Leto XL.II. - Štev. 25 (2102) yst je nastal po združitvi goriškega Četrtek, 21. junija 1990 tednika »Slovenski Primorec« in trža- škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949 Posamezna številka 1000 lir TAXE PERQUE TASSA RISCOSSA GORIZIA ITALY SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO M/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 • Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646 Nova slovenska vlada vznemirja Od umestitve nove slovenske vlade, prve demokratično izvoljene po letu 1945, je minil komaj dober mesec. Dediščina, ki jo je novo slovensko politično vodstvo prevzelo od prejšnjega »razsvetljeno absolutističnega« režima, je porazna: razdeljen narod, moralno razsulo, strah v kosteh, gospodarstvo pred zlomom. Ekonomski minister Jože Mencinger je za en mesec zakasnil izdelavo programskega dokumenta, da se je lahko med tem časom sploh dokopal do kolikor toliko popolne inventure zavoženega ali polzavoženega gospodarstva in na koncu izjavil, da si tako črne slike še sam ni predstavljal. Ne samo Mencinger, vsi člani vlade se zavedajo in to tudi javno govorijo, da bodo za premostitev hudega položaja potrebna leta, če ne desetletja. SPODRSLJAJE VLADE NAPIHUJEJO Vladni predsednik je postal krščanski demokrat Lojze Peterle, kristjan ne le po politični pripadnosti, marveč predvsem po svojem notranjem prepričanju in življenjski usmeritvi. V svojih prizadevanjih daje prednost eni programski točki nad vsemi drugimi: spravi slovenskega naroda med seboj in z drugimi. Po njegovem mnenju lahko začne uspešno utirati nove poti v ekonomskem, kulturnem in političnem življenju le narod, ki je spravljen s seboj in z drugimi. Ta svoj program Peterle utemeljuje z umirjeno, a jasno besedo. O kakem revanšizmu, s katerim je prejšnja oblast begala duhove, s strani predsednika vlade ni ne duha ne sluha. Pa vendar prve korake nove slovenske vlade od prvega dne dalje spremlja neka neprikrita sovražnost sredstev množičnega obveščanja. Tisk in televizija z veliko budnostjo in spretnostjo izkoriščata najmanjše pomanjkljivosti ali spodrsljaje večinske politične skupine in vlade za bolj ali manj prefinjeno zbadanje, demagoško ubiranje občutljivih strun »ranjenega slovenskega ponosa«, metanje posameznih ministrov, posebno predsednika Peterleta, v slabo luč, prikrito opozarjanje na nevarnost »prerekanja«, ki naj bi ga prinašalo večstrankarstvo, ko pa je vendarle potrebna »enotnost« itd. NEOKUSNO ZADRŽANJE TRŽAŠKIH LEVIČARJEV V tem početju se odlikuje tudi »Primorski dnevnik«, ki naj bi bil »dnevnik vseh Slovencev v Italiji«. Prejšnji teden so na njegovih straneh kar tekmovali, kdo bo z bolj ganljivimi besedami izrazil solidarnost predstavniku JLA v slovenski skupščini, ker je hotel spregovoriti v srbščini, pa so mu hudobni »demosovci« odvzeli besedo, mi Slovenci v Italiji pa smo vendarle za dosledno spoštovanje načela maternega jezika. In tako dalje. Tako se med ljudmi uveljavlja miselnost, češ saj je naposled vseeno, ena vlada je zamenjala drugo, pa se nič ni spremenilo, avtoritarne metode uporabljajo eni in drugi, vsi so enaki, sedanji oblastniki pa so morda še slabši od prejšnjih. Časnikarji RTV Ljubljana so na dan, ko je bila umeščena nova vlada, uprizorili, baje na predlog nekega tržaškega časnikarja, groteskno stavko »za svobodo tiska in obveščanja«. VLADA MORA POPRAVLJATI PREJŠNJE ZAVOŽENO Vse to je nesprejemljivo in naravnost neokusno najmanj iz treh razlogov. Prvega je med svojini nedavnim obiskom v Trstu pojasnil minister za kulturo Andrej Capuder. Nove slovenske vlade, naj bo že kakršna koli, ni mogoče primerjati s prejšnjo. Prejšnja politična garnitura se je polastila oblasti z namenom, da jo obdrži za vse večne čase. Sedanjo vlado pa je izvolilo ljudstvo in jo bo ljudstvo prav tako zamenjalo, če z njo ne bo zadovoljno. Kako je mogoče spregledati to osnovno razliko? Drugič. Naloga novoizvoljene skupščine in vlade je predvsem ta, da izvede prehod iz tiranije v demokracijo, iz razdelje- nosti v spravo, da se dogovori o novih pravilih igre, da pripravi prostor za demokratično dialektiko. Igrati se na opozicijo v tem trenutku ni isto kot v normalnih, že utečenih razmerah. Tretjič. Današnja hiperkritičnost mnogih slovenskih medijev ni prepričljiva. Prepričljiva bi bila, ko bi prihajala od ljudi, ki bi bili isto kritičnost in opozi-cionalno držo začeli izkazovati že nekoliko prej, takole od leta 1945 dalje. Tako pa bi izgledalo, da na ljubljanski RTV vse do maja 1990 ni bilo nobenega razloga za kako stavko »za svobodo izražanja«, pa tudi za »Primorski dnevnik« je bilo vse do sedanjega skupščinskega predstavnika JLA v (Socialistični) Republiki Sloveniji bolj malo oseb, vrednih izrazov solidarnosti ob kršitvi človekovih pravic. Taka opozicija diši po preračunljivosti. Preračunljiva beseda pa ni pristna. In naj so posamezne trditve same na sebi še tako utemeljene — nepristna beseda ima priokus laži. —zč Na Balkanu je še vedno ukoreninjena krvna osveta. Gre za običaj, ki je nekaka zapoved, da se mora družina maščevati za krivico storjeno enemu ali drugemu članu rodbine. Taka osveta je posebno živa med Albanci. V preteklih tednih pa je prišlo do nenavadnega pojava: do jasne sprave med družinami, tako med muslimani in še bolj med katoličani. Ob takih priložnostih se je zbralo na tisoče ljudi. Toda srbski policiji tudi srečanja sprave niso pogodu. Zato je večkrat brutalno posegla vmes. To se je zgodilo tudi v Selo-graždu pri Podujevu. Katoliška Cerkev in mirovni svet sta priredila bogoslužno in spravno srečanje prebivalcev albanske narodnosti. Zbralo se je 25.000 ljudi, mnogo je bilo tudi muslimanom. Prižgali so svečo sprave v čast sv. Nikolaju, ki je njihov narodni svetnik. Toda ko se je 18 albanskih družin zbralo v neki privatni hiši, da ob skupnem kosilu odvržejo s sebe krvno osveto, je posegla vmes srbska policija. Ljudi je razgnala in nekatere tudi aretirala. ■ Znamenje novih časov Po zadnji vojni je bilo tudi pri nas vedno nekaj družin, oziroma staršev, ki so bili mnenja, da za njihove otroke krst nti potreben, če bodo hoiteli, naij se dajo Podoba brezmadežnega Srca Marijinega v župnijski cerkvi v Vrtojbi; delo Toneta Kralja. Liturgični praznik obhajamo letos v soboto, 23. junija Nasilje v Ni se še polegel odmev na izide prvih romunskih demokratičnih volitev in že je ta balkanska država spet v ospredju zanimanja in informacij Evrope in sveta. Nedavno je odnesla zmago Fronta za narodno rešitev, ki jo vodi začasni predsednik Iliescu, sam bivši (?) komunist. Zmaga sama je posebej v opoziciji zbudila 'veliko negodovanja in nezadovoljstva, češ da je šlo pri tem za potvorbe in kaj podobnega. Sedaj pa se je zadnje dni razširila vedno močnejša opozicija zlasti s strani študentov pa tudi manjših opozicijskih strank. Pred dnevi je prišlo do pravih pouličnih izgredov in bojev. Iliescu je poklical na pomoč rudarje iz ostalih delov države, ki so nato prevzeli pravo in pravcato vlogo policije. Vrgli so se na demonstrante in nasilno posegli ter pri tem zlasti pretepali študente. Opazovalci se sprašujejo, kje vendar delavci igrajo vlogo policije in nastopajo kot represija svobodoljubni množioi! krstiti, ko bodo polnoletni. Seveda se je težko odločiti za nekaj, česar ne poznam. V Sloveniji pa je bilo povsod, v šoli, v časopisih, knjigah, revijah, da je vera preživela. Kdor je hotel v službi priti na višje mesto ali postati član partije, se je moral veri odpovedati ali jo vsaj skrivati. Božja milost pa vedno deluje. Odrasli so začeli iskati vero. Večkrat se je to zgodilo pred poroko z vernim partnerjem. Mnoge župnije so ulvedle katehumenat za pripravo odraslih za krst. Na binkoštni ponedeljek je nadškof A. Šuštar v frančiškanski cerkvi v Ljubljani podelil prvo sveto obhajilo in birmo 60 odraslim. Med njimi je bilo tudi 18 novo-krščencev. Med temi novokrščenci, prvo-obhajanci in birmanca so bili ljudje različnih poklicev in starosti, poročeni in neporočeni, študentje in izšolani ljudje. Število odraslih, ki želijo biti krščeni, stalno narašča. Avstrijski škofje o socialnem vprašanju Avstrijski škofje so izdali skupno pastirsko pismo o socialnem vprašanju. V Avstriji je zbudilo veliko pozornost ne samo v katoliških krogih. To pismo je na voljo tudi v slovenskem prevodu; izdal in založil ga je Dušnopastirskd urad v Celovcu. Romuniji Romunija je že od decembrske revolucije s padcem in umorom Ceausescuja pravzaprav zelo destabilizirana država. Res je, da v svoji preteklosti ni imela niti prave demokratične tradicije, čeprav je v dobi monarhije in posebej med obema vojnama vseeno le poznala vsaj delno blagostanje in slovela kot dobro stoječa balkanska država. Pred kratkim je italijanska televizija predvajala intervjuje z nekdanjimi vzhodnoevropskimi vladarji. Med temi je bil tudi bivši romunski kralj Mihael, ki sedaj z družino biva v Švici, saj so ga komunistične oblasti — kot mnogo drugih — poslale v izgnanstvo leta 1947. Bivši kralj je potrdil željo po pravi demokratizaciji Romunije, in izrazil pripravljenost, da se vrne (tudi če ne kot kralj) nazaj v domovino. Danes je Bukarešta spet v razcepu. Oglašajo se spet glasovi tragične preteklosti, v ozadju se kažejo temne sence Ceause-scujevega zatiralnega sistema. Marsikateri komentator je primerjal sedanjo represijo na trgih Bukarešte (seveda v sorazmerju) s Tienanmenom v 'Pekingu lani. Predsednik romunske vlade Roman je sicer tufii zagovarjal sedanji poseg in za-tiralno akcijo rudarjev, čeprav je tudi (plaho) pristavil, da je morda prišlo do pretiravanja. Samo to?! Evropa z Naj vas Vsemogočni Ohrani še vrsto let v polnosti zdravja, moči in vztrajnosti pri vašem delu za dobrobit človeštva!« Zelo globoke, pomenljive in spoštljive besede iz ust predsed- nika, ki je sam zaveden musliman. Medtem so se ulice okrog katedrale polnile z veselimi romarji, ki so si še iskali boljših prostorov, da bi videli papeža ofb njegovem prihodu. Z Anito sva dobili listek, da sva se lahko udeležili srečanja s pastoralnimi delavci v stolni cerkvi. Bližal se je čas prihoda in veselja. Množica je ploskala in vzklikala. Papež se je pripeljal v velikem belem in odprtem predsednikovem avtomobilu. Nekaj pred poldnevom je stopil v katedralo, pozdravljal levo in desno. V prednjih sedežih so bili semeniščniki, ki so se srečni in navdušeni pozdravljali z njim, ki jih je blagoslavljal. Z Anito sva sedeli v prvih sedežih ob skupinah redovnic. Okrog sv. Očeta so se gnetli fotoreporterji in bliskali s svojimi fleši, osebna straža jih je nekoliko odganjala. Končno je le prispel do oltarja, zmolil v tišini in sedel na pripravljeni sedež. Dobrodošlico mu je izrekel nadškof glavnega mesta Luc Sangare z besedami: »Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu... Blagoslovljen, ker ne pozabite na majhne in revne... Z vso silo naše duše vam kličemo hvala za ta obisk.« V delegaciji sta bila tudi kardinala Casaroli in Tomko. Popež se je v svojem nagovoru spomnil žrtev prvih »pokristjanjevalcev« oz. pričevalcev evangelija v Maliju, ki so ve- liko doprinesli, da se je širilo Jezusovo veselo oznanilo. Bili so očetje družbe Sv. Duha, ki so pred sto leti začeli misijonarki v kraju Kita. Mala krščanska skupnost se je razrasla v veliko drevo, ki je pognalo korenine globoko v malijsko zemljo in daje sadove, je nadaljeval sv. oče. in še: »Če hočete obroditi sad, ostanite v Njem, v njegovi ljubezni,« so izzvenele pomenljive bedese pastirja, ki je prišel potrdit brate v veri, skupnost, ki je komaj praznovalia stoletnico rojstva. Vse je priporočil Mariji Notre-Dame iz romarskega kraja Kita. Po srečanju s pastoralnimi delavci je bil slovesen sprejem pri predsedniku republike; sledilo je kosilo v družbi malijskih škofov. Glavna slovesnost pa je bila maša na velikem stadionu Omnisport ob robu mesta ob 17. uri. Igrišče se je napolnilo do kraja s 30-tisočglavo množico, ki je že dve uri pred začetkom nestrpno pričakovala gosta. Niso bili samo katoličani na stopniščih, zbrali so se tudi muslimani in drugi. Sredi stadiona je krajeval velik oltar. Pred njim nekoliko niže je pel številen zbor enako oblečenih pevcev, ki so z ritmičnimi gibi spremljali petje. Otroci so ob oltarju pripravili tudi kratek nastop v pozdrav. Enako oblečeni so z gibi pripravili napis Tot us tuus, zvezdo ipd. S stopnišč se je zelo prijetno videlo. Maša je trajala samo nekaj več kot dve uri. Skupaj smo obnovili krstne obljube s prižganimi svečami v roki, da je bilo zares pomenljivo. Ni bilo plesov, marveč molitev v lokalnih jezikih, ker je čas priganjal. Papež je imel do minute razporejen čas bivanja v Maliju: en dan in eno noč, nič več. Za ljudi, ki niso vajeni na tekmo s časom, ko gre za srečanje z ljudmi, za pozdravljanje — je to nerazumljivo... Med homilijo je sv. oče poudarjal zlasti misli: Biti luč sveta, sol zemlje in graditi pravično, strpno družbo v sodelovanju in spoštovanju z drugače verujočimi. Sonce je ta popoldan čudežno prizaneslo s svojo pripeko, da se je dalo prenašati. Povsod je bilo videti vojaške enote, ki so urejale in omogočale potek slovesnosti. Zvečer ob devetih je Janeza Pavla II. čakalo še srečanje z mladino v Palači kulture. Žal, sama nisem bila prisotna, a povedali so mi, da je bilo prisrčno, veselo in pomenljivo. 'Naslednji dan ob odhodu iz Malija smo sv. očeta spremljali še na letališče skupaj z diplomatskim zborom, nadškofi, predsednikom države. Tako končujem svoje osebne vtise ob papeževem obisku v Maliju. Srečno! Terezlka Srebrnič Glasb« Dokln Cetin „E. Kinel II Zaključek šolskega leta je vedno pomemben in zgovoren pokazatelj opravljenega dela. če to velja za vse šolske stopnje — od osnovnih do višjih srednjih šol — velja seveda tudi za glasbene šole. In prav s tem so se pokazali učitelji in učenci slovenskega centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« v Gorici, ki so v torek 12. junija priredili lepo zamišljeno glasbeno prireditev kot »glasbeni poklon« Občinstvu, staršem in prijateljem glasbe. V veliki dvorani Katoliškega doma se je nabralo številno občinstvo, ki je nastopajoče toplo nagradilo za njih izvajanja. Celotni program je bil smotrno razde Ijen na razna glasbena obdobja, katerih ustvarjanje so posamezni uičenci pokazali. Najprej je bil na vrsti Sprehod v renesanso, sledil je Utrip domovine, za tem Vivaldi, mimogrede, pa spet V galantnem stilu. Sledila sta še V objemu romantike in na koncu V spomin. Res temeljit prikaz oz. izsek glavnih dob glasbene ustvarjalnosti skozi stoletja, ki so dala svojski pečat celotni muzikalni zakladnici Evrope in sveta. Ni lahko tu v nekaj besedah ali stavkih prikazati in analizirati programa in nastopajočih na goriškem večeru. Vsekakor bomo to poskusili. V imenu prirediteljev je prisotne pozdravila prof. Franka Žgavec in poudarila pomen te prireditve. Kot prvi je nastopil renesančni ansambel, ki so ga sestavljali Peter Gus (violina), Miloš Cotar, Mara Čemic, Arturo Miranda in Erik Feri (kitare), Ana čemic, Gio-vanna Prizzi in Marko Gus (kljunaste flavte), Nadja Cotič {sopran), Barbara Pic-colo (mezzosopran) in Rudy Gorjan (bas). Predstavili so dela Peueria, kralja Henrika VIII., Trombocina, van Eycka, Schei-na in Gastoldija. Bil je res posrečen sprehod po starodavni renesančni dobi, ki je lahkotno in primerno oživilo renesančno atmosfero dvorskih in meščanskih koncertov v tipičnem madrigalnem slogu. Utrip domovine je obsegal dva nastopa, ki so ju podali Učenci Mitja čevdek, Sara Dilillo in Irene Dilillo. Prvi je odigral Romanco M. Musorgskega, drugi dve pa Griegov Norveški ples štiriročno, vsi z zadovoljivim uspehom. Naslednje obdobje (Vivaldi, mimogrede) je obsegalo izvedbo stavka Largo iz Koncerta v a-molu. Tu so nastopili Giovanna Prizzi {kljunasta flavta), Danijel Devetak (violina), Sara Vittori (violina) in Miran Devetak (čelo). Tudi ta izvedba je bila na dostojni ravni in je odraz komorne skupinske muzike, ki je nedvomno važen trenutek na glasbeni poustvarjalni poti. Sledila je »galantna« glasba bolonjskega klasicističnega mojstra G. Sammartinija s Sonato v G-duru. Izvajali so Giovanna Prizzi in Marko Gus (kljunasti flavti) ter I. Dilillo (klavir). Tudi tu je šlo za tipično in dozirano izvedbo komorne glasbe 18. stoletja. Učenci višjih razredov so se pomerili predvsem v zadnjih dveh delih, še pose-vej »v objemu romantike«. Nedvomno je zlasti klavirska literatura prav v tej glasbeni dobi 19. stoletja dosegla višek tako v ustvarjalnem kot verjetno tudi interpretativnem momentu. Chopin, Schumann, nato Liszt in še drugi (kot Brahms) so prav klavirsko glasbo dvignili v sam vrh muzike. In prav ti avtorji so bili na sporedu tega večera. Chopinove skladbe sta odigrala Miran Devetak (Impromptus op. 51, št. 3) in Michela De Castro (Balada v g-molu op. 23, št. 1). Kdor pozna tovrstno klavirsko literaturo ve, da gre v tem primeru za zahtevne in virtuozist-ične skladbe, s katerimi navadno nastopajo poklicni pianisti. V našem primeru lahhko rečemo, da je šlo za dokaj čisto in tehnično precizno izvajanje, tudi če tu ali tam odpišemo delne nepopolnosti (ki pa jih lahko beležimo tudi pri velikih interpretih). Vsekakor obetaiven nastop mladih pianistov, ki daje veliko upanje za bodočnost. Prav tako veljajo prej omenjene misli za Valentino Pavio in Guida Michelona, ki sta s svoje strani vsak zase predstavila dela R. Schumanna in J. Brahmsa. Schumannovi deli (Variacije na ime ABEGG v izvedbi Michelona) in skladba Aufschwung iz Phantasienstiicke (Pavio) sta izzVeneli polno in samozavestno, prav tako še Brahmsova Rapsodija op. 79, št. 2 v izvedbi V. Pavio. Vsekakor bogat prikaz dela iz klasične in osnovne klavirske literature, ki pomeni obenem tudi priznanje ne le učencem, ampak še posebej njih učiteljem. Zadnji del »V spomin« je bila na programu skladba Trio in memoriam Karmele Kosovel, letos preminule pesnikove sestre in same pianistke. Avtor dela je Dimitrij Rejc, ki tudi poučuje orgle na tej soli. Iz skladbe so Marko Gus (kljunasta flavta), Danijel Devetak (violina) in Miran Devetak (klaVir) izvedli Largo. Delo je zasnovano kot prijetno a ne preveč moderno in občuteno. Izvajalci in avtor so bili deležni toplega odobravanja. Ob koncu naj še dodamo, da so nastopajoče učence pripravili profesorji H. Plesničar, J. Križnič, I. Peršič, S. Kerševan, M. Fantini, F. Žgavec, D. Kobal in V. Popit. ab Župnija sv. Janeza Krstnika v Gorici Naša župnijska skupnost se z veseljem pripravlja na praznovanje svojega zavetnika sv. Janeza Krstnika. Letošnje praznovanje bo izredno, saj bo osrednja slovesnost njemu v čast zlata maša, ki jo bo obhajal eden izmed naših dušnih pastirjev dr. Kazimir Humar. Župnijski pastoralni svet je izdelal poseben program slavnostnih dni, ki se bo začel v soboto zvečer, z uvodno evharistijo ob 20. uri v župnijski cerkvi. Isti večer, v soboto 23. junija, bodo ob 21. uri slovesne večernice za vso župnijo, še posebno za mladino, po njih pa skupno veselo pričakovanje nedeljskega praznika ob petju, pogovoru in zabavi. S slovesno župnijsko mašo na sam praznik ob 11.30 bomo v domalči cerkvi počastili našega zavetnika ter se pri njej tudi pripravili na popoldansko praznovanje v goriški stolnici. Tam bo namreč naš g. Humar z vso župnijsko skupnostjo in vsemi gosti obhajal letošnje osrednje praznovanje farnega zavetnika, saj se bo Bogu zahvalil za petdesetletno duhovniško službo. Naša župnija prijazno vabi krščansko skupnost, ki je v goriški škofiji in izven nje, na praznovanje zlate maše, ki se bo začelo v nedeljo ob 17. uri v goriški stolnici. Župnijski pastoralni svet pripravlja vsem udeležencem prijetno presenečenje po liturgičnih slovesnostih. Gledališka šola v Katol. domu Goriška pokrajinska uprava je v letošnjem letu organizirala pobudo Laboratorij teatra mladih. Šlo je za praktično pripravo in teoretske nauke o gledališču. Tečaj je bil v Katoliškem domu v Gorici in se zaključil 15. junija. Trajal je skoro dva meseca z lekcijami trikrat na teden. Mladina je bila navdušena. Tečaj se bo nadaljeval prihodnjo jesen. SKPD »MIRKO FILEJ« - GORICA KONCERT IRENA PAHOR, oboa MILKO BIZJAK, orgle Cerkev sv. Ivana v Gorici, petek, 29. junija ob 21. uri Kanadsko slovenski kongres (KSK) 25. maja letos je bil v Torontu (Kanada) ustanovni Občni zbor Kanadsko slovenskega kongresa ob obilni udeležbi rojakov v slovenskem starostnem domu Lipa. Organizatorji so namenoma izbrali to osrednjo slovensko institucijo, ker Lipa najbolj pogojuje slovensko solidarnost. Zbor je bil dobro organiziran in pobudniki so nanj povabili slehernega .Slovenskega rojaka z dobro voljo. Veljal je kot zbor osrednje kanadske kongresne organizacije, zato so bili zastopani posredno po pooblastilih rojaki iz cele Kanade. Kot gostje so prisostvovali dr. Silvester Lango iz New Yorko in dr. Rudolf Sussel iz Clevelanda. Odziv kongresnemu gibanju je v vsej Kanadi izredno odmeven. Ob razgovorih s Številnimi zastopniki je bilo mogoče ugotoviti, da je kongresna ideja za današnjo slovensko stvarnost najprimernejša in bo hkrati povezovala vse rojake na skupnem imenovalcu — slovenstvu. Kanadsko slovenski kongres, ki je trdno povezan s Svetovnim slovenskim kongresom je danes dejstvo in upati je, da se bo kongresna ideja širila po vseh slovenskih skupnostih V Kanadi. Namen občnega zbora je bil dvojen: predstaviti organizacijsko obliko KSK (konstitucijo) ter izvolitev 15-članskega sveta. Navadno je težko napolniti odbor-niška mesta, tokrat pa se je potegovalo dvojno število kandidatov za 15 odborni-ških mest. Zbor je izvolil svet, ki se je potem 2. junija sestal in izvolil ter oblikoval predvidene odbore. Občni zbor je enoglasno sprejel predlog Staneta Kranjca, da se kanadska organizacija preimenuje iz Konference zdomskih Slovencev - Kanada v Kanadsko slovenski kongres (KSK). Ob zaključku zbora so vsi prisotni stoje zapeli Zdravljico. Na prvi seji sveta bo glavni odbor predstavil program za letošnje poslovno leto. En ravnatelj za zavoda Žiga Zois in Ivan Cankar Iz Rima je goriški pokrajinski odbornik dr. M. Špacapan prejel telegram, s katerim ministrstvo sporoča, da bosta zavoda Žiga Zois ter Ivan Cankar v Gorici združena pod enim ravnateljem. Razlog za tako združitev je varčevanje pri izdatkih za šolstvo. Tako Alfonso Rubinacci. ■ Sv. Višarje Dom srečanj. Pomagajte uresničiti zamisel središča za skupna srečanja, kajti isamo v svoji hiši si gospodar. Denarne prispevke morete nakazati na tekoči račun pri Kmečki banki v Gorici (Banca Agricola) St. 44490. ★ Čestitke V Števerjanu bo v petek, 22. junija, slavila svoj 90. rojstni dan draga mama in stara mama FELICITA GABROVEC Ob tem lepem in visokem jubileju ji čestitajo vsi domači. OBVESTILA Tradicionalno srečanje tržaških in gori-ških duhovnikov, redovnikov in redovnic bo letos v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda v Cerovi j ah in sicer v petek 22. junija ob 10.30. Vodil ga bo ljubljanski stolni kanonik Vinko Vegelj. Potovanje v Skandinavijo. Kdor še ni poravnal plačila za potovanje, mora to storiti do petka 22. junija. Nova kaseta. Izseljenski duhovnik Ciril Turk v Stuttgartu je izdal kaseto z domobranskimi pesmimi. Cena 7 USA dol. Naroči se pri avtorju: Ciril Turk, Staff-lerrberg^rstrasse 64, 7000 Stuttgart 1, BR Deutschland. DAROVI Ob visokem jubileju dr. K. Humarja kot skromno priznanje hvaležnosti za njegovo delo pri Katoliškem glasu daruje F. V. 100.000 lir za Katoliški glas. Za Katoliški glas: Milica Zucco, Ronke 50.000; Mario Stanič, Ronke 50.000; Bogomila Švab, Trst 15.000 lir. Za Katoliški dom: N. N. 50.000; N. N. 40.000; N. N. 50.000; N. N. 50.000 lir. Justina Vatta: za svetoivansko cerkev 50.000; za Marijin dom v spomin na drage pokojne 40.000 in v spomin na Romano Vecchiet 10.000 lir. Za cerkev na Opčinah: Erminija Daneu v spomin na Bernardo 10.000; Marija Kristina Podobnik v spomin na staro mamo Otilijo ,100.000; P.ierina Sosič v spomin na mamo Terezo in brata Ivana 30.000; ob prvi obletnici smrti Marije Sosič-Nuss-dorfer hčerka Mara z družino, sestra Pep-ka ter nečaka z družinami 50.000; Bernard Sosič ob poroki sina dr. Jadrana in Ane Marije 100.000; druž. Križman ob krstu hčerk Ilonke in Katje 100.000; Zora in Danilo Fučka ob krstu vnukinje Eve 55.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marčela Pahor Neri v spomin na moža Maria 30.000; Darinka v spomin na starše Viktorja in Ivanko Živic 10.000; V.K.P. 200.000; Pavla Margon 50.000; Zora Giulia-ni ob rojstnem dnevu 10.000; prijateljice ob rojstnem dnevu Marčele Pahor 70.000; Gracija Gerdol in Rahela Hlača ob 3. obletnici smrti Jurija Zupančiča 50.000; Jožica Martelanc v spomin na drago Romano Vecchiet 50.000; M.C.B. v spomin iste 10.000; ga. Štok iz Podlonjerja v spomin na mažo Maria 20.000 lir. Za cerkveni zbor sv. Jerneja - Opčine: Ob prvi obletnici smrti Marije Sosič-Nuss-dorfer hčerka Mara z družino, sestra Pepka ter nečaka z družinami 50.000 lir. (darovi) Za oltar in prezbiterij v Mačkoljah: družina N. N. 1.000.000; Valerija Zobin 100.000; N. N. 200.000; N. N. 500.000; A. T. 100.000; Marija Bandi 50.000; sestrična Rozalija ob smrti Jožefa Strajna 50.000; Jolanda Žerjal Ob spominu na mamo Karolino 20.000 lir. Za lačne otroke: druž. N. N. iz Mačkolj ob prvem sv. obhajilu 1.000.000 lir. Mery Parenzan: ob prvi obletnici moževe smrti: za Sv. goro 50.000, za Marija-nišče na Opčinah 50.000, za Marijino družbo v Trstu, ul. Risorta 50.000 lir. Za barvna okna v cerkvi v Bazovici: Marija Froneova 25.000; Gizela Gombačeva v spomin pok. moža Avguština 30.000; mati Ravalico 50.000; Pleščevi v spomin dčetta Franceta 100.000; Anton Visintin 100.000; v spomin pok. Franceta Križmančič: Zofija Fagovona 30.000; Ester Križmančič 30.000; N. ,N. 30.000; Pepka Manc v spomin moža Antona 50.000; Marija Škarabot 20.000 lir. Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa 150.000 lir. PREŽIVITE POČITNICE ali konec tedna na Starem vrhu nad Škofjo Loko v prijetni vikend hiši, sredi narave, z osem ležišči in opremljeno kuhinjo. Sprehodi, tenis. Za pojasnila: Tušek - tel. (003864) 74921/65535. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona TEREZIJA GRAVNER VD. OBLAK Lepo se zahvaljujeva gg. župnikoma iz Pevme in Doberdoba in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Doberdob - Pevma, 13.junija 1990 Hčere: Adriana, Anita in Omela z družinami Ml Trst A Spored od 24. do 30. junija 1990 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. ~9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.00 Mali pevci. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 A. Rebula Tuta: »Zgodba za sopotnico«. Igra. 14.50 V studiu z vami. 17.00 Šport in glasba. Ponedeljek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Coro-vivo 1990. Mešani zbor Podgora. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«. 15.00 Manjšinski potopis. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Jurčič, Deseti brat. 17.38 Mladi val. Torek: 8j10 Arhipelag Goli. 9.40 V znamenju sreče. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Corovivo 1990 Mešani zbor Podgora. 13.20 V žarišču. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. 17.10 Jurčič, Deseti brat. 17.39 Mladi val. Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek... 9.40 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.0 Zdravniška posvetovalnica. 12.40 Corovivo 1990. Mešani Zbor iz Trebč. 13.20 V žarišču. 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«. 14.30 Na goriškem valu. 16.00 Mi in glasba. 17.10 D. Feigel: »Detektiv Belin«. Dramatizirana zgodba. 17.25 Mladi val. Četrtek: 8.10 Bela pravljica... 9.40 Sanje se nadaljujejo. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja. 12.40 Corovivo 1990. Dekliški zbor Glasb, matice iz Trsta. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.10 Jugoslavija 1941-1945. 16.00 Mladinski pevski festival v Celju. 17.10 D. Feigel: »Ljudski glas - božji glas«. Dramatizirana zgodba. 17.25 Mladi val. Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.40 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 CoroTOVo 1990. Mešani zbor Hrast iz Doberdoba. 13.20 V žarišču. 14.10 Otroški kotiček: Spoznavajmo svet! 14.30 Od Milj do Devina. 15.10 Kulturni dogodki. 16.00 Glasbena kronika s Hrvaškega. 17.10 D. Feigel: »Novi serum«. Dramatizirana zgodba. 17.30 Mladi val. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.40 V znamenju sreče. 10.10 Festival komorne glasbe v Radencih. 11.30 črnske duhovne pesmi. 12.00 Modre dalje. 12.35 Corovivo 1990. Mešani zbor Milan Pertot iz Bar-kovelj. 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske dolin. 17.10 Vozlišča. 18.00 M. Miladinovič: »Adele Sandrock in Arthur Schnitzler«. Radijska igra. KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societii Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija 45.000 inozemstvo 70.000 zračna pošta 95.000 Oglasi: za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 19 % IVA ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba našega dragega očeta Ivota Ceja Posebna zahvala msgr. dr. Francu Močniku za globoko občuteni pogrebni obred, pevcem trnovskega zbora za lepo in ubrano petje ter vsem udeležencem sv. maše za zbrano sodelovanje. žena Milena s sinom Robertom in hčerko Nives 2 A H V A L A Ob izgubi naše drage mame in none Kristine Sturman roj. Gregorič gre najprej zahvala častitim sestram Čudodelne svetinje v Gorici, posehno hčerki Jelki za njeno neutrudno nego v dolgih letih bolezni, g. župniku Angelu Kosmaču in somaševalcem, cerkvenim pevkam in pevcem iz Ricmanj in Doline, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. Vsi njeni Ricmanje, 18. junija 1990 Mladi umetniki na odru v Katoliškem domu