . Opazovala sta naravo in čudila se tako divje romantičnim krajem. Velike in začrnelo sivkaste skale so kipele iz morja. Desno in 
levo na obali pa so rastli mogočni gozd i 
črnih jelk, tupatam pomešani z svitlosivkastimi brezami, ki so se vzdigovale prot i 
nebu in ponosno zmajevale z vršički v 
sapi hladnega, vetriča ter se pripogibale i n 
uklanjale hudim morskim vetrovom na d 
morje in njegovo skalovje. V višavah skoraj iz sinjih oblakov pa so zrli v dolgi h 
vrstah z večno zamrznenim snegom po 
kriti ledeniki oblastno v nižave . 

»Kako divno je tu! Rad bi imel očet a 
pri sebi,« reče Martinek. »Bog vé, kje je 
sedaj in kako se godi materi in sestric i 
Mariji v Novem Jorku? « 

»Gotovo dobrem odvrne misijonar. 
»Nekako sedaj sta morali dobiti vajino pismo z denarjem in veselili se bosta. In oče 
je tudi že moral dospeti z la ,Wo Vala v 
reko Jukon; sedaj pa po reki navzgor. 
Vožnja sicer ni naporna, a dolgočasna, 
med brezkončnim močvirjem, nad katerim brenče obla1j samih nadležnih muh .« 


71 

»Oh Bog se usmili! In te bodo očet a 

in usmiljenke pikale in nadlegovale! Se p a 

že raje vozim po jezeru in deročih voda h 

med gorovjem, kakor med nadležnimi mu

hami. Pa odkrito povem : nič ne slutim kaj

dobrega, tako nekako tesno mi je pri srcu . 

Brovne z ranjenim in zavezanim nosom 

se gotovo še maščuje nad menoj, ker sm o 

ga izdali policiji . « 

»Ta človek je obžalovanja vreden,« 
reče misijonar. »Strast in pohlepnost po 
denarju in bogastvu sta ga spravila tako 
daleč, da nima pričakovati nič drugega 
kakor žalosten konec svojega življenja . 
Odpustiti mu moraš in moli zanj; kar je 
tudi edino prav! Moli pa tudi k angelj u 
varhu, da te varuje nezgode. Vse mogoče ,
da potrebujemo njegove pomoči. Glej, 
kako spretno vozijo Eskimi z našimi čolni . 
V kratkem smo v Marsiškem jezeru, sam o 
da bi bilo že konec tega skalovja . « 

A motil se je misijonar. Kredno so pri

pluli do Marsiškega jezera, so morali čre z 
Tagiško in Vindsko jezero, potem zope t 
skozi ožino mimo skalovja po deročih, drvečih in penastih valovih, in šele proti večeru tretjega dne, odkar so odpluli i z 
kraja, kjer so si zgotovili čolne, so za 
gledali Marsiško jezero. Prav spretno so 
vozili Eskimi svoje čolne na drvečih valovih. Kakor igrača so plavali čolni in z 
nepopisno spretnostjo so držali tnali mo


72 

žički Eskimi za vesla ter obdržali vedno 
ravnotežje v čolnih, da se ni zajemal a 
voda vanje. 

Tudi Indijanci so se čudili spretnosti 
in urnosti Eskimov, ko so videli skakat i 
in leteti čolne nad meter visokimi padci ali, 
slapi brez vsake poškodbe, in njih poglavar Lučistan reče : »Crnosuknež, nič se 
ti ni bati vožnje po deročih vodah. Moji 
bratje Indijanci so izvrstni vozniki, a na 
vodi se ne morejo meriti z Eskimi . In kajpraviš ti, poglavar Rjavi Lisjak? « 

Rjavček zmaje z glavo in reče : »Gotovo pripeljejo črnosukneža v zlato deželo, da jih le ne napadejo hudobni belokožci in mož z zavezanim nosom iz zasede, kakor lisica neoprezno jerebico . « 

Nato zapove voziti zmerneje, ker s o 
se bližali Marsiškem jezeru, ki je bilo o d 
deset do dvanajst ur dolgo, ravno tolik o 

široko in na nekaterih krajih samo močvirje. A tudi tu so strmele mogočne pečine od vzhodne in zapadne strani nad 
mirno morsko gladino . 

»Svojim bratom sem naročil,« reč e 
Rjavi Lisjak, »vsak večer pred solnčni m 
zahodom se ozirati proti onemu hribu z 
brezo, in oblak dima jim naznani moj pri 
hod. Počakajmo tedaj tu, dokler ne zvemo , 
kje je mož z zavezanim nosom in njegovi 
tovariši, in ne vozimo se po jezeru navzaol,« 


-73 --
Slušal ga je glavar Lučistan. Potegnili 
so čolne k obrežju in si napravili par šotorov iz vej; glavar Rjavček pa je šel na 
hrib, kjer je rastla osamljena breza, na 
pravil ogenj in mogočni oblaki dima so se 
jeli vzdigovati. Neznosna je bila Martinku 
noč ali poluTnrak, noči tako 'ni bilo. Pomorske muhe in komarji, ki žive nad močvirjem v toliki množici, da zatemne solnc e 
kakor oblaki, so ga neprestano pikale i n 
razjedale trudnim popotnikom neusmiljen o 
obraz in roke . 

»Privaditi se je treba,« re('e misijonar. »In prav nič ne bo nikjer bolje, dokle r 
ne pride mrzla zima in zaduši mraz nadležne živali. « 

»Grozno!« vzdihne Martin . »Kratko 
poletje tu, pa nadležnejše in hujše, kakor dolga strašna zima. « 
»Tudi nekateri misijonarji so teg a 
mnenja. Jaz pa hvalim Boga, da pošlje v 

letu to nadlogo, ker drugače ne strpim i n 
prenesem zime. In vendar se mora vse 
pretrpeti in prenesti, da rešujemo duš e 
ubogih Eskimov in jih vodimo k Bogu v 
nebesa, ki so gotovo vredne več kako r 
zlato, po katerem tako hrepene zlatokopi , 
ki jih pa stane silno veliko . « 

Pritrditi mu je moral Martinek in volj

neje je prenašal skeleče bolečine samo, d a 
se mu izpolni najprisrčnejša želja . Od dne 
(jo dne je rastlo v Martinku hrepenenje 


- 74 

odkar je potoval z misijonarjem, prosit 

Boga, da postane tudi on misijonar. 

Proti večeru drugega dne pa pride 
Pisani Medved, tako je bi lo ime Indijancu podložniku glavar'a Rjavega Lisjaka ,
z raznimi poročili . Videl je namreč dim i n 
moral je hoditi več ur po gozdu, preplavati tudi široko reko, da je dospel na grič 
z osamljeno brezo 

Sedel je k ognju in jedel ribo, ki mu 
jo je spekel Lueistan nataknjeno na palico v žrjavici. Tudi ostali Indijanci s o 

sedli krog ognja in molčali . 

»Moj brat je lačen,« začne poglava r 
Rjavček. »Najesti in napiti se mora, da 
more govoriti . « 

Kakor pribiti so sedeli vsi, dokler s e 

ni najedel in napil zrnučeni Indijanec, te r 
se začel vzdigovati dim in kaditi iz nji h 
pip, znak časa posvetovanja. Odkašljal se 
je prišlec, Pisani Medved, in začel s poročili. 

»Belokožci so spretnejši in urnejši , 

kakor si je -mislil moj brat Rjavček. Pobral jim je sekire in mislil, da jih je oropal vsega ter smatral za vjetnike ; a imajo 
še velike krive nože, s katerimi režejo de 
bele veje, ker dreves ne morejo sekati, i n 
spleto splave, s katerimi se drznejo na 
najbolj deroče vode.« 

»Tako!« vzklikne osupnjen Rjavi Lisjak. »Mislil sem, da čakajo čolnov črno


- 75 

suknez-a (misijonarja namreč), jih vzamej o 
s silo in prisilijo veslače Indijance, prepeljati jih &r ez deroč() vodo. « 

»Dolgo so čakali in zrli s skale po jezeru navzgor,« reče prišlec Pisani _Nik & 
ved, »a čolnov le niso prQakali . Tudi nam 
ni bilo nič kaj prijetno čakati, in že 
smo mislili, da si zgrešil Mikot in se izgubil. Ko jim je pa začelo zmanjkovati, kruha 

suhega mesa, so sklenili belokožci odriniti. Saj tudi najvztrajnejši lovec popust i 

prostor, kjer pričakuje plaho srno, ako j e 
ni in mu začne kruliti v želodcu in se oglašati lakota . « 

»In belokožci so se odpeljali po rek i 

navzdol po deročih in šumečih voda h 
izgubljeni so in zastonj sem čakal in želel 
se maščevati nad njimi,« reče poglava r 
R'avi' Lisjak. 

»Kako so se vozili, ravno ne more m 

nič reči,« nadaljuje Pisani Medved. »Moja 
dva tovariša in brata, ki si jih tudi pri nji h 
pustil, sta jim sledila ob reki črez gorovj e 
in poročata lahko vse natanko, ko se vrneta ; jaz pa sem zrl na grič In na dan o 
znamenje z dirnorn hitel sem. « 

»Prav si ravnal, moj brat,« ga pohvali 
poglavar. »Gotovo si truden, pojdi, zaspi 

in počivaj! Ko pa dospeta še ostala dva, 
se vrnemo takoj v Sitko. Veliki Gospo d 
sz, je že sam maščeval nad belokožci . Bre z 
strahu se lahko vozi črnosuknež misijonar 


- 76 

jutri naprej, in ni se mu bati človeka z za 
vezanim Nosom.« 

Končal je Rjavček in legli so krogognja. Martinek je pa molil še za duše ne 
srečnih utopljencev. Imel pa je grozne sanje. V spanju je videl gospoda Brovna se 
potapljati in boriti z velik'irni valovi . Iztegnil je roko in ga hotel potegniti v čol n 
ter ga rešiti pogina ; a čoln se prevrne in 
Martinek je kričal v spanju, da ga je moral misijonar vzbuditi . 

Ko sta dospela drugi dan tovariša 

Pisanega Medveda, sta pravila o nesreči , 
ki jo je poglavar Rjavi Lisjak že napre jslutil in napovedal . 

»Splav je zadel na prvo skalo in mi-
slim, da se je moral razbiti,« je pravil Indijanec. »Kričali so in vpili na pomoč, da 
sem jih slišal vrh gore. Zgrabil jih je vrtinec in zanesel med deroče valove. Splav 
so obračali valovi kroginkrog ter ga me 
tali semtertja, ker niso znali veslati in rabiti dolgih drogov ter se braniti pogubni h 
valov. Le še par trenutkov in požrla j e 
deroča voda ljudi in splave . Serntertja s o 
se prikazali nekateri na površju vode, s e 
oklepali kakega debla, a zopet izginili pod 
vodo drug za drugim. Pač dvomim, da 
bi se bil kdo rešil ; plavali so po vodi l e 
ostanki razbitih splavov. 

»Je pa H mogoče, da se je rešil kdo 
na obreže « reče misijonar Barnum, 


-77 
»Imajo belokozci peroti'?« vpraša zvedavo Indijanec. »Da bi gospod črnosukne ž 
videl skalovje in pečine na obeh straneh 
reke, pa bi verjel, da je rešitev brez perot i 
nemogoča . « 

»Bog jirn b'ocb milostljiv!« vzdihn e 
misijonar, in Martinek pristavi z vso ponižnostjo svojega srca : »Amen«. 

10. Razni dogodk i na vodi. 
Poglavar Lučistan vstane in reče misijonarju : »Veliki Bog je pokončal tvoje in 
dečkove sovražnike z vodo . Prav veseli 
me, da se sedaj vozite brez skrbi lahko 
sami; mi se pa vrnemo.« Podal je misijonarju in dečku roko v slovo in vsi ostal i 
Indijanci po vrsti. Misijonar Barnum je p a 
napisal par vrstic gospodu Rene in pristavil, da naj obdaruje vsakega Indijanca s 
tobakom v znak hvaležnosti za trud in napor, ki so ga prestali na potovanju, ter 
končal z besedami : »Tudi glavar Rjavi 
Lisjak in njegovi bratje naj dobe tobak a 
pri Sivobradcu (tako so imenovali Tndija:1: misijonarja Rene), da vedo, da je 
tudi mnogo dobrih belokožcev. Z Bogom! « 

Rjav-ček se je rotil in mu zagotavljal , 
da ga je vedno spoštoval in visoko cenil , 
ter obljubil, da hoče premišljati s pipo tobaka v ustih pri ognju, ali naj ne pristopi 


-78 -
s svojimi brati k veri, ki jo uči Sivobradec ,
misijonar Rene . Lučistan in njegovi bratj e 
so odšli, Rjavček pa je še čakal enookega 
Indijanca. 

Ko je pa bil misijonar Barnum s svo

jimi Eskimi že v čolnih in so hoteli ravno 
odpluti na široko vodo, se je vrnil enooki 
Indijanec. Potrdil je, kar je pravil njegov 
prednik; »vendar je pa, kake pol ure od 
kraja nesreče zlezel eden belokožcev n a 
skalo, strmečo iz morja, do katere nisem 
nikakor mogel priti, da bi mu vzel glavo . 
Poginiti bo moral lakote in pasti zopet v 
vodo,« je končal Indijanec. Potrdil mu je 
tudi Rjavček in odšel s svojimi brati čez 
gorovje. 

Misijonar Barnum je silil Eskime k hitrejši vožnji. »Morda ga še rešimo,« je 

šepnil misijonar dečku na uho . Dasi so vozili urno in hitro, vendar se je že zmračilo , 
gredno so pripluli do konca severne stran i 
Marsiškega jezera. Ustavili so se in glavar Eskimov, z imenom Mufijo, reče : 
»Trudni smo, počivajmo par ur! Vozim o 
sedaj vsi zmučeni in utrujeni naprej, pa n e 
obljubim, da bi mogli kljubovati valovom 
deroče vode in jo srečno preploviti,« i n 
misijonar mu pritrdi in se uda . 

Ob vznožju pečevja so obstali, kjer s o 
že večkrat zlatokopi počivali več tedno v 
skupaj. Še so stale koče, narejene iz vej . 
in Eskimo, ki mu je rešil Martinek na pre


79 

lazu življenje, je hitro odbral dve najlepši 

za misijonarja in dečka ter jih postljal s 
svežim mahom in suhim listjem, Martinekmu je pa pomagal. 

Po kratkem počitku jih zbudi poglavar Mafijo. Predrlo so odpluli na deročo 
vodo, hoče opraviti misijonar daritev sv . 
maše. Potegnili so čoln iz vode, ki je služil za oltarno mizo. Nanj je postavil du

hovnik svoj ;mali oltarček, katerega je 
nosil vedno s seboj, ga pogrnil s prti, postavil nanj križ in svečnike, Eskimi so ga 
pa okrasili z zelenimi vejami in različnimi 
cvetlicami. Martinek je prosil za sveto obhajilo. »Tesno rni je pri srcu in zdi se mi, 
kakor bi danes še posebno potreboval ne 

beške pomoči,« reče deček. Misijonar mu 
je rad dovolil in ga spovedal. Molila sta 
nekaj časa skupaj in duhovnik se je napravil v mašno obleko, Martinek pa prižgal 
sveče in pripravil vode in vina v posodi . 
Z veliko ponižnostjo so klečali Eskim i 
okrog oltarja in pobožno sledili svetemu 
opravilu. Po nastopnih molitvah jim je 
molil Martinek naprej »oče naš« v njih jeziku; spisal mu ga je bil misijonar. Glasno 
so mu odgovarjali dobri divjaki skupno ;
to je bila njih navadna jutranja molitev, in 
angelji v nebesih so se jo gotovo bolj ve 
selili, kakor molitve marsikaterega učene 
ga in olikanega kristjana. Ko je pa pri po 
vzdigovanju poz vanjal Martinek, duhov


— so 
nik pa povzdignil sveto hostijo in kelih s 
sveto Rešnjo krvjo, so se vsi ponižno do 
tal priklonili in v srcih hvalili Boga, ki tak o 

čudapolno obiskuje 'na zemlji svoje otroke . 
Zapeli so malo pesmico, znak vdanosti v 
voljo božjo, ki jo jim je zložil misijonar. 
S pobožno ginljivostjo jih je poslušal Martinek in še nikdar ga ni nobena daritev sv. 
maše tako globoko ganila ter ga polnila z 
nekim tihim svetim navdušenjem, kako r 
današnja na samotni obali Marsiškega jezera, v sredini pustinje severozahodne po 
krajine Kanade ., , S solzami v očeh je prejel sveto Rešuje Telo, se udal popolnom a 
v bodočnost in prav goreče molil za očet a 
in mater. 

Po sveti maši in zavžitem zajuterku j e 
silil Mufijo naprej . Zgodaj je še bilo, -a 
solnce vzhaja na severu takoj po drugi ur i 

čez polnoč in bil je že svetel dan. Glavar 
Mufijo je skrbel, 'da je šlo v prvi čoln l e 
par njegovih ljudi. Dobri veslači in izvrstni plavači so sicer vsi bili ter znal i 
čoln, Basi so ga že zgrabili valovi in g a 
metali semtertja, spraviti v pravi tir s 
svojo spretnostjo in urnostjo ; a v prvem 
so morali biti najizvrstnejši, med njimi sa m 
Mufijo, in dajati znamenja ostalim brodnikom v drugih čolnih s klici ali raznim i 
znamenji pravo smer. »Vzdigovanje desne 
roke pomeni, da vozimo na desno, leve pa 
na levo,« jih je podučil misijonar »In znali 


-81 

bomo, kako nam je voziti, katere smeri 

se držati, in izključena je nevarnost, da s e 
potopita drugi ali tretji čoln, samo sedet i 
mora gospod misijonar z dečkom mirn o 
in ne vstati, naj se primeri, kar hoče,« j e 
odgovarjal Mafijo. V dno čoha zložimo 
svojo zgornjo obleko, kamor sedeta oba 
gospoda, misijonar in deček, ter se pogovarjata z molkom v roki z Materjo božjo, 
mi pa se trudimo z rokami in očmi ter napenjajmo svoje moči. Je prav tako, in sta 
gospoda zadovoljna ?« vpraša še končn o 
Mafijo. 

Misijonar Barnurn pritrdi vsem njegovim odredbam in opozori še Martinka na 

tako točen prevdarek. Ko pa začne siliti 
deček v tretji čoln, se mu misijonar upr e 
in reče, naj ostane deček raje pri njem . 
Toda glavar ne neha siliti in prigovarjat i 
misijonarju, naj pusti dečka v tretji čoln , 
da bodo vsi trije enako obloženi ; a glavni 
vzrok zamolči, namreč v slučaju nesreče , 
ki zna vsekako zadeti ta ali oni čoln, jim 
bo lažje rešiti enega človeka iz vode, kakor pa dva. Kot bistra glavica je misijonar uganil njegove misli, se udal njegovi 
zahtevi in dečku toplo priporočil, naj sedi 
mirno in nepremično . 

Tako so plavali čolni v razdalji 20 ko 
rakov drug za drugim proti iztoku jezera, 
ki je bil Bog ve še kako oddaljen . Mogočne skale so se vzdigovale na obeh stra -

Zlatokopi . 6 


82 

neh jezera in kakor bi hotele ubraniti 
vsak odtok. Kar zapazijo skalovje, proti 
kateremu je drvela voda s strašno naglico 

in nosila čolne, ki so frčali bliskovo z vodo 
brez vsakega veslanja.« 

Martinek prestrašen zavpije : »Tam-le 
poginemo ! « 

Eskimo se nasmehne in ne trene z oče 
som od prvega čolna, ki se je bližal duplini, v katero je drla voda. Parkrat se zasuče in nenadoma izgine v votlino ; tako 
tudi drugi. Zdaj pride čoln z Martinkom 
na mesto, kjer sta izginila v votlino prv a 
dva čolna. Martinek ves prestrašen, poln 
strahu silno zakriči po pomoč'', a tudi njegov čoln izgine po bliskovo v votlino . 
Tema je zavladala po votlini, in oko, vajeno svitlega solnca, se je moralo navaditi . 
Ko so se nekoliko razgledali, je Martinek 
s strahom opazoval prirodne moči in s e 
čudil skoraj navpičnim stenam na obe h 
straneh, visokim nad 30 m. V sredini pa je 
drla divja reka z velikimi valovi mogočn o 
naprej in se igrala z lahkimi čolni . Nad glavami drznih brodnikov pod obokom, ki st a 
ga tvorili skupaj se stikajoči skalni steni , 
je letala četa različnih sov in raznih nočnih ptic, ki so prestrašene frfotale semtertja ter s skovikanjem in zamolklim kričanjem polnile z neko grozo Martinkov o 
mlado srce. V špranjah in razpokah skal 
pa so bila gnezda, v katerih so čivkali po


grešni mladiči . Kar vrtelo se je Martink u 
v glavi pri pogledu na strašne skale in rad i 
hitre vožnje ; drvili so naprej, kakor naj 
hitrejši vlak. Nehote se je prijel z obema 
rokama roba čolna in strahoma zrl svojega brodnika, ki je sedel mirno in z vso po 
zornostjo, da se še treniti ni upal z očesom, opazoval brodnika v prvem čolnu , 
da zamore takoj s prvim sunkom kreniti 
svoj čoln v smer, ki mu jo pokaže z danim 
znamenjem. Brodnik Eskima v prvem čolnu je stegnil v stran levo roko in bliskom a 
sta krenila sledeča mu čolna na levo stran . 
Minuto pozneje pa je zapazil Martinek n a 
desni strani mogočno se peneče valove, ki 
so drvili čez velik slap in padali globok o 
z velikim šumom. Tu so se vozili zlatokopi, si je mislil Martinek in odleteli s o 
hipoma naprej. 

In tako so se vozili kako uro, čolni p a 
so švigali zdaj sera zdaj tja, levo in desno , 
ter se izogibali skal, strmečih iz sredin e 
reke. V trenutku izgine prvi čoln in takojza njim drugi. Martinek bolestno zastoče ; 
mislil je, da sta se potopila. Po kratkem 
času jih pa zopet zagleda ; izginila sta m u 
bila izpred oči v ovinku na desno, kakor 
se je krivila votlina ; in misijonar Barnu m 
mu prijazno migne z roko. Globoko vzdihne deček in se polagoma navadi težavn e 
vožnje ; veslači so pa igraje vodili svoj e 
čolne mimo pečin in se vozili po sredi reke 


z največjo lahkoto. Ob straneh so se pa 
zaletavale vode v peči, in odletavale z 
belimi penami vstran, da so se na vide z 
tresle mogočne čeri. Večkrat je pa tud i 
voda odtrgala veliko skalo, jo valila neka jčasa naprej in jo končno pustila obležati , 
ko se je polagoma množila in izpremenila 
v otok, mirno katerega je `drvela voda. In 
prav nevarna je bila vožnja na takih vodah. Večkrat so morali zastaviti vesla i n 
uporabiti vso moč, da so se obdržali v sredini mirno tekoče vode. 

Vselej je prevzel neki strah misijo

narja in dečka pri pogledu na tako iz skal 
nastale otoke v sredi deročih voda, in misel na nesrečnega zlatokopa, ki se je rešil 
iz valov in čaka rešitve na čeri takeg a 
otoka, kakor je pravil Indijanec, jima j e 
pretresala mozeg v kosteh. Bil je pa že 
tretji dan po nesreči, in nihče ni tmogel ve č 
upati, da je nesrečni zlatokop še živ. Vendar pa je zagledal rnisijonar tičati me d 
skalami bruno, obdelano in podobno raz 
bitemu čolnu ; a predno je mogel dati znamenje, 'da naj ustavijo in si ga ogledajo ,
jih je zanesla voda že daleč naprej ; zastonj, — nazaj niso več mogli . »Prav gotovo so morali vsi umreti,« reče misijona r 
in začne moliti rožni venec za duše ne 
srečnih popotnikov . 

Votlina se je zavila hipoma na desn o 

stran, v levo se pa zaganjala z močjo de


- 85 

roča voda ; in poznalo se je, da je tu trgala 
kamenje in skalovje, ga znosila ne daleč 
naprej v mali iz vode kipeči otok, na katerega je brodnik prvega čolna pravočasno opozoril brodnike v ostalih dveh čolnih in smuknil bliskoma mimo njega . Ni 
pa videl na otoku človeka, ki je vil roke m 
klical na pomoč, kar se tudi ni čuditi, ke r 
je deroča voda prevzela in zatopila slabo 
ten glas na pomoč kličočega človeka z 
svojim hitrim ,drvenjem in glasnim šume 
njem. Ko pa zagleda drugi čoln nesrečne ž 
na skali, odtrga hitro kos srajce in maha 
ž njim na pomoč. Veslači so ga zapazili , 
zastavili vesla ter stegnili roke proti &tokw Tudi misijonar je prosil brodnika, 
naj jih vodi do otoka ; a on je zmajal 
z glavo in rekel, da bi bil čoln preoblože n 
in kakor blisk je šinil čoln mimo skalneg a 
otoka. 

Vse so videli potniki v tretjem čolnu, 
drčati prva dva čolna naprej, ne meneč s e 
za nesrečneža na skali, ki je klical na po 
moč. Kredno pa je mogel zaklicati Martinek svojemu brodniku, da naj vozi s čolnom do otoka in nesrečneža reši, je že ob 
stal čoln pri neki skali. Eskimo ogleduje in 
poskuša, kako bi se prišlo do nesrečneža. 

»Ni mogoče,« reče in zmaje z glavo . 
»V tej deroči vodi s takim pečevjem, s e 
mora razbiti tudi železna ladja, kaj še-l e 
naš čoln iz lubja? 


— 86 — 

»Poskusimo,« reče Martin . »Glej, človek je že tako onemogel, da niti stati n e 
more ; in kako maha z robcem ; rešimo ga ! 
Ima velik kol, in daje znamenje, prijeti g a 
mimogrede « 

In čoln je šinil mimo čeri . »Na drugi 
strani, kjer voda tako ne dere, se ustavimo, in vzamemo nesrečneža v čoln . « 

»Da bo le imel še toliko moči in drža l 
kol s čolnom, ki ga drvi deroča voda z 
močjo naprej . Kaj pa, če se nam čoln prevrne in nas zgrabi za skalo vrtinec-? — 
ne upam si. Pojdimo naprej, in ko pridemo 
do primernega prostora ob obrežju, se 
ustavimo ter se vrnem po suhem do ne 
srečneža. Privežem si vrvico plavam 
do otoka ter rešim moža . « 

»Ali ne vidiš, da se že radi oslabelost i 
ne more skoraj geniti?« mu odvrne Martinek. »Vsled lakote umre predno se mi 
moremo vrniti . In vožnja traja lahko š e 

več dni! Mož pa tudi obupa, ko nas vid i 
drčati naprej, in se prav nič zmeniti za 
njegovo rešitev. « 

Brodnik pobesi zamišljeno svojo glavo in vpraša svojega brata Eskima, kaj 
naj store? Vsi so zrli proti mestu, kjer je 
ležal slaboten mož in majali z ramami . 

»Ko bi ne imeli v čolnu malega očeta, ka jnam, če se prevrne čoln ; vjame in prestreže ga Mufijo, mi pa plavamo kot rib e 
in ga zopet doidemo,« reče eden izmed 


-87 --
Eskimov . »Naš mali oče pa ne zna plavati 
in zato ne moremo poskušati rešiti človeka na skali. « 

»Res je tako,« mu pritrdi drugi in nadaljuje: »Ne postavljajmo življenja malega 

očeta v nevarnost radi belokožca, ki je , 
če se ne motim, mož z rano in zavezanim 
nosom. « 

»Je že res!« vzklikne Martin, «gospod Brovne, spoznal sem ga tudi jaz . Rešiti ga moramo na vsak. način, Eskimo ! 
Prijatelj moj! Reši ga! Hvaležen ti bom , 
kakor bi rešil mene samega. Nikdar in nikjer bi ne imel miru, da ga ne poskusim o 
rešiti. Kako prosi in vije roke! Potrudi se , 
dragi Eskimo! Tudi jaz znam plavati, sa jsem plaval že v Savi. « 

»Mož z zavezanim nosom je venda r 
tvoj smrtni sovražnik,« mu odvrne strm e 
ponižni Eski-rno . 

»In ravno radltega!« pravi deček i n 
objame proseče kolena malega brodnika . 
»Kristjan sem, in Kristus je trpel za svoj e 
sovražnike. In tu se gre mogoče za večno 
smrt njegove duše . « 

Še ne pred dolgim časom v sveti veri 
podučeni Eskimi so ga razumeli, mrmral i 
nekaj časa in se mu končno Idah' . »Dobro,« pravi eden izmed njih odločno . »če 
res zna mali belokožec plavati in se n e 
boji za svoje življenje samo, da reši svojega sovražnika, pa poskusimo . Odloži 


-- 88 

vrhno oblačilo, in za vsak slučaj se primi 
in drži dobro ta-le les . Eden izmed nas p a 
sede prav spredaj in izkuša prijeti drog , 
ki wa pomoli nesrečnež s skale . Drugi veslajte z vsemi močmi, skušajmo priti ka r 
najbližje skalnemu otoku . Pokrižajmo se , 
kakor nas je učil gospod črnosuknež, in n a 
delo!« 

Vsi so se prekrižali in napravili prav 
lepo znamenje sv. križa. Zastavili so krep

ko vesla, in čoln je šinil proti otoku . Valovi so pluskali, se zaganjali v čoln in l e 
urni spretnosti veščih Eskimov se je za 
hvaliti, da ga niso že v začetku obrnili i n 
potopili. Z velikim trudom in naporom so 
veslali ; voziti so morali proti vodi, in prišl i 
tako blizu nesrečnežu, da jim je pomolil 
palico. ,Urno jo je zagrabil Eskimo in čol n 
se je zasukal, mirno splaval mimo čeri, terže skoraj dospel v mirno vodo v sredin i 
reke. Še par trenutkov, in posrečilo se o 
vse, kakor je že naprej mislil Martinek .
Že so bili skoraj brez skrbi in mirno se 
deli v čolnu, toda grozen krik — drogali palica, s katero je vlekel skimo v č,'olnu z vso močjo nesrečneža po vodi za čolnom, mu je radi onemoglosti spolzela z 
roke in Eskimo v čolnu je omahnil in pa 
del v vodo ; njegov tovariš ga jej lovil i n 
hotel prestreči — a v sredini kipečih valo v 
se čoln prevrne; par trenutkov in deroča 
voda se je igrala s praznim čolnom te r 
ga premetavala semtertja. 


-- 89 — 

11 . Rešilni poskusi. 
Kako hitro in nepričakovano se je vs e 
izvršilo, je nemogoče popisati. Pa Eskimi 
so znali izvrstno plavati . Po kratkem čas u 
so že molili svoje okrogle glave iz deroči h 
valov ; videli so čoln plavati mimo skalovja in hlastno segali z rokami po njem . 
Eden izmed njih pa je plaval proti otoku ; 
toda zastonj, predaleč je bil, in preslabe s o 
bile njegove moči, da bi kljuboval deroči 
vodi ter zlezel na otok. Valovi so ga podili in gnali daleč vstran. Pogledal je nazaj in ni zapazil nikogar razun moža, ki s o 
ga hoteli rešiti, kako se bori v smrtni obupnosti z valovi, in vije roke ; a tudi ta 
mu izgine kmalu za ovinkom, ki ga je napravila voda na tistem mestu . 

»Eskima z malim dečkom je gotovo 
že odnesla voda,« si je mislil . Zbral je vse 
noči in plaval hitreje, a zapazil samo tr i 
glave svojih bratov Eskimov, nikjer p a 
glave dečkove, katerega je hotel rešiti n a 
vsak način. Ozrl se je nazaj in videl samo 
umazano skalovje . 

»Slabo znamenje,« si je mislil. »Kako 

bo naš oče, gospod misijonar, pretakal 
solze in tožil, ko pridem k njemu brez dečka in Eskima, ki ga je varoval .« Plaval j e 
k obrežju in mislil, opiraje se na skale, pri 
plavati na otok. Toda vse zastonj. Z naj


- 90 

večjo težavo je preplaval proti vodi par 
korakov po reki navzgor, a zanesla ga j e 
zopet daleč nazaj . »Nič ne bo, si je mislil . 
Mogoče je, da sta se rešila Eskima in de 
ček na skalnati otok, kjer smo zapazili 
moža z zavezanim nosom, ali sta oba utonila. Ne morem jima pomagati in videl 
bom jokati našega očeta, usmiljenega misijonarja.« Plaval je z reko in skušal dohiteti svoje brate. 

Misijonar Barnum pa je preživel ves 

ta čas v največjem strahu . Sprva je sili l 
in prosil glavarjá-j

. Mufija, naj plovejo nazana kraj nesreče. Glavar zmaje z glavo in 
reče : »Na takih vodah še železne ladje 
belokožcev na paro ne morejo plavat i 
proti vodi.« Vendar so pa zastavili vesla in 
brodili v nasprotno smer ter ovirali vožnjo kar največ mogoče. Z največjo napetostjo je gledal misijonar nazaj na kraj , 
kjer bi moral priplavati čoln. A ni ga bilo. 
»Gotovo hočejo rešiti moža s skale,« reč e 
misijonar, Eskimi pa skomizgnejo z rameni in zmajejo z glavami . Čolna le še ni 
bilo, in novi ovinek reke je zakril misijojonarjevim očem še skalo, izza katere bi 
se moral čoln že zdavnaj prikazati, ako b i 
se mudili z rešitvijo nesrečnega moža ;
tako si je mislil misijonar. 

»Kako pa ti misliš, poglavar Mufij o 
vpraša misijonar ves bled in prepaden sa-
mega strahu. 


-91 
Mufijo malo pomolči, potem pa reče : 
»Nisem mislil, da je brodnik Eskima v zadnjem čolnu tako nespameten . O, zakaj sim 
velel iti dečku v njegov čoln . Počakati 
moramo, da vidimo, kaj bo . « 

Gledali so in opazovali z bistrim i 

očmi na kraj nesreče, odkoder jim je p a 
štrlelo le samo skalovje nasproti . Hipoma 
zakliče glavar Mufijo : »Coln že plava! « 

Tudi misijonar ga je zagledal in hote l 
takoj vstati, da vidi, koliko je še ljudi v 
njem ; a Mufijo mu ne pusti in reče : »Seclite mirno! Vse vam povem natanko, vsa k 
čas nas doidejo. « 

»Samo trije so v čolnu! zastoče misijonar 
»četrti plava za čolnom,« pristav i 
.Mufijo, »je že splezal v čoln mali Eskim o 

— so že tu! « 
Po bliskovo je drvel čol* s štirimi 
Eskimi, premočenimi do kože, in voda ji m 
je kapala raz njihovih las . 

»Kje je deček?« zavpije misijonar, š e 
gredno so ga mogli slišati, po so ga vendar razumeli in nekaj časa z žalostjo na 
obrazih molčali. ' 

»Pri Eskimu, svojem varuhu,« odgo

lvori končno eden izmed prišlecev, ko st a 
!stala čolna že tik ,drug poleg drugega, i n 
'Eskime), njegov varuh, je na skali pr i 
možu z zavezanim nosom ali v hiši veli


— 92 — 

koga Boga, o katerem je nam gospod čr 
rosuknež že toliko pravil. Prosim torej 
gospoda misijonarja, naj ne joka . Deček 
je gotovo, ali na skali pri svojem varuhu, odkoder ju gotovo rešimo, ali pa v nebesih, kjer se tudi zopet vidimo.« Nato 
jim pa popiše natanko vso nesrečo, ki jih 
je zadela. Ko pa sliši misijonar, kako ljubezniivo se je potegoval deček rešiti 
moža s skale, dasi je bil njegov sovražnik, 
ga obnjo solze. »Prav ima moj brat,« reče 
misijonar dalje. »Če je deček vtonil, se 
gotovo zdaj že veseli v nebesih. Kako pa 
naj sporočim v deželi zlata očetu o njegovi smrti?« 

»Morda se je pa le posrečilo njegovemu varuhu,« reče Eskimo. »Vsekako 
ga je gotovo poskušal rešiti, ker drugač e 
bi bil že za nami ; plavati zna pa tudi tak o 
dobro kot jaz. « 

»Prav govoriš,« mu pritrdi glava r 
Mufijo. »Da je naš brat Lski'mo zaostal , 
je gotovo dobro znamenje, in upam, d a 
ni še vse izgubljeno. Po suhem moramo 
hiteti nazaj do kraja nesreče kar najhitreje mogoče. « 

Vsi so mu pritrdili . Iskali so ob obrežju prostora, kjer bi mogli izstopiti, in tudi 
že tupatam poskušali priti do obrežja ; pa 
vse zastonj. Voda je drvela naprej, ž njo 
čolni s popotniki, in prišli so na najnevarnejši kraj, kjer je že več sto zlatoko


pov našlo smrt in izgubilo življenje v de 

ročih valovih, kar spričujejo na obali razn i 
križi, spomini nesrečne smrti. In šele p o 
preteku več časa so prišli daleč za otočjem iz same lave, v bližini Labarskega jezera, največjega izvira reke Jukon, do 
kraja, kjer so mogli izstopiti . 

Nekaj malega so povžili, pa šli takoj 
nazaj, misijonar in štirje Eskimi. Zastonj 
je prigovarjal glavar Mufijo misijonarju , 
naj nikar ne hodi ž njimi, ker jih bo sam o 
oyiral na potu ; on pa je hotel iti in šel je. 
»Sest ur smo se vozili po reki, po suhem 
pa rabimo gotovo najmanj štirikrat toliko , 
da pridemo do kraja nazaj, kjer so se zvrnil

ii in ostala deček in njegov varuh,« je 
govoril Mufijo . 

Hoditi so morali daleč okolu po strašnih, gosto zaraščenih šemah, plezali če z 
visoke skale v globoke prepade in večkrat 
z orodjem sekati drevesa ter si napravit i 
pot. Pokrajino proti zahodu so namre č 
večkrat pretresale vulkanske moči in j o 
skoro razdejale. In šele na večer tretjega 
dne je misijonar prišel do kraja nesreče . 

Niso se motili — ugledali so kamen, 
kakor so imenovali Eskimi Basalsk o 

otočje, na katerem so videli moža z za 
vezanim nosom. Kje sta pa deček in njegov varuh Eskimo? Nikjer žive duše, vs e 
prazno. Zastonj jih je klical misijonar po 
imenu. Eden izmed Eskimov si priveže 


04


vrvico in splava na otok ter prinese mal o 
svetinjo nazaj . 

» Ostanek dečkovega molka,« reče . 
»Gotovo je, da je bil deček na skati. »In 
lzje je sedaj, se ne ve. « 

Iskali so in se trudili, da bi prišli n a 
sled izgubljenih, a vse zaman . Končno se 
je moral misijonar odločiti z žalostni m 
srcem vrniti se nazaj k čolnom. 

12. V mestu Davson Citl. 
Medtem pa je ladja Vala plula mim o 
vcriž'astih otokov Aleutov v Beringov o 

morje in od tam srečno dospela do izliv a 
reke Jukon. »Nič kaj pretežavna vožnj a 
ni bila,« reče kapitan gospodu Hribarju, ki 
se je opiral na palico in ga je peljal za 
roko misijonar Latti prvič po bolezni n a 
krov ladje. »Zadnja leta srno morali čakat i 
večkrat več tednov sredi vode radi ledu ; 
pa potrpeti je treba . Gospod Hribar, predno pridemo v Klondike, že lahko hodite 
in marširate kakor kak vojak! « 

Na vsak način pa se mora človek urit i 
in navaditi potrpežljivosti na morju. Brezkončna, enakomerna vožnja, dolgočasn o 
obrežje, široko močvirno ozemlje, nizki , 
enolični peščeni hribci brez vsakega dre 
vesa, kar seže oko v daljavo, mora človeka duševno ubiti in mu zamoriti zadnjo 


— 95 -
iskro dobre volje. Taka je vožnja proti 
severu. Sele na meji med Masko in Ka

nado se je začelo vzdigovati obrežje ne 
koliko višje, kjer je rastla semtertja kak a 
breza ali krivi borovci. Iz daljave se j e 
pa čulo votlo bobnenje. »Udarci kladivov, 
s katerimi razbijajo in kdpljejo zlato 
rudo,« reče misijonar Lotti . »Kmalu vidit e 
zopet svojega sinka, smo že v pristanišč u 
Davson 

Pripluli so izza ovinka reke in zapazili malo, lepo novo mesto. Kakor bi zrastle vse hiše na en dan iz tal, tako lepo s o 
se vrstile v lepih vrstah in lepo zidane p o 
hribcih navzdol, med nimi so se pa razprostirale prijazne doline, posute s kovino , 

ki se je blesketala v solnčnih žarkih, kakor čisto zlato. »Glejte, tam je vaš novi 
dom, najdaljše poslopje, s križem na slemenu, ki se tako lepo blišči v solnčne m 
svitu,« reče misijonar Lotti usmiljenim sestram. Pokazal je tudi Hribarju misijonarski zavod in pristavil : »Pri nas lahko 
ostanete, dokler si ne dobite primerneg a 
stanovanja. Na mostu pa vidim duhovna ; 
prav tak je kakor misijonar Barnum! I n 
deček pri njem ; ali ni vaš sin Martinek? « 

»Ne vem,« je dejal Hribar in napenja l 

svoje oči ; in ko je spoznal, da ni ne misijonar, ne njegov sin, se ga je lotil nek i 
strah in obupnost, ki sta ga mučila že več 
krat med potjo. 


— 96 — 

Barnum se v resnici ni bil še vrnil s 

svojimi Eskimi, dasi so ga pričakovali 

Pomiril se je gospod Hribar za nekaj

časa in šel takoj k podjetnikom v pisarn o 
ter se jim predstavil kot izučeni vodja i n 
delavec iz Novega Jarka, ki ga je posla l 
tamošnji agent k njim . Podjetniki so prebrskali in pregledali njegova izpričeval a 
ter našli vse v najlepšem redu. Predrlo so 
mu pa odkazali in izročili tako važno mesto, je moral prestati malo izkušnjo kaki h 
štirinajst dni in dokazati svojo sposobnost. 
Le sreča je bila zanj, .da so ga takoj sprejeli in ni imel časa misliti na sina in njegovo vrnitev. Poskušnjo je prav dobr o 
prestal; saj se jim je novi način dobave 
zlata iz rudnine kvarc veliko boli obnese l 
in mnogo več obetal dobička. Podjetniki 
so takoj nastavili slovenskega rudarja z 
letno plačo šest tisoč dolarjev in mu jo 
obljubili v primeri z večjim dobičkom izdatno zvišati. 

Gospod Hribar je pa le mislil, kako b i 
v se to poročal svoji ženi v Novi Jork . Kajpa naj piše o Martinu? Ne, s pismom je 
moral počakati in ne mučiti materinega 
srca z skrbmi, ki tarejo njega samega . 
Tudi misijonarji sami so bili zelo vznemirjeni, ker se njih brat Barnum ne vrn e 
toliko časa ; zlasti pa, ko so začuli vest, da 
se je na deročih vodah pri slapovih ponesrečilo več popotnikov, in da so našli več 


— 97 — 

mrtvecev ob izlivu reke v Labarsko 
jezero. 

Skoraj popolnoma so bili že obupal i 
misijonarji v zavodu, kar se nenadom a 
vrne Barnum s svojimi Eskimi . Z žalost

nim srcem je šel k Hribarju in mu poroča l 

o nesreči, ki je zadela njegovega sin a 
Martina, ter z naglasom povdarjal dečkovo nedolžnost in ljubezen do sovražnika. 
»Martinek je pravi angel] ; vso pot sem ga 
opazoval in izprevidel, da je blag in plemenit deček. Zjutraj pred nesrečo je prejel zakrament sv. Rešnjega Telesa in če j e 
umrl, se veseli v nebesih; saj je umrl iz 
ljubezni do svojega sovražnika . Drugače 
vas ne morem tolažiti, dragi prijatelj, a 
kor z besedami, ki mi jih je govori

l ko sem ga povpraševal po dečku, re 
koč : »Če je umrl, se gotovo že veseli v 
nebesih vsemogDčnega Boga. In kaj mu 
želite še kaj boljšega? « 

Ko se je Hribar nekoliko umiril, m u 
poda misijonar svetinjo Martinovega rož 
nega venca. Oče jo iskreno poljubi in pristavi : »Vsaj nekaj v spomin na dobreg a 
otroka. Pošljem jo njegovi materi v tolažbo in spomin na žalostni konec ubogega in pridnega sina. « 

Gospod misijonar mu pa svetuje počakati še s pismom ; ne smemo precej ob 
upati. Hribar pa zmaje z glavo in reče : 
»Martinek je gotovo mrtev. Če ni utonil , 

Zlatokopi . 7 


- 98 

je pa moral v pustinji in nepoznanih gozdih že zdavnaj lakote poginiti. Vendar pa 

na vašo željo počakam še s pismom. « 

Hribar le brzojavi svoji ženi in ji spo

roči : »Srečno došli, tudi že dobil dobro 
službo. Pismo sledi.« Toda gospa Hribar 
je morala čakati dolgo časa na moževo 
pismo. 

13 . Eskimova poročila. 
Nagnilo se je leto in bližalo h koncu . 

Iz bližnjega ledenega morja so se začel e 
vzdigovati sive megle, zavijati vso Masko v svoje mrzlo okrilje, in že so prinašale prve kosmiče belega snega ; toda o 
izgubljenih še nikakega poročila, nobene 
vesti. Po končanem delu v tovarni se 
vsede gospod Hribar v svojci sobici za 
mizo, ter napiše pri slabo goreči svetilki 
Tnalo pisemce, v katerem poroča nesrečno smrt sinka Martinka svoji ženi v 
Novi .York. Nekdo potrka na vrata in na 
odziv vstopi gospod misijonar Barnum z 

»Poročilo o Martinu?« vpraša zvedavo Hribar, odloži pero in opazuje veselega misijonarja. 

»Hvala Bogu, še je živ!« mu zadoni 
nasproti. »Z božjo pomočjo ga zopet lahk o 
vidite prav v kratkem času . « 

»Ali ga še ni, se ni še povrnil ?« ob 
sipa z vprašanji Hribar prišleca. »Za božjo 
voljo, 'kje pa je v tej strašni zimi?« 


- 99 

»Ne bo zmrznil, nek mu odgovori misijonar, »saj je na gorkem v družbi malih 
Eskimov, ki se že znajo varovati in braniti mraza, kajne, Eskimo?« 

Eskimo se prijazno nasmehne in reče : 
»V hiši mojega očeta je bilo in bo vedn o 
gorko. Tudi Martinek ne ho prezebel i n 
zmrznil, dokler ostane v topli sobi. Zdrav 
je, dobro se počuti in te pozdravlja,« stegne roko in mu poda zavitek z dvanajstimi kosi zlate rude v orehovi debelosti. 

Hlastno zgrabi Hribar zavitek v vred

nosti več tisoč dolarjev, ga postavi vstra n 
in vpraša poln skrbi rekoč : »Kje je deček ? 
Zakaj ga nisi pripeljal s seboj, če je zdrav ? 
in kako se je rešil iz deročih, voda ? « 

S takimi in enakimi vprašanji obsip a 

skrbni oče malega Eskima, in gospod Barnurn reče : »Za vrstjo povej vse, kako si 
rešil svojega varovanca, in kaj se mu j e 
pripetilo pozneje, jaz pa hočem biti vajin 
tolmač . « 

Sedli so krog gorke peči in Eskim o 
začne praviti : »Čoln se je prevrnil in padli srno v reko. Predrlo pa je nas zgrabila 
deroča voda, jem prijel z levico suknj o 
našega malega očeta, se krepko zasukal in prišel na skalo, na kateri je čepel mož z zavezanim nosom, ter se tako 
rešil deročih valov. In dobro je bilo. Posadil sem dečka na skalo, zlezel še sam i z 
vode in hitel ž' njim k možu z zavezanim 

7* 


ioo 

nosom. O gospod, skrajni čas je bil ; mali 
oče se je bil napil toliko vode, da sem gotovo mislil, da ga je že zapustila duša in s e 
preselila v večnost ; a se je vrnila nazajvsled mojega klicanja, tarnanja in jokanja. 
Ko je spregledal, odprl oči in začel dihati , 
sem se šele upal ozreti in pogledati okolu , 
Toda čolna in mojih bratov ni bilo nikje r 
več; mož na skali pa je obupaval. ,Vsi 
trije poginemo lakote tukaj!' je vpil, in bi 
bil planil v vodo, da mu ni prigovarjal 
mali oče in ga tudi prepričal rekoč: ,Ne 
skočiš v vodo, pač pa v peklenski ogenj! ' 
katerega se je pa mož zbal. Tako mu je 
govoril mali oče in še veliko več, kar pa 
nisem razmmel, ter ga končno pripravil , 
da sta skupno molila k velikemu Gospod u 
ali vsaj poslušal je, kako lepo je molil 
deček. Jaz pa sem v tem premišljeval, kj e 
in kako bi se dobilo kaj jesti. Ozrem se 
proti skalnatemu več sto metrov visoke 
m'« obrežju in zagledam v mirni in ne preveč globoki vodi mnogo kamenja . Plaval 
sem do njih, privzdignil vsakega posebej , 
ker niso bili veliki, previdno segel zdolajz roko in nesem se motil — nalovil se m 
mnogo velikih, lepih rakov . Ščipali so me, 
a jaz sem se smejal, ker sem vedel, da la 
kota ščiplje veliko huje : in kako debel i 
so bili! Mož z nami je hkratu snedel ka r 
tri : mali oče jih pa ni hotel jesti v začetk u 
in gledal je postrani, ko se je pa začela 


—


oglašati lakota, jih je jedel s slastjo kakor 
jaz. V veliki razpoki bližnje skale sem za 

pazil mnogo ptičjih gnezd. Splezal sem v 
razpoko in našel mnogo jajc in mladičev,
katere sem tudi nesel belokožcema ter nas 
tako otel pogina radi lakote vsaj za neka jčasa; nadjali smo se pa vedno, da prid e 
nazaj gospod črnosuknjež z Eskimi in na s 
resijo. z 

»Saj srno tudi prišli, a šele po treh 

dneh,« reče misijonar, »in Eskimo z mojima prijateljema je bil že zletel in odšel ; 
in kako vendar ? « 

»Pot mi je pokazal neki ptič. Ko sem 
drugi dan zopet splezal v razpoko, se mi. 
posreči ujeti nekega ptiča, ki je imel svoj e 
gnezdo prav daleč notri v votlini v temnem kotu. Toda ptič mi je ušel. Gledal 
sem za njim, ko je letel še globlje v votlino med skalarni, in zapazil precej širok o 
špranjo, ki se mi je zdela širja z vsaki m 
korakom. Tako tavam po temi in tipljem 
z rokami, kar se mi zasveti v daljavi ; pod 
menoj pa je šumela ,deroča voda. « 

»Mora že biti velikanska skala, v katere sredo se je zajedla voda, jo v tek u 
časa popolnoma prevotlila in si napravil a 
pod njo strugo. Takih skal s predori, po 
katerih teče voda, je vse polno v onih vodah,« pristavi misijonar . 

»Prosim, naprej!« sili Hribar. »In po 
tej votlini ste se rešili . 


— 102 — 

el sem naprej in votlina je postajala prostornejša in svitlejša. Vrnil sem 
se k belokožcema in jima povedal vse. Da 
nisem našel v votlini izhoda, pa bi bili na s 
našli na otoku, pri katerem smo se zvrnili . Toda mož in deček nista prej mirovala, da smo šli. Pomagal sem jima splezati do gnezd in šli smo skozi razne špranje v votlino iz votline pa na suho . Da bi 
bili Eskimi, ki so z vami nas iskali, malo 
pozornejši, bi lahko zapazili v votlini razna znamenja, ki sem jih nalašč zapustil 
in razsipal« . 

»Kje srno si pa mislili, da je mogoč e 
priti skozi votlino tako velikanske skale , 
po kateri ste se rešili?« mu odvrne misijonar. 

»Veliki Gospod je tako hotel in že-
Iel,« nadaljuje Eskima. »Zunaj votline v 
temnih gozdih, tam se nam je godilo! Ho

-teli smo ob reki čez velikansko skalovj e 
naprej, a obslabel je nam naš mož, legel v 
senco nekega drevesa in rekel, da n e 
more več naprej. Meni je bilo malo ma r 
zanj in rad bi ga bil pustil obležati ter prišel z malim očetom pravočasno do velikega jezera, kjer ste nas pričakovali. A 
Martinek ni nikakor dovolil, da bi zapustila moža, ki v osamelosti gotovo obupa . 
Ostala sva pri njem in tolažil ga je z besedami, katere sem že večkrat slišal govor ;ti gospoda črnosukneža . Ni ga motilo 


— 103 -
bolnikovo mrmranje, ne zadrževal smrad 
iz rane njegovega nosu, da bi mu ne stre 
gel, ostal pri njem in zanj skrbel ; veliki 
Gospod gra je obdaroval res z dobrim i n 

plemenitim srcem, kakor gospoda črnosukneža. « 

Ganilo je Hribarja Eskimovo pripovedovanje. Gospod Barnum mu pod a 
roko in mu častita, da ima tako dobrega 
sina, in vpraša Eskima : »In ste ostali do 
slej v gozdu ? « 

»Vsi bi bili morali poginiti od lakote, « 
nadaljuje Eskim, »našel sem samo neka j 
jagod, in bi bili prav gotovo, da nisem 
našel sledu svojih bratov, jim sledil in pri 
šel do njih koč, pri nekem gorskem jezeru ,
kjer so spravljali suhe ribe, ki jih suše v 
letnem času na solncu za zimo . « 

»Nisem mislil, da tvoji bratje prodi 

rajo tako daleč proti juzu,« reče 'misijonar. 

»Navadno ne gredo tako daleč ; a navdahnil jih je veliki Gospod za tako daljavo, da so rešili nas. Ko sem jim povedal, kako dober je mali oče, da mi je rešil 
življenje, so šli z menoj in ga na rama h 
nesli v svoje koče; tudi moža z smrdljiv o 
rano na nosu so se usmilili, ker jih je močno prosil. In ko smo prišli v koče, je mal i 
oče tako močno zbolel, da ni mogel jesti 
rib ne kuhanih ne pečenih . Kako sem žaloval, prosil sem velikega Gospoda, in de


ček je zopet ozdravel . Nato mi pa reče : 
»Eskim, pojdi v smeri potoka in reke i n 
prideš v deželo zlata h gospodu črnosuknežu in poročaj mu o meni ; gospod pa 
pove očetu, ki se bo zelo razveselil in takoj poslal ljudi z nosili po mene . « 

»Izpolnil sem mu željo, šel, in sedaj 
sem tu. Padlo pa je veliko snega izpod 
neba in zamedlo pot do jezera, ki ga n e 
najdemo, dokler ne skopni sneg . Prav 
nič pa ni treba skrbeti za dečka ; na toplem je v votlini Rjavega Salma in ima 
dosti rib. « 

In v resnici ni kazalo nič druzega . 
Več tednov je vršelo s snegom, in nihče s i 
ni upal izpod strehe. Nastopila je mrzla 
zima in toplomer je kazal 40 stopinj pod 
ničlo ter je zavladala večmesečna polarn a 
ali severna noč. Seveda bi bilo nespametno ob takem času, v takem mrazu zapustiti gorko izbo in tavati po pustinja h 
Elijskih gora. »In tako zna trajati šest al i 
sedem mesecev, predno skopni sneg i n 
moremo v gorovje,« je vzdihoval Hribar v 
topli sobi. »Bog ve, kako se godi mojem u 
sinu Martinku v družbi malih Eskimov? « 

14 . Poplačana potrpežljivost. 
Počasi so potekali dnevi Martinku ; 
cela večnost so mu brli. Mislil je namreč, 
da se vrne Fskirno z nosači in očetom še 
pred zimo h gorskemu jezeru . Toda pot v 


— 105 — 

mesto Davson Citi je bila veliko daljša, 
kakor si je mislil. Ni se vrnil Eskimo in 
nastopila je mrzla zima. Sama bela odeja, 

kar so pregledale oči ; tako snežiti še v 
svojem življenju ni videl. »Če jih je zalotilo to vreme na potu, pa so izgubljeni 
vsi,« reče Martinek gospodu. Brovnu, in 
oba sta zrla zamišljeno, skoraj obupano v 

sneg. 

»Izgubljen sem tako ali tako,« reč e 
mrmraje Brovne ; »ti preživiš zimo in gotovo prideš še v Klondike — a jaz nikdar . « 

Ze zdavnaj so ostavili Eskimi koče i z 
drogov in lubja, v katerih so stanovali v 
letnem času ter se preselili v podzemeljske votline. Skopali so jih globoko v zemljo in samo del strehe, kjer je bila luknja , 
skozi katero je odhajal dim, je gledal izpod zemlje. Vso ostalo streho pa so zadelali z mahom, pokrili jo z listjem, maho m 
in snegom, ter se tako zavarovali pred 
neznosnim mrazom . V votlini sami so si 
postlali z mahom in kožuhi in ob stena h 
postavili nizke klopi, na katerih so ležal i 
drug poleg drugega. Napravili so si tudi 
vrata, skozi katera 'so prišli v ozek hodnik in odtod na prosto. In prav dobro so 
jih zadelali, tudi vsako špranjo in razpoko, 
da se dobro zavarujejo in ubranijo hudeg a 
mraza. Možje so ležali skupaj v prostorn i 
votlini »kašga« imenovani ; žene, otroc i 
in bolniki pa v manjših luknjah, »bara 
bora« po imenu. 


Sprva je poglavar te naselbine povabil naša dva gosta, Martinka in gospoda 
Brovna, k sebi v »kaš'go« . A nista mogla 
vztrpeti in dihati okuženega in spredenega 

zraka. »Raje zmrzujem in poginem na 
prostem, kakor da živim v tem smradu, « 
reče Brovne. Pa tudi Eskimom ni nič kajprijetno dišala njegova rana na nosu ; smrdela je kot kuga. Zato jima je pripravi l 
stanovanje v posebni luknji, kjer sta ležala sama zavita v gorke kožuhe in zrla 
v prasketajoči ogenj ali v svetilko z iz , 
mahu zvitim stenjem, od katere je prihajalo več dima in smradu, kakor pa raz-. 
svetljave. 

Brovne si je želel smrti. Bolečina na 
nosu ni hotela nikakor prenehati in povr h 
še taka luknja za bivališče. »Zakaj sem 
všel?« je tožil. »Slabeje bi se mi pač ne 
moglo goditi, če bi bil obsojen tudi v 
smrt !« Velika dečkova ljubezen in usmiljenost sta našli pot do njegovega srca i n 
močno vplivali nanj . Začel je moliti z 
dečkom, o čemur prej še slišati ni hotel , 
in končno molil že sam glasno očenaš . 
V samoti zapuščen in pozabljen od vsega 
sveta, je premišljeval svoje življenje i n 
se začel kesati svojih grehov . 

»Dobro me obiskuje Bog s kaznijo , 
čeprav nisem grešil tako hudo, kakor misliš ti,« reče Brovne nekega dne dečku . 
>217 Novem Jorku nisem zažgal hiše jaz, in 


107 

tudi ne vem, kako je nastal ogenj. Ker sem 
pa imel hišo takrat zavarovano in je lete l 
ves sum name, sem pobegnil. Bal sem se 
ljudstva, ki bi me bilo gotovo pobilo in 
umorilo, še predno bi me mogli sodnik i 
za slišati . t< 

Povpraševal je dečka, more li zadobiti 
pri Bogu odpuščanja svojih grehov, k i 
mu je pravil o dobrem pastirju, križane m 
Jezusu in spokorjenem razbojniku ter m u 
končno molil očitno spoved in kesanje na 
prej, on pa, za njim . 

»Prav dober človek si, Martinek,« m u 
reče drugikrat. »Moja rana je neznosna, i n 
sam komaj prenašam nje smrad, in ti ostaneš še vedno pri meni, da mi strežeš, las i 
te je že Eskimo silil in hotel odpeljati s 
seboj k očetu . « 

»Ali naj vas pustim v tako obupne m 

stanu?« mu odvrne deček. 

Bolnik je slabel z vsakim dnem, in že 
sam čutil trkati smrt na vrata njegovega 
življenja. Razodel se je Martinku; potegnil iz žepa svoje suknje na prsih zavitek , 
skrbno zavit v kavčuk, in rekel : »Tu je 
vse moje premoženje in podarim ti ga. Od 
tega izplačaj mojim upnikom po moje m 
zastopniku, državnem pravilniku v Novem 
Jorku vsote, ki so mi jih posodili, in ven 
dar ti ostane še toliko, da si še prav bogat 
mož. Plačaj pa tudi par maš gospodu misijonarju, ko prideš k njemu v Klomdike, 


1os 

--ki naj jih opravi za menoj prej ko mo

goče. « 

Par ur pozneje in izdihnil je svoj o 
dušo spokorjeni grešnik. 

»Gospod, daj mu večni mir in pokoj, « 
je molil deček, »in večna luč naj m u 
sveti! « 

Martinek je ostal sam in prisiljen j e 
bil bivati v kašgi v sredini. malih Eskimov, kjer sta gospodarila smrad in ne 

snaga, ter ga skoro uničila do cela . Tudi 
se ni mogel privaditi njihovi hrani, in č e 
ni dobil košček sveže ali suhe ribe, je 
trpel rajši lakoto, dali mu je stregel po 
glavar, Rjavi Salm, s čimur mu je l e 
mogel. Eskimi so ga vzljubili, mu odkazali najugodnejši prostor blizu ognja, g a 
učili svojega jezika, ki se ga je prav kmalu toliko priučil, da jim je mogel govoriti 

o Bogu in Jezusu Kristusu. Bili so namre č 
sami pogani, polni praznoverja in vraž ; in 
vendar so ga radi poslušali in pripravil jih 
je že tako daleč, da so bili voljni in pripravljeni sprejeti krščansko vero . 
V lepem in ugodnem vremenu so zapustili Eskimi smradljiva, nesnažna stanovanja in Martin je šel ž njimi. Hodili so 

na jezero, prebili led, postavili zavetišča 
iz snega krog lukenj, in zaviti v kožuh e 
čakali po več ur mirno pri luknjah na ple n 
z bodalom v roki . Pornolela je nedolžn a 
riba glavo pri luknji, da se nasrka sve


-109 -
tega zraka, a v hipu jo je nabodel Eskim, 
potegnil iz vode, in reva se je vila in premetavala po ledu. Prijetna zabava jim j e 

bil ribji lov v mrzlem zirnskem času. Martin pa je z začudenjem opazoval spreminjajočo se severno luč na nebesnih prostorih . Videl jo je zvito kakor velikansko 
kačo, drugič kakor raznobarveno pre 
progo viseti izpod neba, katere žarki s o 
se polagoma spoprijemali sredi neba v velikansko krono. To se je bliščalo in žarilo . 
Rudeči, beli, rumeni in zeleni žarki so se 
svetili in odbijali na ledeni skorji zmrzlega 
snega po hribih, gorah in dolinah. »Kako 
vQlik si, o Gospod!« je vzkliknil Martine k 
nehote, »in kako mora biti še v nebesi h 
lepo, ko je že t u na zemlji vse tako 
krasno! « 

Zaveli in zapihali so polagoma topli 
vetrovi im topili sneg. Led je razpokal, 
potoki so narastli in Eskimi so se preselili 
iz zimskih votlin v poletne koče. V Mar

tinkovern srep pa je vzplamtela znov a 
sladka nada, sniti se z očetom v najkrajšem času. Vsak dan je pohitel na hrib, s 
katerega je gledal daleč v dolino. po kateri se je vila mogočna reka River imenovana, in koder se je moral vrniti Eskim,
ki ga je poslal k očetu in misijonarju . Obupaval je že in mislil, da je doletela Eskima rned potjo kaka nesreča. Se tri dni 
čakam, in če ne pride nihče, prosim gla


varja Salma za nekaj ljudi, ki me spremijo v Klondike ; tako se je bil odločil . 

Ni še potekel rok treh dni, kar pridej o 
gospod misijonar Barnum, glavar Mufij o 
in še cela tropa Eskimov . Misijonar je nameraval ljudi in rod glavarja Salma pridobiti za sveto vero, v kateri jih je pa ž e 

Martinek prav dobro podučil . Kakšno veselje jim je polnilo srca, se ne da popisati . 
»Kako se te bo razveselil ()ček reče misijonar dečku. »Zdrav in vesel je, pa tud i 
mati in sestra sta zdravi, tako poročati i z 
Novega Jarka. Podjetniki mu pa niso hoteli dati dopusta, in zato ni mogel z nami ; 
saj po preteku enega tedna srno že pr i 
njem. « 

Martinek je pravil gospodu o Brovnovi smrti in mu pokazal denarnico in za 
vitek z bankovci in raznimi listinami. Misijonar je pregledal in preiskal ter rekel : 

»Vse to izročimo tvojemu očetu in poštenemu pravniku. Kakor vidim, ti še ostane 
toliko, da si bogataš in svoje študije pra v 
lahko dokonča' . Božja volja je bila in na 
šel si v resnici veliko zlata ; morda si tudi 
rešil dušo gospoda Brovna večnega pogubljenja in otel nevednosti uboge Eskime ,
ter jim posvetil z lučjo prave in svete 
vere. Hvalimo Boga za toliko dobrot i n 
tako dober izid in konec . « 

Teden pozneje sta se sešla z nepopis

nim veseljem z očetom in nekaj dni nato 


11 1 

že plula na ladji Vala proti mestu Sa n 
Francisko in odtam proti Novem Jorku . 
Gospod Hribar si ni upal prebiti in preži

veti še grozne zime z dečkom na sever u 
v deželi zlata. Pa saj mu tudi ni bilo 
treba ; denarja je ostalo toliko, ko je bilo 
že vse v redu, in razni mali dolgovi poplačani, da je bil Martinek po vsej pravic i 
milijonar. 

»Vrnem se z vso 'družino na Sloven

sko v svojo domovino,« reče Hribar gospodu misijonarju ob slovesu na krovu v 
pristanišču. 

»In če postanem duhovnik,« pristav i 
Martinek, »pridem in se vrnem zopet k 
vam. « 

»Da je le božja volja,« reče misijonar in steguje roko za odhajajočo ladjo v 
slovo, dokler ne izgine izpred oči, z trop a 
Eskimov, ki so prihiteli k slovesu na obrežje, oboroženi z raznim darovanim ji m 
orožjem. 

»Gotovo se še vrne mali oče,« reč e 
Eskimo, in si briše solze iz oči, ko mu ! e 
izginila ladja v daljavi, »in postane naš 
črnosuknež ter upam, da še veliko boljš i 
kakor gospod! « 

»Upam vsaj,« odgovori misijonar, »l e 
prosimu Boga zanj!«