THE OLDEST, AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 222.
"CHICAGO, ILL., PETEK, 15. NOVEMBRA — FRIDAY, NOVEMBER 15, '1929.
LETNIK XXXIII.
NA STOTINE BRZOJAVOV SPREJEL PREDSEDNIK KOT ČESTITKE ZA SVOJ GOVOR. — TUKAJ IN V INOZEMSTVU SE Z ZADOVOLJSTVOM O D O B R AVA NJEGOV NASVET ZA- PROSTOST MORIJ OB ČASU VOJNE.	!-
KONFERENCA
SVET. BANKE ZAKLJUČENA
Med delegati se doseglo popolno soglasje. — Američan izvoljen za prvega predsednika banke. — Sedež v Bazelu.
—o—
Baden-Baden. — V sredo je delegacija za ustanovitev svetovne banke končala svoje zborovanje in se razšla za nedoločen čas. Kakor se govori, se bo zopet sešla šele, ko bo sklicana in zaključena druga haaška reparacijska konferenca. Med delegacijo se je zadnji dan doseglo popolno so-1 glasje. Za sedež banke je bilo j določeno švicarsko mesto Ba-zel.
Zapiski konference še niso
Washington, D. C. — Telegrami od vseh strani dežele so kar deževali pretekli torek v Belo hišo. Vsi so izražali, priznanje in čestitke predsedniku na njegovem govoru, ki ga je imel na dan obletnice premirja. Pred vsem je vzbudila zadovoljstvo izjava, da so Zed. države pripravljene vsak čas znižati množino svojega orožja, kakor hitro se bodo tudi druge države k temu odločile, in sicer tako nizko, kakor nizko bodo druge države šle v tem oziru. Zelo se odobrava tudi predsednikov nasvet, naj bi med vojnim časom ladje, ki vozijo živež, bile nedotakljive, in naj bi se upoštevala prostost morja.
Podoben odmev je našel predsednikov govor tudi v Italiji. Tudi ta država se popolnoma strinja z idejo, da bi morala v vojnem času biti rrvoria prosta. Sicer pa smatrajo v Ri
NOVA NEMŠKA KRIŽARKA
uradno objavljeni, vendar to-mu, da je bila ta predsedniko-jliko je že znano, da je izvoljen va opazka namenjena najbolj! za predsednika banke ameriški MacDonaldu, s katerim se I bankir Melvin A. Taylor iz
Hoover pri zadnji konferenci ravno glede te zadeve ni mogel zediniti. Da je to resnica, potrjujejo angleški listi, ki niso nič kaj z navdušenostjo sprejeli tega predsednikovega nasveta.
Dober vtis je napravil govor tudi v Franciji. Francija se je sicer izrazila, da se namerava protiviti odpravi podmornikov, vendar pa jih zahteva obdržati le v svojo obi-ambo, in jih ne bo uporabljala v proti-huma-nitarne namene, da bi namreč napadala z njimi ladje, ki bi vozile živež sovražnim državam.
GRANITNA SKALA PADLA NA WALL STREET
New York, N. Y. — Naravnost čudež je, da se ni primerilo nikakih težjih nesreč, ko je velikanska granitna skala padla 350 čevljev globoko, naravnost na Wall Street, polno ljudstva. Skalo so namreč vlekli s škripci na novo gradbo poslopja Bank of Manhattan. Ko je prišla v višino 35. nadstropja, se je vrv utrgala, skala je zletela naravnost navzdol, se na prizidku pri 9. nadstropju odbila, in s truščem, ki je bil podoben strelu iz topa, padla na sredo ulice. Dasi se je skala razletela na drobce, ki so frčali daleč naokrog, ni celi dogodek k sreči zahteval nobene človeške žrtve.
V soglasju z dovoljenjem zavezniških velesil, si je Nemčija zgradila novo bojno ladjo, križarko "Leipzig". Je to ena izmed najhitrejših križark, kar jih točasno plava na vodi.
PRISKOČIL BRATU NA POMOČ, A SAM UTONIL
Chicago, 111. — 4 letni Ronald Manske je padel v šest čevljev globok jarek blizu svojega doma v So. Chicago Heights. Njegov petletni bratec .Edward dasi nevešč plavanja, je skočil za njim, da hi ga rešil. Skoraj bi bila oba brata utonila, da ni neki tretji deček potegnil Ronalda iz vode^ a Edwarda ni mogel več rešiti, in ko so ga potegnili na breg, je bil že mrtev,
Chicage. Ameriška delegacija se konference ni udeležila kot uradno poslana od države, ampak je bila samo povabljena, da poda svoje strokovnjaške nasvete, dočim so drugorodne delegacije bile uradne zastopnice svojih držav.
Novo-izvoljeni predsednik, Taylor, si je že ogledal v Bazelu poslopje, ki je doočeno za uradne bančne prostore. Hiša je ena izmed najlepših v mestu, in nje notranjščine ne bo treba dosti prenavljati, da bo odgovarjala bančnim zahtevam.
--o-
SMRT ČLANICE BIVŠE CESARSKE RODBINE
Berlin, Nemčija. — Od vseh zapuščena je preminula v neki bolnici v mestu Bonn najstarejša sestra bivšega nemškega cesarja Viljema, bivša prince-sinja Viktorija. Kakor smo že poročali, je bilo vse njeno premoženje prodano na javni dražbi 15. oktobra, da so se delno poravnali dolgovi njenega sedanjega zapravljivega moža. Do zadnjega je upala, da ji bo njen brat, Viljem, priskočil na pomoč in ne bo pripustil dražbe, a je zastonj u-pala. V letu 1927 se je namreč princesinja poročila z nekim Rusom, Aleks. Subkovim, dasi ji je njena rodbina branila to ženitev; ker je ni poslušala, jo je cela rodbina zavrgla. Njen mož ji je potem zapravil celo premoženje, ki je nato prišlo na javno dražbo. To jo je tako potrlo, da od tedaj ni več okrevala in je zdaj umrla, revna kot beračica.
KITAJSKA
NAMERAVA
NAPADATI
VIHAR ZAJEL LADJO
KRIZEMJVETA
—	Mexico City, Mehika. — Nemiri v volilni kampanji za predsednika se niso vršili samo v nedeljo in ne samo v glavnem mestu, ampak so se nadaljevali tudi v ponedeljek in torek, in sicer po celi deželi. Policija se vsepovsod skrbo pripravlja za nedeljo, ko se bodo volitve vršile.
—	London, Anglija. — Delavska angleška vlada je postavila v osnutek novega delavskega zakona določbo, da mora vsak uslužbenec, ki je bil zaposlen pri kakem podjetju najmanj 12 mesecev, dobiti letnih počitnic osem dni s polno plačo. Podjetja, ki bi tega ne upoštevala, se bodo smatrala kaznjivim.
—	Dunaj, Avstrija. — Ob priliki proslave obletnice rojstva nove Avstrije, dne 12. nov. so dunajski socijalisti priredili mogočno parado po mestu, z rdečimi zastavami. Drugače je dan potekel mirno, važen male praske v mestu Kat-zeldorf, kjer je bil en mož ubit.
—	Berlin, Nemčija, rektor univerze ni hotel dovoliti študentom nacionalistične stranke, da bi nabili na javno univerzitetno desko proglas o nameravanih demonstracijah, so pričeli ti dijaki z izgredi, in pričel se je pretep, da je morala poseči vmes policija.
-o-
SUHAŠKI AGENT, UBIJALEC, OBSOJEN
Is Jugoslavije«
DRUŽINSKI OČE SE PONESREČIL NA ŽELEZNIŠKI PROGI. — TUJI KAPITAL SILI V JUGOSLAVIJO. — RAZNE NEZGODE IN NESREČE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ VSEH KRAJEV DOMOVINE.
SPOR MED ČISTILCI OBLEK IN DELODAJALCI
Chicago, 111. — Pretekli teden so čistilnice odslovile vse delavce, ki pripadajo uniji čistilcev, po številu 2500. Pretekli torek so se med unijo in delodajalci vršila pogajanja, ki pa niso privedla do nikake-gu uspeha.
Kitajska se naveličala prenašati neprestane ruske napade. — Sklenila ofenzivo. — Konferenca nasprotujočih si generalov.
—o—
Harbin, Mandžurija. — Nedavno smo poročali, da se je Kitajska pritoževala, jla le za njo obstoje določbe v Kellog-govem paktu, da ne sme napadati tujih držav, dočim ga Rusija venomer krši. Kakor pa se zdaj poroča, so se Kitajci naveličali trpeti vedne ruske napade in so sklenili izvršiti o-fenzivo na rusko ozemlje. Kdaj mislijo z njo začeti, ni znano, pač pa je gotovo, da bodo izbrali smer proti Vladivostoku. Na tem mestu namreč stalno zbirajo svoje čete, kupičijo municijo in koncentrirajo arti-lerijo, ki je najmodernejšega izvora, in je bila šele pred kratkim nabavljena v inozemstvu.
Kar pa se tiče državljanske vojne, ki tlači Kitajsko, so pa se začele razširjati razveseljive novice, da se je namreč dal pregovoriti uporniški general Feng Yuh-siang, da se bo sestal v konferenci z ostalimi generali, voditelji kitajskih armad, med njimi tudi s Chiang-Kai-shekom, da se bodo na mirni način pobotali in odstranili nasprotja med posameznimi armadami in da bodo potem s skupnimi močmi lahko udarili proti sovjetom.
POSNEMAL BO ZD. DRŽAVE
Kabul, Afganistan. — Novi kralj tukajšnje države, Nadir Khan, je ubral stopinje za a meriško Unijo. Popolnoma po
Strahovit vihar divjal preko severne Evrope. — Pamik nasedel na čeri, kateremu se rešilnim ladjam ni mogoče približati.
Helsingsfors, Finska. — Najhujši vihar, kar ga poznajo tekom zadnjih 30 let, je divjal preko Švedske in Norveške cela dva dni. Poškodovane so hiše in drevesa in znamenito kopališče v Oslo je popolnoma razrušeno. Strahovito je divjal vihar tudi po morju. Na malo pečevje na odprtem morju je nasedel neki neznan parnik in valovi ga butajo neusmiljeno sem in tja, dočim je posadka na njem popolnoma brez moči. Bilo je 11 mož posadke; izmed teh sta dva najbolj srčna skočila v morje in skušala preplavati na obrežje, a sta med potjo onemogla. Valovi so oba vrgli na obrežje, a eden je bil že mrtev, drugi je pa umiral. Da bi mogli rešiti drugo posadko, nimajo skoraj nobenega upanja več. Celi dan v torek so se jim namreč skušali približati motorni čolni in večje ladje, a so jih valovi vedno zopet odbili nazaj.
Tudi Britaniji ta vihar ni prizanesel. Kakor se poroča, je zahteval osem človeških življenj. Ob angleškem obrežju je nasedel italijanski parnik Nimbo, a se je obrežni straži posrečilo rešiti celo posadko, ki je štela 30 mož.
Chandler, Okla. — Pred tukajšnjim državnim sodiščem je bil 65 let stari suhaški a-gent, J. D. Harris, obsojen na 50 let ječe, kar je istovetno z dosmrtno ječo. Njegov zločin je obstojal v tem, da je preteklega 4. julija stopil v hišo farmarja Oscar Lowery, in sicer brez "warranta", in do smrti ustrelil farmarja, neobo-roženega, in celo med tem, ko je držal roke kvišku. S to obsodbo je država Oklahoma pridobila prvo zmago nad surovimi zveznimi suhači.
MESTO CALUMET IZSUŠILI
nje zgledu je namreč prepove-dal vsakoršno izdelovanje, prodajanje ali pitje opojnih pijač. Lepa prilika za ameriške "bootleggerje", da tamkaj u-stanove svoje podružnice.
• Calumet, Mich. — To me-sto, ki je znano kot "najbolj j dela mokro mesto na svetu", je bilo v torek zvečer popolnoma suho. Niti sode nisi dobil v celem mestu. — Policijski predstojnik je namreč ukazal, da mora 157 točilnic mehkih pijač takoj zapreti vrata, in sicer zato, ker niso plačale davka na licenco, ki znaša letno $500 na leto.
-o-
Vlak povozi družinskega očeta.
Ljubljana, 24. okt. — Vsa Spodnja Šiška, severni del Ljubljane in tudi ostalo mesto so danes pod vtisom strašne smrti, ki je doletela na železniški progi v Spodnji Šiški 54-letnega vlakovodjo Franca Dobrovoljca.
Progovni nadzornik Gabrov-šek, stanujoč v čuvajnici štev. 83 v Dravljah, je danes ob 4. zjutraj službeno obhodil in pregledoval gorenjsko progo v svojem področju. Pred dra-veljskim predsignalom v Spod. Šiški je naenkrat naletel na razmesarjeno človeško truplo, ki je ležalo na železniški progi. Gabrovšek je potegnil truplo s proge, ker je kmalu nato vozil po progi vlak. Truplo je Gabrovšek položil ob progi, nato pa šel obvestit stražnico.
a kraj nesreče je takoj prišel okoliški nadzornik Pavlovič in še en stražnik, ki sta ugotovila dejanski stan nesreče.
Truplu so bila odrezana stopala. Leva roka je bila za pestjo popolnoma zmečkana in jo je skupaj držala samo še koža. Na glavi je imelo truplo veliko rano, na levi strani nad ušesom pa je bila lobanja odbita ter so bili vidni možgani. Odrezane noge so ležale, obute v čevlje, 24 korakov stran od trupla, v smeri proti Ljubljani. Tam je ležala tudi čepica in nekaj koščic. Policija je kmalu ugotovila, da je ponesrečenec 541etni vlakovodja Franc Dobrovoljc, rojen na Vrhniki in stanujoč-v Cerneto-vi ulici 26. Povozil ga je vlak, ki je v sredo zvečer vozil iz Ljubljane proti Št. Vidu.
Dobrovoljc je bil v sredo, 23. okt. opoldne še doma. Pokosil je in vprašal ženo, če je kaj, novega. Tožil je o silnem glavobolu in je dejal, da se gre.malo izprehodit, da bodo bolečine ponehale. To je bilo zadnjič, da ga je družina vi-
čelo goreti pri županu g. Fr. Molu. Ogenj se je hitro razširil in zavzel precejšen obseg. Županu so pogorela do tal vsa gospodarska poslopja, ki so bila sicer lesena, toda z opeko krita. Škoda je pa še tem večja, ker je ogenj uničil velike shrambe poljskih pridelkov. Požarne brambe, ki so prihitele tudi iz sosednih vasi, so rešile stanovanjsko hišo. Kakor se je kmalu ugotovilo, je ogenj povzročila neka deklica, ki se je igrala z vžigalicami tik za skednjom. Mol trpi sko-ro 100,000 Din škode, zavarovan pa je le za 30,000 Din.
-o——
Vojaški kapetan poneveril skoro milijon dinarjev.
Pred vojaškim sodiščem v Belgradu se vrši te dni razprar va proti administrativnemu kapetanu I. razr. ekonomske stroke v demisiji Milanu J. Gjorgjeviču, ki je obtožen, da je kot bivši blagajnik pešpol-ka kraljeve garde poneveril 938,740 Din s tem, da je ponarejal račune, falzificiral knjige in razna potrdila po dvakrat vpisoval. Samo čitanje obtožnice je trajalo nad eno uro. Obtoženemu Gjorgjeviču so prišli že pred tremi leti na sled, šele sedaj, pri razpravi, pa je Gjorgjevič, razen ene manjše poneverbe, priznal vse svoje mahinacije. Razprava proti Gjorgjeviču še traja.
-o-
Nogo je odtrgalo dne 25. okt. dop. pri premikanju na kolodvoru v Zidanem mostu 251etnemu premikaču Francu Škoficu iz Rimskih toplic. Pri delu je prišel pod vagon, ki mu je toliko odrezal levo nogo nad kolenom, da so mu jo morali v celjski bolnici, kamor je bil takoj po nesreči prepeljan, odrezali popolnoma. Stanje Škofica je radi velike izgube krvi skoraj brezupno.
-o-
LJUBEZNIV MOŽ
Waukegan, 111. — Mrs. J. Mc Farlane je prišla na tukajšnje okrožno sodišče in vložila tožbo za razporoko. V svoji obtožbi je navedla, da jo je njen mož pred par dnevi potisnil v kopalno banjo, napolnjeno z vodo, in jo tiščal pod vodo, z namenom da bi jo utopil, a mu je k sreiči še pravočasno ušla. --o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski ' dnevnik in najstarejši slovenski list meriki. Naročajte ga J
Zvečer bi moral ob 7:50 nastopiti na glavnem kolodvoru službo in prevzeti vlak, ki odpelje proti Jesenicam. Na kolodvor ga pa ni bilo in tudi večerja ga je doma zaman čakala. Povozil ga je vlak — isti, ki bi ga moral voditi sam.
Kaj se je ta čas, od poldne pa do nesreče godilo z Dobro-voljcem, ne ve nihče. Nekateri sicer pripovedujejo, da so videli nekega železničarja begati po ljubljanskem polju, toda, če je bil to Dobrovoljc, ne ve nihče. Sodeč p0 vsem, ne gre- toliko -za nesrečo, .temveč za samomor, storjen v duševni zmedenosti. Dobrovoljc zapušča poleg vdove še dve odrasli hčeri in sina akademika. Z družino je živel v lepi slogi.
-O-- i
Požar v Vogljem.
Četrtek, 24. okt., je nastal v A- v Vogljem pri Kranju večji po-I žar.'Okrog 2. ure pop. je pri-
Smrtna kosa.
—V ljublj. Leonišču je umrl trgovec Drago Schwab radi Iobstreljenja na lovu; zastrupila se mu je kri. — V Bohinjski Bistrici je preminul po daljši bolezni Alfonz Mencinger. -— V Ljubljani je tudi umrl Julij Klemene, mesar in veleposestnik. — V Dolu pri Hrastniku je umrla Marija Majcen. — V Murski Soboti pa je preminul Štefan Malačič.
Aretirana vlomilska tolpa v Belgradu.
Belgrad, 26. okt. — Policij-a je prišla na sled nevarni vlomilski tolpi, ki je že delj časa "poslovala" v Belgradu in izvršila nešteto vlomov v stanovanja, pri čemur je bilo ukradenih vrednosti in. gotovine za nad pol milijona dinarjey. Štiri glavne člane te družbe ima policija že pod ključem, ostalim pa so na sledu.
Kdor oglašuje, ta napreduje I
Amerikanski
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽRE SV. MOHORJA X CH1CAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, .15. novembra llJ29.
I AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski (.	list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in daevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: CANAL 009«
Naročnina:
..$5.00 .. 2.50
Za celo leto Za pol leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________________________$6.00
Za pol leta ....................._............... 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ....................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ....................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
Jut icirt ......................................j.uu i ui 11-t i L a v td: ................................
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker is tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Razni — misijonarji
ii.
Ako smatrajo vsaj prOtestantovski misijonarji na Japonskem za umestrio, da skušajo zavarovati narodno japonsko kulturo pred razdirajočim zapadnim materializmom, iz tega še ne sledi, da bi se s tem postavili tudi za "budizem ali šinto-izem, saj pravi menda McGregor sam ali vsaj Molek, da "domača religija naglo propada, ker ne vzdrži moderne znanosti". Kako naj se propadajoča kultura podpre s propadajočo religijo? Dober naš pregovor pravi: "Kadar slepec slepca vodi, se oba v jamo zvrneta." Kultura se lahko ščiti s krščansko resnico, kakor se je godilo vsepovsod, kjer se je krščanska resnica uveljavila, s to resnico pa izginejo vsa kriva verska naziranja, dasi narodna kultura ostane. Ako je govor McGre-gorjev prav naveden, on ni mislil na podpiranje "domače vere". Pravi: "Včasi je misijonar pobijal domače vere in uvajal zapadne navade med domačini, danes pa mora delati baš narobe: pomagati mora domačinom očuvati njihovo staro kulturo (jaz podčrtal) in pobijati mora "ateistični materializem, ki prihaja z vedami vred z zapada". Govor je toraj le o "o-čuvanju stare kulture", ni pa ničesar rečenega o "očuvanju domače vere".
Sicer pa posega to v zelo previdno postopanje napram domačim navadam pri pravem misijonskem delovanju.
Za presojanje Molekovega članka je potrebno opozoriti na to, da g. Molek identificira "ateistični materializem" z moderno kulturo. Saj piše: ". . . vsaka druga 'kriva vera' lahko živi poleg krščanstva, ker je boljša ko 'materializem', to je moderna kultura, ki sloni na resnicah pozitivne znanosti (jaz podčrtal) . . ."
Ker je g. Molek tako izredno vnet za pozitivno znanost, je vnet tudi za moderno kulturo in za ateistični materializem. To je nad vse evidentno, saj je vsaj med amerikanskimi Slovenci vnet misijonar tega ateističnega materializma. Zato tudi nekako zmagovito zatrjuje nasproti McGregorjevim izvajanjem :
"McGregorjeva želja kajpada ostane le pobožna želja, kajti misijonarji vsega sveta ne morejo ustaviti pohoda nove civilizacije, pa naj še tako pomagajo očuvati stare orientalske kulture. Še več! Ameriški in evropski misijonarji so nevede in nehote prednja straža imperialističnih kolonistov, ki odpirajo Azijo materialistični civilizaciji."
G. Molek govori o delu protestantovskih misijonarjev kot o "fundamentalističnem bunku". In zdaj pa pravi, da so prednja straža "materialistični civilizaciji", za kakršno je on sam z dušo in telesom. Hvaležen bi moral biti tem misijonarjem, pa govori o — bunku.
V članku preide zdaj g. Molek na katoliške misijonarje v Ameriki in tudi na slovenske. "Isto vlogo," pravi, "so nekoč igrali tudi katoliški misijonarji v Ameriki, nad katerimi je bilo še v zadnjem stoletju precej Slovencev."
Evo ga! Ali res 7'narava" ni mogla prej nam poslati tega "odrešenika" Moleka, da bi bil nam prej odprl oči? S kakšnim spoštovanjem smo gledali mi Slovenci na te naše slovenske misijonarje v Ameriki ter jih smatrali za dike našega na-rodo, ko so šli med divjake, se žrtvovali, prenašali vse težave takega misijonskega življenja! Cele knjige s0 se pisale'o možeh, kakor je Baraga, Vrtin, Pire, Mrak, Lavtižar, Stariha,

Trobec ... in mnogo drugih, celo še nekaj živih . . . Vsaj o Baragu pričakujemo, da bo zadobil čast oltarja, morda še kak drugi. In zdaj pride g. Molek in nam pove, da so bili vsi ti naši slavni možje zgolj ''prednje straže imperialističnih kolonistov", in dalje "ateističnega materializma", "moderne kulture, ki sloni na resnicah pozitivne znanosti".
Sicer cikne g. Molek na "imperialistične koloniste", ampak prav ti so nositelji "ateističnega materializma", in tem so pomagali tudi naši slovenski misijonarji. Vsi smo se najmanj motili, le g. Molek se baje ne — moti. He, he.
Naj širša slovenska javnost vidi, kako "osvetljuje" g. Molek tudi naše misijonarje. Po nekem slučaju o francoskem misijonarju Marquettu v "Tribuni" piše g. Molek dobesedno:
"Misionar je morda res sanjal o lepem življenju po-kristjanjenih Indijancev, ni pa mogel preprečiti uničenja indijanskih naselbin, četudi bi bil hotel. Za vsakim misionarjem ,]e šel prospektor, ki je nosil v eni roki puško in v drugi sekiro. Misionar je Indijanca krstil in prospektor ga je ubil ter mu vzel premičnine in zemljo. Tako sta oba pionirila. Misionar je bil zadovoljen, ker je divjaku rešil 'dušo' in ga poslal v nebesa, prospektor je pa bil zadovoljen, ker mu je 'father' prignal divjaka na tarčo. Iz hvaležnosti je prospektor potem postavil misionarju prijetno hišico in krstil novo mesto po njem (Marquette v Michiganu).
Natančno tako pojde v Aziji. Fundamentalisti lahko sanjajo marsikaj, toda civilizacija si krči pot preko njih."
Tudi g. Molek lahko sanja, prava civilizacija bo šla preko njega!
TO IN ONO IZ WIL1ARDA.
Willard, Wis.
Ravno danes, ko to pišem, mi je prišlo na uho, da je nekdo obsodil našo naselbino na smrt. Ceš, vsi willardski farmarji so izginili s površja zemlje. Ne duha, ne sluha, ne dopisa ni več od njih. No, veseli nas, da se je dotični strokovnjak v gotovem oziru prav pošteno zmotil. Sicer rad pripo-znam, da ko bi bili tako malomarni za delo kot smo za pisavo, bi bili naši želodci, kateri zahtevajo vsak dan svoj red, s pajčevino prepreženi. Do tega pa še tako hitro ne bo prišlo, zato so nam porok naši ščetinarji, katerih čaka smrtna obsodba prej ali slej.
Dne 5. novembra zvečer so se tukaj kazale slike vseslov. katol. shoda v Lemontu ter ob-hajanja 351etnice KSKJ., v društveni dvorani. Slike so se vsem zelo dopadle. Na njih se v resnici vidi pravi in zanimivi slovenski živelj v tej deželi. Primerno velika dvorana je bila ob tej priliki tako nabito polna, da se je Mr. Grdina malo v skrbeh popraskal za ušesi, kako dobiti prostor, kjer bo stala miza za aparat, ker, kakor je sam izrazil, da tako velike armade Slovencev ni, pričakoval na Willardu. Tudi operatno mizo si je kljub temu uredil, ko je poklical par Rib-ničanov v pomoč. Sicer smo imeli malo smole z willardsko elektriko, vendar, dokler ni bilo vse to v redu, se nismo dolgočasili. Mr. Grdina nas je spravil s svojimi dovtipnimi govori v veselo razpoloženje Poudarjal je tudi, naj se ne sramujemo slovenskega jezika, kateri je kot tak spoštovan v tej svobodni deželi. Kako
radi bi naši rojaki tam za moi'-jem govorili, čitali in pisali slovensko, a jim kruta italijanska vlada pod strogo kaznijo to prepoveduje in usiljuje italijanščino. In tako gine pol milijona našega naroda gotove narodne smrti. Ko je bilo gotovo s slikami, je zaigrala Pe-koljeva orkestra vesele , skočnice za mlade srbeče pete. Starejši smo se pa podali v ta spodnji štuk, kjer so'nas kuharice in kelnarji obsipali z raznovrstnimi dobrotami.
Mr. Grdinatu se prav lepo zahvaljujemo za poset naše naselbine in lep večer, ki smo ga prebili v njegovi navzočnosti in mu kličemo na zopetno svidenje ob priliki.
Kakor je bilo že poročano. se je tukaj ustanovil dramatični klub pod vodstvom Mr. Ludvik Peruška, navdušenega delavca na polju dramatike. Klub lepo napreduje in v kratkem nam obetajo zopet novo igro, katera bo baje zelo zanimiva. Našemu vodji in igralcem kličemo: le krepko naprej ! Razveselite nas večkrat na našem odru. Prejel sem tudi koledarje "Ave Maria". Letošnji so.po vsebini lepši in" večji kakor prejšnji: krasi jih mnogo lepih slik. Tukajšnji rojaki jih lahko dobite pri meni na \lomu ali ob nedeljah pri cerkvi.
Frank Perovšek, zast.
-O-7-
KAJ JE NOVEGA V BAR-BERTONU. i	Barberton, O.
Uljudno se vabi vse občinstvo iz Barbertona in okolice, da za gotovo pridejo na našo mladinsko prireditev. Igra bo v soboto, to je na IG. novembra ob 7. zvečer. Prosi se vse
občinstvo, da točno pridejo; škoda, da bi kaj zamudili, ker je vse prav lepo. Igra se imenuje "K mamici" in v tej igri je 28 otrok ter nastopijo kot škratje, vile, palčki, angeli, kraljica in še drugi poglavarji in dva prav majhna otroka. Igra je krasna in 'zanimiva vseskozi. Posebej nastopijo bolj mali otroci, od 5 let naprej do 8 let. Ti otročički so še posebno prijazni, ke.r so vsi bolj majhni in imajo tudi nekaj za pokazati. Skupina mladih fantov, ki vam bojo zapeli slovensko in angleško. Zopet nastopijo deklice, kot krasne vrtnice, imenuje se "Rožni ples". Vseh otrok je 83. Zato cenjeni prijatelji mladine, pridite, da boste videli, kaj vse lahko otroci naredijo. Vsi v soboto, 16. novembra, v slovensko dvorano na Mulberry St.
Družini Mr. in Mrs. Anton Troha je umrla šest let stara hčerka za pljučnico. Mala Jennie je bila tudi v igri ter je zelo rada hodila k vajam; še ko je bila bolna, je vedno go-voiila o igri, da bo še šla, ko bo ozdravela. Njena želja se ji ni izpolnila; prišli so angeljčki ter jo odvedli od igre, od bratcev in staršev. Družini iskreno sožalje!
Povoženi od avtomobilov so bili: Mr. Frank Sigmond in Mrs. Cecilija Kranc; prizadeti so na obeh straneh Slovenci. Želimo jim, da bi kmalu o-zdraveli.
Pri družini Mr. in Mrs. John Spetich so dobili v dar prijazno hčerko, katere so vsi veseli. Častita m o!
Mrs. A. J. Okolish.
S.Ž.Z. V W^ST ALLISU MARTINUJE V NEDELJO.
West Allis, Wis.
Podružnica Slov. Ženske Zveze št. 17 v West Allisu priredi v nedeljo, dne 17. novembra v Labor dvorani na 55th in National Ave. svoje veselico. K udeležbi so povabljene vse članice, kakor tudi vse sosedne podružnice iz Milwaukee in od drugod, vsi prijatelji podružnice in vsi, katere doseže ta glas. Je to naša prva jesenska veselica. Ker bo to ravno na Martinovo nedeljo, bo tudi krst onega iz New Yorka. Zabave dosti za vsakega in vsako. Igrala bo izvrstna godba. Torej na svidenje!
Jennie Windishman, tajnica.
--o-
HM, HM, V SHEBOYGANU
BODO OBIRALI PIŠKE V NEDELJO . . .
Sheboygan, Wis.
B-liža se Zahvalni dan, za katerega darujejo neštevilne race, gosi in purani svoja življenja. Našim ženskam je pa znano, da Slovenci najbolj o-brajtajo piške, zato bodo v nedeljo, dne 17. novembra, ser-virale prav okusno kosilo iz samih ocvrtih pišk. Seveda bo še kaj druzega na mizi in tudi slavnega "Pink Tea" ne bo manjkalo. Vstopnina je 75'c in serviralo se bo v cerkveni dvo-
rani sv. Cirila in Metoda. To kosilo priredi podružnica SZZ. v prid konvenčnega sklada. Kosilo bo imela v oskrbi Mrs. Teresa Simonič in nas zagotavlja, da bo vse okusno prirejeno, kakor vedno. Vstopnic je že veliko prodanih. Nadejamo se obilo gostov. Jako nas bo veselilo, če bomo med številnimi tujci zagledale tudi znane in prijazne obraze naših Slovencev in Slovenk. Vsi ste prav uljudno vabljeni. Gotovo je tudi urednik tega lista prijatelj pišk, zato ga vabimo, naj za en dan zapusti zakajeno Chicago in pride v Sheboygan na kosilo. Odbor. -o-
S.N.D. V MILWAUKEE.
Milwaukee, Wis.
Mihvauška družba Slovenski domf je pred kratkim prejela državno dovoljenje, da sme prodati za $50,000 delnic. Inkorporacija se sedaj glasi na $50,000 delniške glavnice. Torej se sedaj sme prodati 2000 delnic po $25.00 vsaka. Do 31. oktobra je bilo prodanih 1072 delnic. Imamo precejšno pot pred nami, predno bomo prekoračili povišano vsoto. Ali ako bi vsi delničarji in delničarke posnemali dotične, ki so se prvi odzvali na naš poziv, imeli bi to pot dokončano v e-nem tednu.
Mrs. Antonia Vičič nam je ponovno pridobila 4 nove delničarje. Joe Štampfelj ravno tako enega. Na novo pa se je oglasila z enim delničarjem Mrs. Amalija Hoynik. Naša stara poznana Kovačič in Rozman sta tudi bila uspešno na delu pretečeni teden. To so sedaj zopet novi po zadnjem poročilu :
Lovro Bratanič, John W. Gasper, John Fon, Charles Bokal, Frank Britz, Anton Er-chul, Leo Erchul ml., John G. Repenšek, John Skušek, Frank First, Victor Pistotnik ml., John Vodnik, John Marzu Jr., Oscar Natlačen.
Tisti, ki so prevzeli direkcijo in pripravo prireditve 15. decembra, poročajo, da so se z vso vnemo in pazljivostjo po-prijeli dela. Posebno pozornost se obrača popoldanskemu programu. Upati je, da bodo tudi delničarji, delničarke in sploh posetniki prireditev v tem slučaju obrnili večjo pozornost popoldanskemu pvo-gramu s tem, da bi se ga udeležili prav tako kakor večernega. Opernega pevca g. Sve-tozarja Banovca, ki bo na tej prireditvi popoldne izvajal program, naj bi slišal sleherni milwauški in okoliški Slovenec. Naj bi se toraj napravila izjema in se že sedaj sklenilo, da 15. decembra popoldan nikamor drugam kot v South Side Turn dvorano!
Joseph Matoh, tajnik.
"Am. Slovenec" je tvoj prijatelj, predstavi tega svojega prijatelja svojim drugim prijateljem in jih nagovori, da si ga naroče!
NOVICE OD SV. LOVRENCA
V NEWBURGU. Cleveland (St. Lawrence), O.
Narava umira. Solnce se z vsakim dnem ponižuje in pada proti jugu. Drevesa stojijo tiho in mirno, ne šepetajo več kakor so po leti. Le tu pa tam se še ziblje zadnji list vrhu drobne veje in čaka, da popih-ne jesenska sapa, da odbije tudi njega in pade na zemljo, kjer ga bo kmalo zakrila zimska odeja. Narava umira. In to nas spominja, da smo tudi mi minljivi, da bomo tudi mi u-mrli in legli k počitku.
Ne, ne pišem .tega iz kake melanholije. Do teh resnih pa resničnih misli me je privedlo pogosto oglašanje mrtvaškega zvona. Saj smo v par mesecih izgubili celo vrsto ljubljenih faranov.
Smrt nam je vzela šolarico, Angelico Mervar. Mislila je stopiti čez cesto, ko je v hipu pridrvel avtomobil in jo tako močno poškodoval, da je čez par ur umrla. Žaluje za njo ne samo njen dom, starši in brati in sestrice, ampak tudi šola, ker je bila res pridna šolarica 4. razreda. Vsak dan je prišla že ob sedmih k maši in sv. obhajilu. — Takoj nato je naznanjal zvon smrt Frank Pavlina. Mož je bil star 57 let. . » Lahko bi bil še ohranjen svoji
družini, pa dolga in mučna bolezen ga je spravila pod zemljo. Pavlin je bil vedno dober član društva sv. Imena. Komaj je izginila resnost z obrazov ljudi, ko se je že zopet raznesla vest, da je zapustila svet 121etna Anica Hrovat. Tudi A-nica Hrovat je bila dober o-trok. Tudi ona je bila pogosto-ma videti pri božji mizi. In ko je končno bila previdena s sv. zakramenti v hudi bolezni, izrazila se je, da želi umreti. Ko so jo prašali zakaj, rekla je: sedaj vem, da pojdem v nebesa, če bi pa še dalje živela, pa ne vem, kako bi nekdaj umirala.
Ko je Anica Hrovat še ležala doma med cvetlicami čakajoč, da jo ponesejo šolarice k zadnjemu počitku, je hipno pretresla vest nas vse, da je nagloma umrl dobro 1 poznani in spoštovani rojak Jožef Jerič. Jerič je bil sicer bolan, pa je zopet okreval skoraj do popolnega zdravje. Kar hitro pa je prišel klic božji: "Daj odgo-' vor od svojega hiševanja!" Jožef ga je dal. Ni bilo časa ne za spoved, ne za kaj druzega, prejel je zakrament poslednjega olja in odšel pred Boga. Jerič pa je vedel, da pride enkrat ta klic, če se tudi ni nadejal, da pride tako hitro, in zato se je ravnal po svojem prepričanju. Ohranil je vero in Jezus pravi: "Kdor veruje, bo zveličan." Jerič ni imel mrtve vere, kakor se to zgodi pri naših Slovencih čestokrat, da živijo kot pogani, trdijo pa, da so kristjani. Ker je tudi vsaj skušal živeti po veri, zato smemo pričakovati, da je bil njegov (Dalje na 3. strani.)
Dr. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI PUNT
Kakor vsako leto so Kapelčani na dan sv. Ožbolta, ko je bilo žegnanje na Jezerskem, tudi letos prav slovesno cerkvovali pri podružnici sv. Marjete v Remšeniku. Mnogov vernikov je prišlo od vseh strani. Kaplan Toffan je kaj ganljivo govoril 'vsem iz srca in nato je bila peta sv. maša. Pa je bilo tudi nekaj lepega. Iz jasnega neba je sijalo zlato solnce in ogrevalo mater zemljo, ki se je pokazala v najlepšem poletnem sijaju. Tisočero pestrih cvetlic je bilo razprostranih po s61nčnatih travnikih, in po lipah se je slišalo veselo šumenje pridnih bučelic, ki so srkale sladek med iz bujnega cvetja, ki je razširjal daleč naokoli opojen duh. In pevci iz Kaple so pod spretnim vodstvom Haderlapa peli
tako lepo, mirno in ubrano, da bi moral imeti srce iz kamna, kdor bi ne čutil tiste miline, ki te navdaja ob tako svečanih trenutkih, ko zreš slavo vsemogočnega stvarnika.
Ljudje so bili dobro razpoloženi. Ker je bil vroč dan, so kmalu posušili sodčke, ki sta jih pripeljala Boštej in Kocelj in jih točila pri Mčžnarju, ki je postregel tudi kaplanu z dobrim zajutrkom. Zato pa so udarili vsi tisti, ki so šeyčutili žejo, dol h Kupica, kjer je bila že tedaj gostilna. Zasedli 80 kmalu vse prostore v sobi in tudi zunaj na trati je bilo v kratkem času vse polno. Kmetice so se zbrale v sobi pri dolgi mizi. Tam je sedel Vegi s svojo žfeno Uršo in s svojim sinom Francetom. K temu sta prisedla cerkvena ključarja Matevž Ma-kež in Simen Lipuš. V tej družbi so se nahajali tudi Urban Skorbir, ki je prišel kot 841eten starček s svojim prijateljem Antonom Razpotnikom, ki je imel tudi že osem križev na hrbtu. Tudi kramar Anton Brandeis je prisedel, ko je enkrat razprodal pri Marjeti svoje blago, saj za polič vina bo vendar še seglo.
Že se je razvilo veselo življenje. Zunaj
na trati so zapeli cerkveni pevci nekaj prav lepih narodnih pesmi in še kaplan je pomagal s svojim'krepkim glasom. .
Toda glej, kdo prihaja sem iz gozda? Ali ni to flegar? Vsi gostje pogledajo naenkrat v dotično smer. Postalo je vse tiho, le polglasno šepetanje je šlo od ust do ust: Kaj jšče ta člo(vek danes tukaj? Naj bi ostal rajši v Zeneku in ne vohal tukaj okrog. — Flegar se ni zmenil za radovedne Kapelčane, niti ni odzdravil na spoštljiv pozdrav moških, ki so sneli svoje široke klobuke in jih držali v rokah, dokler ni izginil flegar v notranje prostore Kupičeve hiše.
Kako so se spogledali Vegi in vsi drugi gostje, ko je stopil naenkrat flegar v sobo. Kupičeva žena, po inlenu Barba, ki je bila še v najboljših letih, je takoj pripravila prostor pri mali mizi ob oknu, in flegar se je vseejel ter brisal pot s čela, zakaj vroče je bilo in on je hitro stopal.
Prej tako živahen pogovor je takoj zastal. saj nihče ni pričakoval tega obiska.
"No, Vegi, kaj delaš tukaj," nagovori flegar ponosnega kmeta iž Lobnika;i"pa toliko ljudi je danes tukaj zbranih. Kaj
pa to pomeni?"
Vegi zarudi, saj je vedel, da flegar nalašč tako vpraša, dvigne nekoliko lclobuk ter pravi: "Gospod flegar, pri sv. Marjeti' smo bili na žegnanju kakor vsako leto."
"Tako, tako, pa ste šli s procesijo?"
"Kajpak, pa še toliko ljudi je bilo," odgovori Vegi predrzrto; "pa je bilo tudi lepo. Tako imenitnega žegnanja že davno nismo imeli."
Flegar se nemirno giblje na svojem sedežu in suče kozarec med prsti, zakaj predrzni odgovor ponosnega kmeta ga je razjezil. Zato pravi:
"Pa ne veste, da je to prepovedano od cesarja?"
"Mi se držimo tega, kar nam gospod župnik v cerkvi oznanijo, ker to je cerkvena stvar, in tega se mi držimo."
In Vegi je pogledal po bližnjih gostih; njegove pogumne besede so ojunačile tudi druge in glasn0 so začeli pritrjevati.
"Res je tako," povzame besedo stari Urban Skorbir; "veliko let sem že preživel, a bilo je vedno tako in mislim, da ostane stari Bog, novega pa ne maramo!"
"Glej, glej starca," razburi se flegar;
"piisli rajši na smrt!"
"Gospod, zame se ni treba bati, le glejte, da bo vaša srečna!"
Glasno pritrjevanje se jt-slišalo od vseh strani in nazdravljali so staremu Urbanu, češ, iz srca si nam vsem govoril.
"To je cel puntarski duh v vas," sikne jezno flegar; "dobro je, da vem, kakšnega mišljenja ste."
"Kar je pravično, se sme vedno povedati, '\rece Vegi čisto mirno, "in Boga častiti nam nihče ne more braniti, ker on je naš zaščitnik."
Flegar se prezirljivo nasmeje in porogljivo pravi: "Da, Bog, tega kličete, ko ste na varnem in vas oblast ščiti; kdo vas "je pa tedaj branil, ko so prišli Turki čez Sv. Lenart in Jezerski vrh? Ali niso bili vitezi, ki so se postavili Turkom v bran?
Ali jih ni že ženeški Ivan Ungnad leto dni prej zadrževal skupno z vitezem Viljemom Ostrovrharjem, da niso že tedaj pridrveli v naše kraje, ko ste vsi še mirno spali, he — lic, to ste bržkone že pozabili?"
(Dalje prili.)
Petek, 15. novembra 11)29.
AMERIKANSKI SLOVENEC

Stran 3
0<K>0<>0<>000000000000-00<><><><><>0<>00-0-0<><>000000000000000000 --- —
0000-000000OOOWK
Družba
(KKKKKKMKKKKKKKK)
KJOOOOOOO-OOOOOOOC
sv9 Družine
>ooooooooooooocxx
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Zedinjenih Državah	frlitf»£ IIS
Severne Amerike SCU«. JvIIClj II*.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, I1L John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, III. -o-
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
OOOOOOOOOOOOOOO (KK)<>CKK>00<K)<K>0<X)<>0<K>(KK>0<K><^^
RAZNOTEROSTI.
CHAMPAUBERTŠKI MARKI — ŽIV POKOPAN.
Prcfšli teden je doživel Pariz kriminalno senzacijo, ki se more sicer poroditi le v možganih rafiniranega romanopisca. Vsi dnevniki in tedniki so pisali o nenavadni smrti' lažnega markija Champaubert-škega, ki je umrl na povelje modernih inkvizitorjev vitezov Temide. Njegova smrt je bila nasilna in strašna do pretres« Ijivosti.
Pred časom je lažni marki, v resnici pustolovec Passal v nekem gozdu naskočil in oropal francoskega zlatarja. Bil je ža ta zločin obsojen na več let ječe. Ko se je vrnil v svobodo, pa se je našel krožek ljudi, ki so smatrali, da je bila kazen preskromna in pokora premajhna. Sklenili so torej, da mora biti zadoščeno pravici z' novo sodbo, ki pa naj bo ne le stroga, ampak tudi inkvizi-turska. Zaprli so lažnega markija v rakev in to položili v zemljo. Cez nekaj dni so prišli v Vcrneuilski gozd, da ga od-grebejo. Ko so to storili, pa so videli, da je že mrtev. Zadušil se je bil v rakvi pod prstjo.
Poleg te verzije se je raz-nesel še drugi glas-, ki veli, da je champaubertški marki sam \riv svoje smrti, ker se ni dal zakopati na povelje drugih, ampak po lastnem prevdarku. Hotel je baje napraviti s tem činom reklamo za knjigo svojih spominov. Legel je v krsto *in se dal pregrniti z zemljo, uredil pa je tudi vse potrebno, da se ne zaduši. Previdel se je bil s cevko za . dovajanje zraka in hrane.
Podoba pa je, da je ta odpovedala. Lažni marki se je pod zemljo zadušil in francoska kriminalna policija raziskuje sedaj njegov slučaj. Javnost čaka na rezultat preiskave z velikansko napetostjo.
-o-
MODA PRI MIZI.
Ne samo obleka, stanovanje, mišljenje in družabnost se spreminjajo po modi, temveč tudi način jedi. Pomislimo samo, kakšen vse drugače« o-kus je imelo to kar so jedi) naši dedje in kar jemo sedaj mi. Takrat so pretvarjali naravni okus jedil na.vse mogoče načine, s sladkostjo in kislostjo, z dišavami in pikantno-stjo. Kdo bi n. pr. pil v tistih časih mleko, če ni bilo v njem konjaka in vanilije, kdo bi se spravil na zelenjavo, če ni bila natresena, nasladkana, napisana, prepečena in preokuse«
na? Vse drugače sedaj, ko damo nekaj na to, da ohranijo jedi kolikor mogoče svoj naravni okus.
Druga važna razlika je v kvantiteti. Danes ne jemo toliko kakor nekoč in že otroke navajajno na to pravilo. Prednost dajemo zelenjavi in sadju in v prvi vrsti kolikor mogoče surovi zelenjavi in surovemu sadju. To je v dobi vitaminov povsem razumljivo, kakor je razumljivo, da so ljudje pred tridesetimi, štiridesetimi leti še solato kuhali, ker so se bali — bacilov. In brezmesna hrana ni dandanes več privilegij in znak revnih slojev temveč ima svoje prostovoljne pristaše v vseh slojih.
Dalje: sladkarije dandanes niso več tako brezpogojno potreben pridatek k hrani, kakor svojčas. Služijo nam bolj zato, da postrežemo ž njimi nenadnemu gostu, če ni drugega pri roki. Malokdo se bo pritoževal če mu pridejo močnate jedi samo enkrat ali dvakrat v tednu na mizo.
In končno: V zunanjosti jedi se že kažejo modne kaprice svojega časa. Samo pomislimo, da je bil čas, ko je bila
rtujna zahteva spraviti jedi na mizo tako, da so imele oči skoraj več opravka nego usta in grlo. Potem je prišla moda stroge preprostosti, oči so smele med jedjo počivati. Šele v najnovejšem času se pojavlja spet nekakšna potreba po pestrosti na mizi, a tudi to večinoma le ob dessertu.
-o-
ANEKDOTE.
Napoleon I. je priredil pred dnevom svojega kronanja z vso družino pravcato generalno skušnjo v vedenju po dvorni etiketi. Vse je šlo dobro, samo žena Jožefa Bonaparte je prebila skušnjo zelo slabo. "Vse nas boste osmešili!" je zavpil Napoleon ljuto. "Ali je tako težko vesti se kakor princesa?" — "Ah," je odgovorila nesrečnica jokaje, "pomislite, da igram prvikrat v življenju komedijo"!
Potemkin je stopal kot novi ljubljenec Katarine II. po stopnicah carske palače navzgor, ko je srečal grofa Orlova. Kaj je novega, ga vpraša. "Nič posebnega," odvrne Orlov, "samo to, da stopam jaz dol, vi pa gor."
Datnon je bil na dan pred svojim obglavljenjem globoko zamišljen. Neki sojetnik ga vpraša, ali premišljuje o kakšnem filozofskem vprašanju "Ne," pravi Danton, "o filo-loškem." — "kako to?" — "Premišljeval sem, da glagola 'obglaviti' ni mogoče spregati do konca kakor drugi glagol. Lahko rečem n. pr.: jaz bom obglavil, obglavili me bodo, toda ne: obglavili so me."
Bismarck ni rad odgovarjal na vprašanja svojih zdravnikov. Tudi ko ga je posetil znameniti Schweninger, je bil zelo kratkobeseden. "Veste kaj, ekscelenca," ga je ta nahrulil v nekem momentu, "rad sem vam na uslugo, če pa hočete da bi vas zdravil brez vprašanj, obrnite se rajši na kaš-nega živinozdravnika, ti si pomagajo brez besed." Bismarck in Schweninger sta si bila od tistega dne prijatelja.
"Svet petorice," ki je zasnoval ver sail! esko mirovno pogodbo, je imel svojo običajno jutranjo sejo. Točno ob 12. je vstopil Clemenceau in vprašal, kdaj naj bi'se sestali popoldne. "Ne prezgodaj po kosilu," je menil Orlando, "ker bi rad malo legel." — "frosim, no prepozno," je dejal Lansing, "rad bi malo spal pred večerjo." — "Tedaj gospoda," je odvrnil Clehienceau, "se dobimo ob treh. Tako bo lahko spal gospod Orlando pred konferenco, gospod Lansing po konferenci, gospod Balfour in jaz pa za-spiva lahko med konferenco."
IZ SLOV. NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Sodnik milostljiv.
In še ni konca. Hipno v noči 1. novembra je zbolela Karo-lina Vene. Domači so ji skušali pomagati. Poklicali so tudi zdravnika, a kmalu so spoznali, da je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. V eni uri je bila zdrava in mrtva. V zadnjih trenotkih je še prejela sv. poslednje olje in nato izdihnila za vedno, v starosti komaj 44 let. Kako negotovo je vendar naše življenje tukaj in naše obnašanje pa pogosto tako, kakor da imamo certifikat od Boga, da ne bomo poklicani. Pretrese nas vsak slučaj smrti, posebno prehitre smrti, pa si vedno mislimo, da je vse to le za druge, nam se kaj takega ne bo pripetilo. O, človek, spoznaj že enkrat, da ne veš ne ure ne dneva! Vse pa je odvisno od tega trenotka, ko zapustiš zemljo, kakšno bo tvoja večnost. Da, ta vest o nagli smrti Karoline Vene nas je dobro pretresla, ker smo še mislili na Jeričev nagli odhod iz tega sveta.
Nekaj dni pozneje me prebudi iz trdega spanja sredi noči krepko in nestrpno zvone-nje pri vratih, Hitro grem k oknu, da se prepričam,: kaj je. "Hitro, hitro,' kliče glas. 'Miss O'Niel je ali mrtva, ali pa u-mira! Pokličite zdravnika!"— Miss O'Niel je bila ženska irske rodovine, ki je stanovala komaj par hiš od župnišča. Bila je večjidel sama. Kar so mi dale moči hitim, pa ko pridem v hišo, takoj opazim, da me je tukaj smrt prehitela za nekaj ur. Isti dan, ko je bila pokopana pravkar om'enjena, je šla Ivana Zupančič k Venetovim molit, kakor imajo tukaj ljudje lepo navado, da se zbirajo skozi cel teden na domu umrlega in molijo za pokoj umrlega člana družine. Mrs. Zupančič, mati 9 živečih otrok, je mislila iti čez cestd. Pridrvi nek avtomobil in jo podere ter pri priči ubije. Lahko si mislimo žalost nesluteših otrok, ko se jim hipno pove, da je mati mrtva! V hitrem diru je bila prepeljana z ambulanco A. Ferfolija v bolnišnico, kjer jo je zdravnik preiskal in izjavil, da ima več kosti zlomljenih in hude poškodbe t.udi na znotraj. In zopet gre glas iz stolpa in zopet naznanja, da se je ločil nekdo od nas. In zopet se ljudje spogledujejo in strmijo nad hitrostjo klica božjega in negotovostjo smrti. In zopet si mislijo, da se kaj takega njim ne zgodi. In vendar nas na vse
Budweiserjev ječmenov sladni sirup koraka daleč pred vsako drugo vrsto sladnega sirupa, kar se tiče kakovosti, kajti vsebuje 100 odst. ječmenovega slada. Ne vsebuje nikakih primeskov, nikake ponaredbe, nikake umetne barve, nikakih umetnih dišav-sploh nikake vrste nadomestkov.
to opominja ze narava, nas svari pred nebrižnostjo Zveli-ear sam, nam le prejasno govorijo mnogi zgledi, kličejo nam: "Bodite pripravljeni tudi Vi! Ti bodi pripravljen, da, ti!
Kako se boš pa pripravil? Živi v milosti božji vsak dan in noč. Niti eden dan nisi varen pred tem klicem. Če si zabredel v smrtne grehe, saj veš, kje se jih iznebiš. Ne govori, kakor se to čestokrat zgodi: "V Adventu, za Božič, za Ve-likonoč pojdem k spovedi." Če si v smrtnem grehu, takej pojdi, jutri, ali vsaj v soboto. Kdo ti pa je porok, da boš o Božiču še na svetu? Že zopet tisto: "O, sr.j se meni kaj takega ne zgodi
Jesen je tukaj. Narava umira, je že umrla. A globoko v zemlji pa tli žarek življenja. Ko se zopet povrne pomladansko solnce, bo narava zopet o-živela.
Tudi ti boš umrl. Človeku je odločeno enkrat umreti, pravi sv. pismo, božja beseda. Toda, Zveličar je vstal nd mrtvih, da nas razveseli z istim upanjem. Če umrjemo, nič zato. Saj je življenje na tem svetu pri najboljšem še polno razočaranj in boli in tuge. Kdo si ne želi boljšega! V boljše življenje pa nam le božja služabnica, smrt, odpira vrata. Zato bodi pripravljen tudi TI!
Ali slišim koga reči: "Čemu piše o tem v tem tednu?" Zato, ker je dobro, da smo včasih tudi resni, ne samo lahkoživi in lahkomišl-jeni. Šola ima svoje mesto, prav tako pa tudi resni pomisleki. Naše življenje ni samo šola, še manj pa se je šaliti z večnostjo. Le beri, pa premišljuj! Father Oman.
-o-
NAJVARNEJŠA POT.
Najvarnejša pot za tiste, ki uporabljajo slad je, da kupijo najboljše, kar dobe in se varujejo pred ponarejenimi snovmi. Ugled Anheuser Busch Co. je tak, da je znana kot najboljša izdelovalka sladnega sirupa na svetu. Nikoli ne boste napravili pogreške, kadar boste naročili' Budweiserjev hmeljski ječmenov sladni sirup. Dobili boste najboljše blago in uporabljali ga boste za mnogovrstne namene, ki jih poznajo naše gospodinje. Na stotine jugoslovansl i*i gospodinj ga uporablja in priporoča.
Sladni sirup se izdeluje iz slada na ta način, da ?e zdrobljena zrn<> namočijo v gorki vodi, ki razkroji sladni slad; kor, ki nastaja pri slajenju iz škroba v zrnih. Gotovi del sladkorja se pretvori v dextrin in sicer je njega množina odvisna od temperature, ki se u-por&blja. Ta pa se zopet ravna
po namenu, za katerega je slad odločen. Tekočina se nato očicu luskin zrna ter se je pusti, da izhlapeva in se zgosti.
-o—-—
PRIČA PRETRESLJIVEGA PRIZORA Broadwell, 111. — Tukajšnji farmar Paul Ritchhart je bil gledalec strašne tragedije, v kateri so izgubili življenje njegov oče in mati, žena, sin in teta. Paul je razkladal pesek iz železniškega voza na kolodvoru in opazoval, ko je vozil avto z njegovimi sorodniki proti železniškemu križišču. Voznik ni opazil bližajočega se vlaka, ki je v istem trenotku pridrvel in popolnoma razbil vozilo in na mestu ubil gori o-menjenih pet oseb.
Nepremišljeno. — Trdim, da so psi, ki so pametnejši kakor gospodarji.
— Brez dvoma, tudi jaz i-mam takega.
Jedila napravite redil-nejša, ako jih kuhate ali pečete z Budweiser-jevim ječmenovim slad-nim sirupom. ..
ANHEUSER-BUSCH ST. LOUIS
Also makers of , Busch Extra Dry Ginger Ale and Budweicer Beverage
NA RAZPRODAJI je Radio in Victrola kombinacija R.C.A. 18 in ortofoničria viktrola, dva inštrumenta v enem kabinetu. Posebna znižana cena. Amer. Slovenec, 1849 West 22nd St., Chicago, 111.
NA PRODAJ
dva "pool tables" in električni piano. Vse v dobrem stanju.— Mrs. Jennie Ahčan, 1758 W. 22nd St., Chicago. III. (2952)
ZABAVA DRUŠTVA JEZERO.
Sv. Martin je minul, mošt je zavret, in oh, zdaj se bo spet začelo veselo življenje, tako doma, kakor tudi po dvoranah. Seveda, to bo samo še ta mesec, ker potem, kakor je vsem znano, pride sv. advent-ni čas. Dnevi bežijo hitro eden za drugim in kmalu bo konec tega leta. Zato pa je sklenilo cerkveno pevsko društvo Jezero, da priredi še ta čas, ki ga imamo na razpolago, zabavo ali veselico s plesom dne 16. novembra zvečer. Zac > pa u-ljudn0 vabim vse prijatelje in znance od blizu in daleč, da posetijo našo zabavo v obilnem številu na gori omenjeni večer.. Saj vam je znano, da kadar naše društvo priredi kako zabavo, je vse pokoncu, staro in mlado. Naj vam povem, kaj mi je rekel en prijatelj, ko sem mu dal vstopnico za našo zabavo. Kaj pa spet to? Ze spet tiket? Kaj bom pa ž njim, imam jih že toliko, da so že umazani, ko jih pregledujem, kdaj pride katera prireditev prej na vrsto. Povem mu, da tega še nima. Hitro daj sem, da pogledam! In ko vidi zapisano naše društvo Jezero, pa kar poskoči in reče: Oj, to pa že, na vašo zabavo pa že pridem, če samo po eni nogi. Pa tako poceni, za malih 35c; še druge bom seboj prignal. Na vašo veselico pa že, ko ste pa sami luštni ljudje in še pevci povrh. Lepo sem se mu zahvalil ter šel dalje. In tako sem prišel zdaj do tega, da vas še enkrat povabim vse, da pridete na našo prireditev. Za vse bo izvrstno pripravljeno, godba bo tudi prvovrstna, začetek pa bo ob 7. uri zvečer v spodnji šolski dvorani. Za udeležbo se vam že naprej zahvaljujem in na svidenje v soboto večer.
Steve Vagner,
(Ogl.)	preds. dr. Jezero.
BREZPLAČNO
Vam pošljemo
5 gramof. plošč,
velikosti 10 inčev
lil 111
BM-141
SOLD BY GROCERS AND DEALERS EVERYWHERE
Prodajalci: WESTERN SALES CORPORATION 11,2b Newberry Ave. Phone : Canal 70_51 Chicago, 111. y
Ako nam pred koncem • meseca novembra / pošljete
enega novega celoletnega naročnika (ali dva polletna) '' za dnevnik
lil
Amer. Slovenec
1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Ta ponudba velja samo za mesec november.
♦
Preživite Božič v
JUGOSLAVIJI
Dve potovanji za praznike
na največji ladji sveta
S. S. LEVIATHAN
Naravnost do Cherbourga in Southamptona
7. DECEMBRA
Pod osebnim vodstvom Jožefa Turka.
S. S. George Wasbington
Plove naravnost v Plymouth, Cherbourg in Hamburg
12. DECEMBRA
Pod osebnim spremstvom C. W. Schreiberja in W. Schucktnana.
TZBERITE si katerokoli izmed ■*■ teh svetoznanih ladij in bodite uverjeni, da dospete pravočasno v svojo domovino, da se boste mogli udeležiti prazničnih slavnosti.
Kupite si povratne listke (za tja in nazaj), da boste imeli zagotovljeno svoje mesto na povratku. Pomaga-' mo vam pri izpolnitvi Re-entry permitov.
Za podrobnejše informacije in za uradne potne cenfe vprašajte svojega lokalnega agenta ali pa pišite naravnost na
UNITED STATES LINES
110 So. Dearborn St., Chicago, 111.
45 Broadway, New York City.
Imate prijatelja, sorodnika, poznate rojaka, ki še ni naročen na na dnevnik Amer. Slovenec? — Pošljite nam njegov naslov in mi mu bomo poslali list na ogled brezplačno.
RAVNOKAR
JE IZŠEL KOLEDAR AVE MARIA ZA L. 1930.
Posvečen je spominu prvega vseslovenskega katoliškega shoda in krasi ga premnogo lepih slik. Letos obsega celo več kakor 300 strani. Zavoljo tega ga prištevamo med najobsežnejše slovenske koledarje. Stane pa kljub temu samo 50c kakor navadno leto. Kdor ga še ni naročil, naj ga takoj naroči pri Upravi Ave Marije v Lemontu. Ko ga boste dobili v roke in ga boste brali, se boste prepričali, da smo vam pripravili nekaj izrednega. Zatorej ne odlašajte z naročili!
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo ti naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličit« Telefon: ROOSEVELT 8221.
Louis Stritar,
2018 V/, 21tt Place, Chicago, Hi
Stra,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. novembra 1929,
>0000000000000 10000000000000 »0000000000000
►	0000000000000 » OOOOCIOOOOOOOO
►	0000000000000
►	0000000000000
►	0000000000000 • 0000000000000
►	oooooc >0000000 I ooooocooooooo
000000 0000000 . 0000000000000 ooooocooooooo
0000000000000
0000001	>000000 ooooooc >000000
T. C. Bridget:
Na pomoč
ROMAN.

»»»»»»»»»»»wo1
►	0000000000000 [0000000000000
JOOOOOOOOOOOOO I OOOOOOOOOOOOO J OOOOOOOOOOOOO [ >oooooooooooo< JOOOOOOOOOOCMX ' 00000000000001
•	OOOOOOOOOOOOOI »OOOOOOOOOOOOO«
OOOOOOOOOOOOO* I OOOOOOOOOOOOO
►	OOOOOOOOOOOOO
>00000000000001
•	OOOOOOOOOOOOO
►	tOOOOOOOOOOOOO
►	■OOOOOOOOOOOOO*
»M««««««
"Letala ni i:.mel," pravi Sam. "Imel pa je avto! Ali vsaj jaz sem skoraj prepričan, da ga je imel." Odide torej preko prerije (travnate ravnine), drugi pa mu radovedno sledijo. Naenkrat Sam obstane. "No, tu imate!" reče nakratko in pokaže na nedvomne sledove koles, ki so se odražali na golem prostoru med trdo, posiašeno travo.
40. Hud udarec.
Nekaj hipov ^0 vsi molčali in strme gledali sledove. Greg Spregovori prvi. "Imaš prav, Sam, pa vendar se mi vse to čudno zdi! Kako je vendar mogel z avtom priti preko vseh teh hribov?"
"Saj ni šel po tej poti. Greg," pravi zdaj njegov oče. "Moral je hribe na severni strani obkrožiti. Razdalja je res mnogo večja, vendar z avtom te vrste — imel je cenen ameriški tip z visokimi kolesi — je lahko potoval štirikrat ali celo petkrat tako hitro kakor naše mule."
Greg prikima. "Zdaj vidim, očka. Torej je Sam ves čas prav imel. Gotovo pa Gadsden vso pot ne bo mogel rabiti avta ?"
Oče se zasmeje. "Seveda ne, a lahko se bo vozil preko vse te ravnine. Tako nas pa lahko daleč prehiti in nam vrhu tega še kakšno tako grdo zagode kakor danes."
"On zloben človek," opomni Zambo in tako resnična je bila ta opazka, da ji nihče ni ugovarjal.
Jahali so ves dan prelto planjave in ves dan sledili kolesniee kavčukovih cevi. Proti večeru pa ugledajo pas dreves, ki jih niso nič videli, odkar so stopili na to ravnino. Zambo jim pove, da bodo nocoj tukaj taborili. U-stavijo se pri jezeru čiste vode, skrbno spno mulam noge, da se ne bi mogle oddaljiti, zanetijo ogenj in si skuhajo večerjo.
"Radoveden sem, kako daleč je že Gadsden," pravi Jim, ko si praži pramen slanine nad žarečim ogljem.
"Morda petdeset milj aH pa še več," reče Greg. "Zambo pravi, da je pot ves čas dobra, dokler ne pridemo do reke Braco (Brako)."
"Kako daleč je to?" vpraša Jim.
Več kot sto milj," odgovori Greg, "dobre tri dni ježe."
"Tam si bomo torej zgradili čoln." reče Jim.
"Da, če ne bomo mogli nobenega kupiti, če bomo imeli srečo, pa morda dobimo kako indijansko pirog." (Pirga je čoln, ki si ga divjaki izžgo iz debla velikega drevesa.)
Jim položi slanino na prepečenec in jo mirno použiva. Bilo je tu med drevjem jako prijetno, zato so še nekaj časa sedeli in kramljali. Ker pa so ves dan prebili v sedlu, so bili trudni, zato si razpno svoje mreže zoper moskite in zlezejo vanje.
Jim in Sam sta bila v Polcapplu navajena zgodaj vstajati, zato jima zjutraj ni bilo težko skočiti na noge. Drugače pa je bilo z Gregom in imeli so kakor vedno dosti posla, preden so ga zjutraj zbudili. Jim ga je baš izbe-zal iz njegove mreže, ko pride k profesorju Zanbo in mu nekaj pošepeta.
Profesor pa kar skoči pokonci in zavpije: "Kaj ? Mul ne morete najti? Saj smo jih vendar speli kakor ponavadi!"
"Mi zvezati, senjor," odvrne Zambo v svoji čudni oskubljeni angleščini, "pa nekdo od-vezati jih. One proč!"
"Je že zopet Gadsden zi-aven, seveda!" pravi Sam jezno. "Saj bi bili lahko naprej vedeli!"
"Daleč jih ni mogel odpeljati!" krikne Greg. "Ujemimo jih!"
"On ne odpeljati jih," reče Zambo. "On odvezati jih. One oditi domov."
To je povedal s tako gotovostjo, da so izgubili vsakršno upanje. Sicer so pa tudi z druge strani vedeli, da je res, kar Zambo pravi. Seca jim je bil namreč rekel, naj po-tenr ko pridejo do reke, mule samo izpustijo in zapodijo nazaj, pa se bodo sčasoma same vrnile domov.
Jim si je prvi nekoliko opomogel. "Pogledati pa moramo na vsak način," reče in oba s ,Samom stečeta ven iz drevesnega pasu, kjer so taborili in hitita po sledovih nazaj. Nista pa potrebovala mnogo časa, da sta se prepričala o resničnosti njihove sumnje. Sani' stopi na kos mehkih tal in pokaže sled. "Tu so sledovi!" reče nakratko. In res: videl si odtise kopit petih mul; bili so obrnjeni naravnost v smer, odkoder so prišli!
41. Pred težko ulogo.
Profesor pravi, da zaenkrat ne morejo u-kreniti nič boljšega kot zajtrkovati in Zambo je zajtrk skuhal. Greg in Jim sta zagotavljala, da ne moreta jesti. Sam pa jima je robato svetoval, naj ne bosta trapasta.
"Naj se zgodi karkoli, imeli bomo dan trdega dela," je rekel, "in ne bosta mogla delati, ako se ne najesta."
Imel je čisto prav in čeprav so bili pri zajtrku jako molčeči in žalostni, so se potem vendarle bolje počutili.
Tu spregovori profesor, rekoč: "Popolnoma jasno je, da ne moremo zdaj iti naprej. Zato mislim, da najbolje storimo, ako se čim' hitreje vrnemo k senjoru Secu, dobimo zopet svoje mule in znova odrinemo.
Bencin in druge težje stvari lahko skrijemo tukaj v lesu in tako zlahka marširamo."
Greg pa nejevoljno zagrči. "Potrebovali bomo do Goyaza najmanj teden dni, nato pa spet tri dni ježe do sem! Na ta način nas bo Gadsden toliko prehitel, da ga nikdar ne do-idemo!".
"Saj to tudi sam vem, Greg," mu odgovori oče mirno, "toda ali imaš kak boljši predlog?"	^
Greg pa si ne ve pomagati, zmaje zato z glavo in odgovori: "Ne, očka, nimam."
"Ali ima kdo izmed vas kak drug načrt?" vpraša profesor in se ozre naokoli.
Tu se oglasi Jim. "Da, gospod. Jaz imam seboj radio, kakor veste. Kaj pravite, ali ne bi kazalo dobiti zvezo s senjorjem Valdo in ga prositi, naj brzojavi svojemu bratrancu, da pošlje koga mulam naproti in jih prižene nazaj k nam?"
(Dalje prih.)
'Najboljše delo za. manj denarja
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj Jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
naslednik Burrow* zobozdravnika
D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:. itev. sobe 204
1 1
Phoae: 4854
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
ženska postreinica
Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer.
od 10. zjutraj do 12. opoludna. V nedeljo
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsed.
Reklama. — Gost: Že zopet muha v pivu.
Natakar: Ali ni to sijajna reklama, gospod? Sedem gostiln je v našem kraju, a muhe gredo samo na naše pivo.
Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816
OR. ANDREW FURLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG.
soba št. 204 Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III.
Uraduje: Od 9. do 12. dop.. od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
BLIZU ALI DALEČ :
Vedno ste tako blizu nas, kakor je blizu vaš telefon. — V slučaju nesreč in nezgod pokličite nas in takoj bomo na licu mesta. Naša postrežba pri pogrebih točna, naše cene zmerne in zadovoljive. Na razpolago smo narodu noč in dan. Prevažamo mrliče v vse kraje mesta in okolice.
JACOB B. SUERTH
POGREBNIK
VERN. D. SUERTH, postrežnica.
Najboljši pogrebniški zavod na zapadni strani mesta Chicage.
2042 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Phones: Canal 0742-0743.
AUTOMOML1
na razpolago za v^e slučaje, pogrebe, krste in poroke. Pokličite me na telefon: Canal 5889.
Andrew ihvach
POGREBNIŠKI VAJENEC IN POMOČNIK.
i i I I I
I &
i
I
2210 So. Robey St., Chicago, 111.
1 1
Vi
J
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne.'
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
f *
* * * *
* *
GOSPODINJE yjOLfETB
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejša
MESO IN GROCERIJO V zalogi imarn vedno vsake vrst« sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
P
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS..
Chicaaro Telefon 2917.
JOLIET, ILL.
r* *
*

wain
H
I
minium
nuni
uiniuiiniiiiiniiiiniiiiinirmjiniiiiKiiiBhiniu:!
■aw
Prihranite nekaj svojega zaslužka
3.
vsak plačilni dan in uložito ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni- bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vain plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite odgovor v svojem jeziku.
Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS.
CHICAGO & CLINTON STS.,
WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir.
1 i i
00<>0000000000<K>0<>0<X>000000000000000000000'
o
PISANO POLJE
oo<>o<>ooo-o-o-o<> __	Trunk oooooooooooo

Antropomorfizem.
Ta tujka pomeni, da govorimo po človeško tam, kjer ni nič človeškega, in rabimo izraze. kakor bi bilo pač človeško. Antropomorfistično govorimo pri živalih, cvetlicah, zvezdah . . . tudi pri Bogu. Biblija sama govori antropomorfistično. "Razsrdil se je Bog..., kesal se je . . ." He, he. Sodimo in se izražamo po sebi. Človeku zavre kri, včasih najmir-nejšemu človeku. Ali morda Bogu tudi? He, he.
Nekoč je ateist Robert Inge rsoll med predavanjem vzel uro iz žepa v roko in dejal: ' Dam Bogu pet minut časa, da me udari, smrtno udari ža to, kar sem rekel." Ženske so zakričale, mnoge so se onesvestile, Ingersoll pa je še stal živ, ko so minute šle v večnost. Komu bi ne zavrela kri, ko bi ga kdo tako strahovito insultiral? Bogu pa ni. Ali je Ingersoll s tem morda dokazal, da ni Boga? He, he.
Opravičeno je nekdo pripomnil: "Ali je res ta gentleman (Ingersoll) mislil, da more izčrpati v kratkih petih minutah neskončno potrpežljivost večnega Boga?" Zavrela kri! V petih minutah, in na povelje zemljana? V petih minutah, ko ima Bog na razpolago vso — večnost? Gospodin, po-miluj. "Kakšne reve smo mi ljudje," je rekla Pola Negri. To velja tudi o revščini naši,
ko izzivamo.
* * *
Nemški Tirolci.
Mnogo nemških Tirolcev je prišlo pod laško, zdaj Mussoli-nijevo kapo. Ravno se poroča, da je Mussolini po italijanskih oblastih odredil, da, se nemški jezik ne sme več rabiti v cerkvah, na sodnijah, v šolah, niti na javnih sestankih. Ako že ni, bo na Goriškem "odredba' sledila. Vidi se, da je italijanski imperializem znorel.
Tirolci. Nemški Tirolci. Ko so Nemci hoteli požreti slovenski Korotan kar sami, namreč še pred plebiscitom, so prišli na pomoč tudi — Tirolci, pri-prosti in nekaj inteligence, ker so bežali ravn0 tedaj pred Lahi. Priprosti Tirolci so videli, da je "nemška" Koroška — slovenska in bili so pošteni, da so odložili puške. Inteligenca izmed Tirolcev pa je bila še nad — Mussolinijem. Nemški tirolski "kapucinar je bil nastavljen v moji rojstni župniji, pri Mariji na Žili, kjer je prej župnikoval naš pisatelj Ksaver Meško, pa bi bil ta inteligent najraje kar vsem Slovencem potrgaj jezike iz ust, da bi ne mogli več govoriti slovensko. Zdaj hoče Mussolini Tirolcem potrgati nemške jezike. Pravijo, da v sedmih letih se povra-čuje, včasih je treba čakati tudi — deset, let ali več, a povračilo nikoli ne izostane.
Sicer pa tudi — polenta vzkipi, ako je na ognju predolgo, in za nemškimi Tirolci stoji vsa Nemčija, ki ni kakor Jugoslavija za goriškimi Slo venci.
ne more nikogar siliti.
* * *
Beležimo.
"Nekateri ljudje zahtevajo svobodo le zase, a ne pomislijo, da svoboda je lepa, dokler ne škodi bližnjemu ali celoti organizacije. Svoboda, ki postane nadležna drugim, ni več svoboda, je teror." Tako piše Jože Menton v Prosveti.
Beležimo.
Ko bodo v i,sti Prosveti zopet zapisali nekaj o "librorum prohibitorum", kar bo diametralno nasprotno podani izjavi o — svobodi, si bomo usojali gospodo na lepe nauke o svobodi, ki lahko postane — teror, opomniti.
* * *
Se nekaj — protikomentarja.
Sicer zadeva ne obsega morda samole kake nagote ali sramežljivosti, temveč sega veliko globokeje, zadeva namreč, če je sramežljivost nekaj prirojenega ali priučenega. Razpotje je.
Zapovedi božje iz gore Si-naja so obvezne za vse ljudi, ne samo za Izraelce, katerim so bile dane. Katekizem navaja razlog za to obveznost in pravi: "Obvezne so . . ., ker so izraz naravne zapovedi, kakršno je Bog vsadil v srce človeško." To je ena straii, verska, prirojena.
Druga je — priučena, vte-pena, kakor se je g. Molek izrazil, torej materialistična, ki ne pozna morale, samole pri-učenje, navade, običaje.
Navade, običaji, navada večine . . ., vse to igra veliko vlogo, ampak ne izločuje priroje-nosti, ker navada ne more razložiti vseh pojavov, kakršen je med drugimi slučaj, katerega sem navedel iz Nove Gvineje. G. Molek navaja za svojo trditev še več običajev iz Afrike, Bornea, iz Tracije, od Tur-kinj . . . He, he. Niti tisoč ali milijon takih slučajev ne dokaže — priučenosti.
Navada, naVada . . ., priučeno. He, he. Ako gre tako naprej, kakor gre zdaj tu pri nas v Ameriki, utegne v kratkem biti navada večine, da se krade in goljufa na debelo, . čim več tem bolje . . ., strelja, ubi-' j a, mori . . . Vse bo postalo sčasoma toraj O. K., ker bo priučeno, navada večine. He, he. Pisano polje je seve le — kot, kamor se zaženejo umazane cunje. He, he.
» * *
I
■mminimniiiiiniiiiiniiiiMi«
Moderni.
Na Lawndalu hočejo malo posmešiti, ko pišejo: "Moderni romarji romajo na božja pota v avtomobilih." Romarji so torej salamensko moderni, da se poslužujejo avtomobilov. Saj se razumemo. Na Lawndalu se moderna gospoda spodtikuje pač na tem, da je pri modemih avtomobilih še nekaj — romarjev, ki hodijo na božja pota. Ako se pa tam spodtikujejo tudi nad tem, da se ti romarji poslužujejo avtomobilov, je to jasen dokaz, da na Lawndalu še niso v modernosti dosegli kakih modernih romarjev. Niti k modernosti se
Mažarski globus.
Ta je znan vsemu svetu. Ko so bili Mažari še na vrhuncu, je bil skoroda ves svet mažarski, zato se je pogostoma govorilo o mažarskem globusu.
Baje je predsednik Masaryk v pogovoru s Francom Rajnis-som nekaj izjavil o preureditvi trianonske mirovne pogodbe. Dr. Franc Rajniss je zagnal v listu Pesti Naplo velik halo. Mažarom se je povrnil tek po prejšnjih krajih. Govori se, da bi se morda Mažarski zopet priklopilo do 14,000 štirija-ških milj teritorija, s približno 1,500,000 prebivalci. Mogoče se vjema število milj in tudi število prebivalcev. Ampak mažarski globus zazija v vsem obsegu, ko Pesti Naplo pravi, da je pri številu prebivalstva en milijon pravih Ma-žarov in le 500,000 pač Slovakov, ker za te gre v prvi vrsti.
Kdo se ne smehlja? Slovaki naj bi bili malo bolj previdni, ako nočejo postati zopet — Hungarians, kar je identično z — Mažari.
Masaryk pa je izpustil le— poizkusen balon.
-o-
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-meriki. Naročajte ga!