Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Polde Jenko — predsednik, inž. Zvonka Cerne — namestnik predsednika in člani: Franc Istenič, Marinka Farčnik, Stane Primožič, dipl. oec. Angelca Kunst, Boris Pertot, Jošt Bajželj in Peter Gunčar. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XII. 22. 12.1969 — št. 11 in 12 tekstilec GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ Konferenca organizacije ZK v Tekstilindusu ODSTRANITI NAPAKE IN SLABOSTI IN Z VSEMI SILAMI NAPREJ! Konferenca je bila 25. novembra. Od 62 izvoljenih članov se jih je sestanka udeležilo 46. Na sestanek so prišli tudi predstavniki operativnega vodstva podjetja, občinski sekretar ZK, tovariš Franček Rogelj in podpredsednik republiškega IS ter član CK ZKS tovariš Vinko Hafner. Reči moram, da je bila razprava izredna; energična, konkretna in jedrnata. Brez vsakega dvoma je bila to najboljša razprava, kar jih je bilo zadnjih deset let v našem podjetju. Zavedajoč se težke situacije, v kateri se nahaja naše podjetje, so diskutantje brez predsodkov ožigosali nepravilen odnos državnih organov do tekstilne industrije, enako energično pa tudi vrsto nepravilnosti v našem notranjem poslovanju, ki ovirajo in onemogočajo normalno poslovanje in gospodarjenje. Zaključkov in točnega programa bodočih nalog ZK v našem podjetju še ne moremo posredovati v tej številki, ker bo zanje pripravil predlog novoizvoljeni sekretariat, potrdil pa jih bo politični aktiv na svoji prihodnji seji. O predlogu boste člani ZK predhodno razpravljali tudi po oddelkih. Gre namreč za temeljito proučitev najvažnejših vprašanj in za njihovo načrtno in preudarno reševanje in rešitev. Vse to pa ni bilo mogoče sestaviti že na samem zasedanju. Čeprav zaključkov in programa dela še ni, pa vseeno lahko rečemo, da bo organizacija ZK v prihodnje zelo energično posegla v urejanje in ureditev notranjih razmer v podjetju, predvsem v pogledu sodobnejše organizacije dela, ustrezne kadrovske politike, odgovarjajočega sistema nagrajevanja, bolj vsklajenega sodelovanja med sektorji in strokovnimi službami, bolj preudarnega delovanja strokovnih služb, opredelitve osebne odgovornosti itd. Prav to pa so tisti nerešeni problemi, ki so bili že večkrat načeti, pa nikoli rešeni. če se povrnem na diskutante, moram v prvi vrsti omeniti izredni diskusiji inženir Jurančičeve in inženir Pogačnika, (če bo možno, bomo njuni diskusiji objavili v prihodnji številki!). Omenjeni diskusiji sta namreč dali pravo smer vsej nadaljnji razpravi, ki je tako ostala na visoki ravni. Treba pa je vsaj deloma zajeti že v tem članku diskusijo tovariša govomost nasproti večini članov gai, bom pa nekatere vtise s te Hafnerja, ki je med drugim de- kolektiva. Imam občutek, da je konference prenesel naprej v IS.« jal: »Ni dvoma, da se vaše pod- ta odgovornost nezadostna. Vaš j^ot rečeno, bomo obširneje po-jetje nahaja v težkem položaju. Če položaj bo, kot kaže razprava, po- ročali o poteku konference in o je vse povedano okrog nekontro- stal še težji. Takoj resno ukrepaj- sprejetem programu v naslednji liranega uvoza res, potem leži te, da ne bo postal tako kritičen, številki Tekstilca, krivda za take nenormalne odnose ko bo vsako normalno in preudar- Konferenca sama pa zasluži vi-in pogoje na državnih institucijah, no ukrepanje postalo nemogoče. Soko oceno. Vprašanje je le, če se predvsem na Zvezni gospodarski Ne morem vam obljubiti, da bo njen odličen štart tudi tako zbornici. Reči pa vam moram to, vam bom kakorkoli lahko poma- uspešno realiziral. P. G. da bo uvoz še vnaprej, da se njegovega pritiska ne boste mogli nikoli otresti, četudi bodo odgovorni organi uvoz uredili oziroma ga spravili v bolj normalne okvirje, kar bo za vas predstavljalo delno sprostitev težav in problemov. Povem vam, da ne računajte preveč na posebne razbremenitve in ugodnosti, ki bi vam jih prinesle spremembe v proračunskih obremenitvah, ker bodo le-te lahko samo skromne in še to ne takoj. Vaš glavni adut je ureditev razmer znotraj podjetja. Morali boste napeti vse sile, da odstranite vse, kar več ne odgovarja, pa čeprav bi morali uporabiti rigorozne ukrepe. Svetujem vam, da vzamete kritiko in konkretne predloge inž. Jurančičeve in ostalih diskutantov Vsem bolnim članom kolektiva želimo predvsem zdravja, upokojenim članom, vojakom in vsem, ki so na delu pa želimo srečno praznovanje Novega leta in vse najboljše v letu 1970. Uredništvo Kakšen bo spremenjeni in dopolnjeni statut podjetja To vprašanje verjetno postavlja in predloži organom upravljanja je temeljni samoupravni akt pod-precejšen del članov našega kolek- spremembe in dopolnitve sedanje- jetja. Statut podjetja v skladu z tiva, saj se v zadnjem času mno- ga statuta podjetja, ki je bil spre- ustavo in zakonskimi predpisi dogo govori in piše o statutih delov- jet 21.12.1967, je začela z delom loca družbeni in gospodarsko nih organizacij, M so jih po dolo- z dokajšnjo zakasnitvijo, ker je pravni značaj podjetja, način po-čilih zakona dolžne sprejeti do zbolel njen član — pravnik, brez slovanja, notranjo organizacijo, konca tega leta. Leto se pa naglo katerega komisija ni mogla delati, delovno področje in odgovornost bliža koncu in tekma s časom je Komisija je intenzivno začela de- organov upravljanja, položaj de-huda, vendar upam, da bo še jatj< ko je bil vanjo vključen drug lovnih enot, družbeno-ekonomski pred izidom te številke delo na pravnik, tov. Hajdinjak. Od tedaj Položaj članov delovne skupnosti osnutku statuta zaključeno in bo je imel£J komisija že preko 20 sej Podjetja in njihove samoupravne le-ta že dan v javno razpravo. od katerih je vsaka trajala po več pravice in dolžnosti, ki izhajajo Petčlanska statutarna komisija, Ur. Kako obsežno delo je komisi- 12 dela: .. prekleto resno. Svetujem vam da- ki jo je imenoval CDS z nalog, da ja opravila bo najbolje razvidno lje tudi to, da povečate vašo od- ob pravem času opravi svoje delo iz osnutka oz. predloga statuta, ki Konferenca sindikalne organizacije Konference se je udeležilo 47 tij bombažne stroke. Poleg težkih delegatov (od 60 vabljenih), pri- posledic, ki nam jih že nekaj let šotni pa so bili tudi predstavniki povzroča nekontrolirani uvoz tek-operativnega vodstva, družbeno- stilnih izdelkov, je predsednik opo-političnih organizacij iz podjetja zoril tudi na napake in nepravil- in predsednik občinskega sindikal- nosti, ki jih delamo v podjetju, kar osebnih dohodkov itd nega sveta, Stane Božič. še poslabšuje že itak težke razme- V referatu, ki naj bi služil kot re in delovne pogoje, osnova za razpravo, je tov, Franc Poudaril je nujnost, da doseže-Istenič, predsednik naše sindikal- mo bolj pravično tretiranje naše ne organizacije zelo nazorno pri- panoge nasproti ostalim vejam kazal težke razmere, v katerih se industrije, hkrati pa da tudi zno-nahaja naša delovna organizacija traj delovne organizacije doseže-skupno z večino tekstilnih podje- mo maksimalne možnosti, pred- Bodoči program dela sindikalne organizacije Sklep delovne konference sindikalne organizacije v našem podjetju je bil, naj Tovarniški odbor organizacije sestavi zaključke oziroma bodoči program dela, in to na osnovi referata in razprave s konference. Na osnovi tega sklepa je TO na svoji seji, dne 12. decembra, razpravljal o bodočih nalogah in sprejel naslednje: 1. Ena glavnih nalog IO po delovnih enotah naj bo, da tekoče in kritično spremljajo delovanje vseh činiteljev v enoti, ki vplivajo na večji ali manjši proizvodni uspeh enote in podjetja. Dolžnost IO je, da opozarjajo na obstoječe napake in sla- (Dalje na 2. strani) Komisija je bila zlasti na začetku svojega dela postavljena pred vrsto vprašani in dilem, ki jih je morala razčistiti, da bi se lahko lotila konkretnih sprememb. Ta pa so bila: ocena dosedanjega dela in razvoja samoupravljanja z vidika vsem v pogledu kvalitete in pro- njegove organizacije, ki je določe-daje. Vzporedno je navedel še več na s sedaj veljavnim statutom, bodočih nalog, ki jih bo treba re- uspešnost in pomanjkljivosti se-siti, m to: organizacija dela, na- danje organizacije, glede na dolž-grajevanje po delu, povečanje n0sti, odgovornosti in pristojnosti organov upravljanja tako tistih na Izmed delegatov sta v razpravi nivoju podjetja, kot v EE. Dalje sodelovala tov. inž. Zdenka Juran- ocena veljavnega statuta podjetja čič in tov. Evgenij Valjavec. Poseb- kot celote v vseh njegovih poglav-no pomembna je razprava tov. Va- jih, njegove pomanjkljivosti in ljavca, ki jo objavljamo na 2. stra- neaktualnosti zaradi spremenjeni- nih pogojev poslovanja in spre- Od gostov so razpravljali: ko- memb zakonskih predpisov. Skrat-mercialni direktor tov. Tone Care, ka, dosedanje izkušnje in zavest, glavni direktor Rudi Polak in Sta- da je samoupravljanje treba še ne Božič, predsednik ObSS. Njiho- naprej razvijati, iskati nove višje va pojasnjevanja so zajemala pred- oblike in neposrednemu proizva-vsem dokazovanje, da smo v tako jalcu dati mesto, ki mu gre po težkem stanju predvsem zaradi Ustavi^ in zakonih, je statutarno nekontroliranega uvoza tekstila, ki komisijo vodila k temu, da je onemogoča normalno prodajo na predvidela vrsto sprememb in domačem trgu, pa seveda tudi pia- novosti v statutu podjetja, čas in niranje proizvodnje. Zadnje zato, prostor na tem mestu ne dopu-ker je le malemu številu ljudi v ščata, da bi naštel vse spremembe, Jugoslaviji znano, kaj in koliko bo oziroma, da bi jih podrobneje uvoženega. opisoval. Tovariš Polak je nazorno prika- Y ?red!°?u.se Precizneje kot do-zal ves trud, ki so ga člani sveta sedaJ določaJ° pravice m dolzno-za tekstil pri repub. gosp. zbornici stl delavcev pn uresničevanju sa-vložili v to, da bi te razmere iz- moupravljanja kot temeljne socia- listične pridobitve, v delovnih enotah in v podjetju kot celoti. Za- sporazuma in končno je bilo kra- radi tef se daJf ^ P^đansk ;Pm nhnhn 7, referendumu, kot eni izmed oblik boljšali, vendar je bilo vse zaman. Prišlo je do kršitve doseženega jem oktobra uvoženega za preko 65 milijonov dolarjev tekstila, kar je za 11% več, kot lani v letu. Tovariš Polak je že povedal, da se za leto 1970 predlaga sistem licent, ki bo —- če bo sprejet — končno le umiril in normaliziral te nemogoče razmere. Tovariš Božič je pritrdil mnenju, da je glavni krivec za naše razmere uvoz, ter bo zadevo treba urediti na najvišji ravni, torej v Zvezni skupščini. Predlagal je konferenci, naj zadolži zvezne poslance z našega področja, da ta problem spravijo v Zvezni skupščini (Gospodarski zbor) do obravnave in zahtevajo rešitev. Opozoril pa je tudi na to, da mora kolektiv napeti vse sile in poiskati sleherno možnost, da prebrodi to kritično situacijo. Na kratko bi bila to vsebina delovne konference. neposrednega odločanja. Z njim celem člani delovne skupnosti s tajnim glasovanjem odločajo o posameznih najvažnejših vprašanjih, ki so temeljnega pomena za poslovanje in razvoj podjetja. Pomembna oblika neposrednega odločanja je tudi zbor delovne skupnosti enote, katerega pristojnosti so v predlogu natančno določene. (Dalje na 2. strani) OBVEŠČAMO BRALCE, DA SMO MORALI — ZARADI TEHNIČNI TEŽAV - ZDRUŽITI 11. in 12. ŠTEVILKO V ENO. UREDNIŠTVO S konference organizacije ZK v Tekstilindusu P. G. Delovno predsedstvo na konferenci ZK Razprava tovariša Takole je dejal: Predno bi omenil ukrepe, ki se predlagajo, da bi se izboljšala likvidnost v gospodarstvu, naj spregovorim nekaj o pojmu likvidnosti, ki se zadnje čase vse bolj pogosto obravnava. Plačilna sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da pokrije obveznosti. Ta pojem se uporablja v dveh pomenih, ki sta: 1. sposobnost pokrivanja oziroma plačevanja vseh obveznosti iz premoženja (sredstev) v primeru likvidacije podjetja in 2. sposobnost najti pptrebna sredstva t. j. gotovino za plačilo obveznosti ob njihovi zapadlosti. Prvo pomeni: sposobnost podjetja — njegovo solvenco, če pa podjetje ni sposobno ob likvidaciji pokriti svoje denarne obveznosti, pa govorimo o insolvenci t.j. prezadolženosti. Ta nastopi takrat, kadar je dolžnikova pasiva večja od njegove aktive. V drugem primeru govorimo o likvidnosti. Podjetje more biti solventno, torej v stanju, da pokrije vse svoje denarne obveznosti, toda nelikvidno, zaradi časovno nesmotrno — v premoženjske elemente — vloženih sredstev. Podjetje more biti insolventno (prezadolženo), pa je kljub temu lahko likvidno, če more sproti pokrivati zapadle obveznosti. S pojmom likvidnosti, ki se pojavlja bolj pogosto, označujemo torej sposobnost poravnave obveznosti ob roku in jo merimo v odnosu med dospelimi obveznostmi ter likvidnimi sredstvi. V tem primeru more biti likvidnost še absolutna, kadar gre za pokrivanje zapadlih obveznosti s sredstvi, ki so razpoložljiva v podjetju, ter relativna, kot potencialna sposobnost podjetja, da si priskrbi sredstva prvenstveno od drugih (v obliki kreditov). V zvezi s tem bi morale biti naložbe in obveznosti uravnotežene tako, da bi tekoča sredstva zadoščala za plačevanje dospelih obveznosti. Obveznosti podjetja so namreč večinoma tudi viri sredstev, ki spadajo v kategorijo, katero označujemo s pojmom tuji viri. Po vrstah bi obveznosti lahko klasificirali kot obveznosti do: kolektiva (osebni dohodki in drugi prejemki), komercialnih partnerjev ( dobavitelji, predplačilo kupcev), finančnih partnerjev (krediti, posojila), družbe (prispevki, davki itd.). Likvidnost je vseskozi povezana Z odločitvami podjetja glede poslovanja, ter je, če so te napačne, kaj hitro ogrožena. (N. pr. neusklajeno investiranje povzroči premajhna obratna sredstva glede na povečani obseg poslovanja, zaradi nepravilnega planiranja se kopičijo zaloge materiala, nedovršene proizvodnje, vmesnih proizvodov in končnih izdelkov, nastopi vprašanje plačevanja s strani kupcev, obračuni z družbo imajo za posledico večje dajatve — po POB in ZR itd.) Na poslabšanje likvidnosti vplivajo nekateri faktorji, s katerimi se podjetje dnevno srečuje v svojem poslovnem življenju. Naj jih navedem le nekaj: zmanjšanje realizacije, vlaganje v udeležbe in posojila, plačila dobaviteljem, vračanje posojil in kreditov, napačne nabave materialov, rastoči izdatki za osebne dohodke, povečanje akontacij družbi, razni izredni izdatki itd. V prizadevanjih, da se vsa ta problematika okoli likvidnosti, ki je prišla že do te stopnje, da ogroža obstoj nekaterih podjetij, na primeren način reši, smo seznanjeni z ukrepi, ki so predloženi v obravnavo Zvezni skupščini. Ti predlogi zajemajo novosti pri bančnem poslovanju (kratkoročno kreditiranje, deponiranje sredstev, obveznice), nove pogoje za uvoz (potrdilo o neporavnanih obveznostih), predlaga se oprostitev plačila vseh prispevkov pri minimalnem OD in uvajanje obvezne udeležbe pri odobravanju potrošniških kreditov), nove določbe o stečaju, prednost družbeno političnih skupnosti pri plačilu svojih prorač. doh. iz sredstev delovnih organizacij naj bi se ukinila, uvajala naj bi se prisilna uprava — zguba, blok. žiro račun, kot trajen zakonski ukrep naj bi se uvedla tudi možnost, da delovne organizacije prodajo svoje zaloge nastale po 31. 12. 1967 po cenah, ki so nižje od knjigovodske vrednosti. V zvezi s tem nastopajo določena vprašanja, ki jih bo moralo reševati tudi naše podjetje, pa naj bodo ukrepi v zvezi z zmanjšanjem nelikvidnosti sprejeti v celoti ali samo delno. Menim, da gre predvsem za eno. Če naj bi ti ukrepi povzročili tako delo in imeli podobne učinke in rezultate, kot lani izvedeni »Hiring«, potem so vsa prizadevanja že vnaprej jalova. Še enkrat bi se namreč dokazalo, kako močno Kadar člani delavskega sveta sprejemamo sklep... Vzemimo kot primer naš centralni delavski svet. Material za sejo dobimo tri dni prej, kar včasih zadostuje za njegovo proučitev, včasih pa tudi ne. Člani torej imamo možnost, da gradivo pregledamo in obdelamo. Tudi s sodelavci bi se o tem ali onem predlogu lahko pogovorili pred sejo ter tako ugotovili, kakšno je njihovo mnenje o predlogu, ki ga bomo obravnavali na seji in o katerem bomo morali sklepati. že tu se pokaže prva pomanjkljivost našega delovanja, ker izpuščamo tak pogovor in izmenjavo mnenj s sodelavci. Logično je, da potem na seji ne moremo zasto- pati njihovega mnenja in stališča, ampak lahko razpravljamo in sklepamo zgolj na osnovi svojega mnenja in stališča. Prav veliko skupnega tak način nima z resničnim samoupravljanjem. Kljub vsemu pa se za sejo večina vsaj pripravi in v razpravi tudi sodeluje. Vse do sprejema sklepa čutimo svojo dolžnost in tudi del odgovornosti, posebno, če gre za pomembno odločitev. Čim pa smo sklep sprejeli, preneha za večino članov občutek odgovornosti, češ: »Od sedaj naprej je to zadeva strokovnih služb in operativnega vodstva.« (Dalje na 3. strani) Kakšen bo statut podjetja (Dalje s 1. strani) Spremeni se organizacija samoupravljanja na nivoju podjetja. V ta namen se predvideva tri vrste organov: a) organi upravljanja, b) kolektivni izvršilni organi, c) individualni izvršilni organi. Organ upravljanja na nivoju podjetja je delavski svet podjetja (sedaj centralni delavski svet), število članov ostane isto, to je 45. Spremenijo pa se naloge in pristojnosti. Kolektivni izvršilni organi na nivoju podjetja so odbori. To so: odbor za splošne zadeve, odbor za gospodarstvo, škodljiva za vse so taka eksperimentiranja v gospodarstvu. Inflacijskih teženj, ki zavzemajo vedno širši obseg, tudi taki ukrepi ne bodo mogli preprečiti in bo slej ko prej prišlo do novega razvrednotenja valute. Zadnje vesti o evropski valutni situaciji pa tudi niso rožnate. Kaj take reforme v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva pomenijo ni treba posebej poudarjati, ker nam je to minula praksa že pokazala. Zato pa bi bilo v tej situaciji potrebno storiti določene priprave, ki naj bi zagotovile pospešeno reševanje naslednjih vprašanj, ki so pred nami: — na kakšen način bomo dosegli zmanjšanje naših zalog gotovih izdelkov, ki vežejo znatna obratna sredstva podjetja, ali predvidevamo ostrejše mere pri izterjavi naših kupcev, glede na to, da bodo od tega odvisni pogoji za najetje kreditov, — kako se bomo v bodoče prilagajali zahtevam trga in kakšna odbor za varnost pri delu in požarno varnost, odbor za stanovanjske zadeve, odbor za narodno obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, odbor za nagrajevanje, odbor za informiranje, odbor za tehnični napredek, odbor za izobraževanje. Ti odbori niso samo strogo izvršilni organi delavskega sveta podjetja, temveč imajo tudi določene pravice in dolžnosti ter odgovornosti v okviru pristojnosti določenimi s statutom. Nadomestijo pa dosedanji upravni odbor in njegove komisije ter komisije Centralnega deiavskega sveta. Odbore iz- naj bo v zvezi s tem naša proizvodna usmerjenost, — kako izboljšati naše komercialne službe in poslovanje tako kadrovsko kot organizacijsko, — v katerih poslovnih situacijah in odločitvah je možno računati na večjo mero varčevatija oziroma zniževanja stroškov, — kakšno kadrovsko politiko si zamišljamo v bodoče, ob dejstvu, da je fluktuacija zaposlenih postala precej kritična, — kaj predvidevamo in kaj dejansko hočemo storiti za izboljšanje naše notranje delitve in sistema nagrajevanja, — katere organizacijske ukrepe in metode nameravamo uveljaviti ali uvesti, da bi se naša splošna poslovnost na vseh področjih izboljšala, — kakšne možnosti imamo za ukrepanje na področju družbenega standarda in rekreacije naših proizvajalcev. Menim, da bi se v zvezi z navedenim lahko razvila plodna in izčrpna diskusija.« voli delavski svet podjetja in štejejo od 7—11 članov. Individualni izvršilni organ je glavni direktor podjetja. Precizneje kot doslej se določajo naloge, dolžnosti, pristojnosti in odgovornost za njegovo delo. Imenuje in razrešuje ga delavski svet podjetja. Določajo se razlogi zaradi katerih delavski svet podjetja lahko razreši glavnega direktorja še predno poteče čas za katerega je bil imenovan. Mandatna doba organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov je 2 leti. Volitve se opravljajo le vsake 2 leti in ne vsako leto kot doslej. Novost je, da se za vse člane organov voli tudi namestnike. Spremeni se naziv ekonomska enota v delovna enota, ker vsebinsko bolj ustreza dejanskemu stanju. Organ upravljanja DE (delovne enote) je svet delovne enote SDE in ne več ODS (obratni delavski svet). Izvršilni organi na nivoju delovne enote so komisije. Ukine se EE termocentrala in se priključi DE vzdrževalni obrat. Enota s posebnimi pravicami je delovna enota za prehrano in oddih. To pomeni, da se združita sedanja Delavska restavracija in Počitniška skupnost. Komisija se je posebno dolgo zadrževala pri vodilnih delovnih mestih. Šlo je za obseg oz. število vodilnih delovnih mest, ki se razpisujejo in zapadejo pod reelekcijo. Komisija je bila po dolgotrajni razpravi soglasna v tem, da ne gre toliko za to ali določiti 7 ali 20 vodilnih delovnih mest, temveč za to, kako ustvariti klimo in pogoje, da bi se ocenjevalo delo vsakega člana kolektiva ne glede na delovno mesto in ga tudi razrešilo, ko se ugotovi, da za to delo ni primeren, oziroma ko to zahtevajo koristi DE ali podjetja. V več poglavjih statuta se poudarja in precizneje določa odgovornost delavcev na vodilnih delovnih mestih in strokovnih služb v podjetju na sploh ter posebno še avtorjev predlogov, poročil in podatkov, ki se dajejo v razpravo ali potrditev oz. sklepanje organom upravljanja ali kolektivnim izvršilnim organom. Povsem novo je poglavje o narodni obrambi, ki določa predvsem dolžnost sodelovati pri obrambi dežele vsakogar v podjetju, posebej pa še pristojnosti in naloge delavskega sveta podjetja, odbora za narodno obrambo in glavnega direktorja. V statutu se konkretneje in določneje opredeljuje mesto sindikalne organizacije in njenih organov kot družbeno politične organizacije, v kateri se politično združujejo člani delovne skupnosti. Njene naloge in pristojnosti se nanašajo predvsem na ustvarjanju političnega ozračja za akcije pri samoupravnih odločitvah, predlaganju in izboru članov v organe upravljanja in druge organe ter dajanje konkretnih predlogov za čimboljše samoupravne odločitve. Informiranju članov delovne skupnosti podjetja je posvečeno posebno poglavje, v katerem se določajo pravice in dolžnosti organov upravljanja kolektivnih izvršilnih organov, glavnega direktorja, strokovnih služb in vsakega posameznika glede informiranja. Podrobnejša določila bo vseboväl poseben Pravilnik o informiranju. Tudi z drugih področij dejavnosti bodo pravilniki in poslovniki, ki bodo sprejeti na podlagi določil statuta, podrobneje urejali stvari in konkretneje opredelili pravice in dolžnosti, naloge, pristojnosti ter odgovornost kolektivnih teles in posameznih članov delovne skupnosti. Na tem mestu sem omenil samo nekaj s čemer se ukvarja statutarna komisija in nekaj predlogov komisije, ki naj sestavljajo bodoči spremenjeni in dopolnjeni statut podjetja. Komisija pa v času, ko to pišem, še ni zaključila dela. Priložnost za utemeljene in tehtne predloge sprememb osnutka, bodo imeli vsi organi in vsak delavec, ko bo osnutek statuta v javni razpravi. P. J. Bodoči program dela sindikalne organizacije (Dalje s 1. strani) bosti ter népravilnosti, da jih po svojih močeh in s sodelovanjem obratovodstev odpravijo, ali pa o njih takoj in konkretno informirajo TO. TO bo v težjih primerih o obstoječih slabostih informiral odgovorne organe, operativno vodstvo ali službe in zahteval, da se take slabosti učinkovito odpravi. Prvenstveno je potrebno, tako meni TO, da so vse naše proizvodne in prodajne akcije temeljito proučene in vnaprej pripravljene. V bodoče ne bi več smeli proizvajati zaradi količinskega doseganje plana in samo zato, da proizvodnja teče, temveč bi morali proizvajati resnično prodajne artikle, pa tudi od teh le tiste, ki smo jih sposobni proizvajati ekonomično. TO smatra, da mora v teh pogledih prevzeti nase vso odgovornost operativno vodstvo podjetja, iz njegovih vrst pa predvsem: generalni direktor in vodje sektorjev, 2. TO smatra, da so nizki osebni dohodki eden izmed glavnih vzrokov, ki zavirajo zainteresiranost in večji polet delovnih ljudi. Nizki osebni dohodki so tudi razlog za nenormalno fluktuacijo, ki onemogoča normalno proizvodnjo. Zaradi teh tehtnih razlogov TO meni, da je — karkoli že — potrebno poiskati možnost za povišanje osebnih dohodkov zaposlenih, hkrati pa urediti oziroma izdelati ustreznejši in stimulativnejši sistem nagrajevanja. Posebno pozornost je treba posvetiti v tem pravilniku tudi varčevanju. 3. Ker vlada med člani kolektiva prepričanje, da so prekomerne zaloge gotovih izdelkov glavni vzrok težkega stanja, v katerem se nahaja naše podjetje, ker so dalje mnenja, da je krivec za tolikšne zaloge predvsem naša prodajna politika predlaga TO odgovornim službam, da članom kolektiva razlože stanje in razloge, hkrati pa da pojasnijo, kako bodo ta problem skušale v prihodnje omiliti, seveda brez večjih izgub. 4. TO smatra, da je potrebno čimprej uresničiti sklep CDS, da se skliče politični aktiv z namenom, da se članom tega aktiva jasno in nedvomno prikaže situacija podjetja in najpotrebnejše bodoče naloge, ki bodo zmanjšale današnjo napetost. Te informacije, ki bodo članom aktiva posredovane, naj bodo kratke in jedrnate, člani aktiva pa bodo morali — po sklepu CDS — prenesti te informacije med člane kolektiva, ki naj tako dobe vpogled v dejansko stanje podjetja in v bodoči program reševanja problemov in težkih razmer. TO ni sprejel več nalog, ker smatra, da bo že te težko izvajati in zadovoljivo rešiti. Bo pa TO v prihodnje zelo energično in redno zasledoval in nadziral razvoj dogodkov v podjetju, pri tem pa seveda računa na sodelovanje vseh svojih članov. Skupno s sekretariatom ZK v podjetju bo opozarjal samoupravne organe in člane kolketiva na nepravilnosti, ki se bodo pojavljale na neodgovorno in nepravilno delo delovnih enot, strokovnih služb in posameznikov, posebno vodilnih ljudi. Zato TO svetuje vsem članom kolektiva, naj dejansko vlože vse svoje sile in znanje v izvrševanje svojih nalog. Svoje delo naj izvršujejo z vso osebno odgovornostjo in prizadevnostjo. To je nujno, če hočemo, da bomo v naših naporih uspeli izboljšati naš položaj, ki trenutno že postavlja vprašanje nadaljnjega obstoja. Tovarniški odbor Evgenija Valjavca CeNjRALNi DE|_AvS|!. SO NAŠE PROIZVODNE zblr najvažnejših podatkov iz KAPACITETE IN TEHNOLO- teh dosJ'ejev bi torej morali imeti ŠKE MOŽNOSTI na razpolago tisti, ki sestavljajo TER SPOSOBNOSTI pIan„ Prodaje, ker bi tako lahko Tudi ta podatek je osnova! Brez upoštevali realne možnosti in zmog-njega ni možno realno planirati b1V0Stl *)aše proizvodnje, le-ta_pa asortimenta niti po količini- niti ®e jasneje ne bi mogla izgovarjati po kakovosti, brez njega tudi ni :pn neizpolnitvi določenega roka možno realno določiti rokov proizvodnje in prodaje, ki so nujen in potreben pogoj za uspeh in solidnost poslovanja (zaradi zakasnelih rokov smo doslej izgubljali pomembne kupce in mnoge prodajne pogodbe so bile razveljavljene ali pa smo morali odobravati večje bonitete, kar je zopet za nas izguba). Dvomim, da obstaja v našem podjetju analiza (študija) vsakega individualnega stroja oziroma skupine strojev (če gre za enake stroje — na primer picanol statve). Tako študijo bi imenoval »dosje« stroja. Zajemati bi moral urno, dnevno, mesečno in letno kurence in vpliv lastne propagan-eden osnovnih in najvažnejših iz- zmogljivost stroja, rang oziroma de. (Vse to nam mora nuditi ana- hodišč za oblikovanje realnega odstotek kvalitete, ki ga lahko liza trga!). plana prodaje. Brez nje narejen daje maksimalno in v povprečju, —• Razumljivo je, da je cena plan je lahko samo predvidevanje potreben čas za popravilo stroja v artikla zelo važna prvina prodaj- z velikim odstotkom tveganja v enem letu, katere artikle je na nega plana. Kot ekonomska kate- vseh pogledih. V današnjih zahtev- njem možno obdelovati, kako mo- gorija mora upoštevati obe tržni in težkih časih si takšnega rajo biti zanj pripravljeni da je možna kvalitetna obdelava, kolikšen čas je potreben za čiščenje stroja in za njegovo pripravo, v kolikšnem času mora biti amortizi- in sposobnosti ter možnosti v lastni delovni organizaciji. Razumljivo je, da zgolj znanje take skupine strokovnjakov še ni zadosten pogoj za sestavo učinkovitega plana prodaje, ampak so zanj nujno potrebni nekateri podatki in analize iz minulih mesecev tekočega leta in drugi. Kot najvažnejše podatke je brezpogojno potrebno imeti in upoštevati naslednje: 1. RAZISKAVO TRŽIŠČA V raziskavo tržišča seveda ne spada samo potrošnik, ki bo naše izdelke kupil, ampak spadajo enakovredno še: geografska lega, standard ljudi, sestav ljudi, njihov način življenja (stil oblačenja), gostota prodajne mreže (grosisti in detajlisti), obseg in moč konkurence, vpliv zunanjih proizvajalcev tekstilnih izdelkov (uvoz), možnost komuniciranja itd. Taka analiza naštetih pojavov je m odstotka kvalitete) na razne pomanjkljivosti in vplive. 3. PRIPRAVA IN OBDELAVA PRVIN ZA PLAN PRODAJE Te prvine so: asortiment izdelkov, količine, prodajne cene in dobavni roki. Pri obravnavi asortimenta izdelkov moramo upoštevati ugotovitve prodajne analize in izsledke ter priporočila tržne raziskave. Pri določanju količine izdelkov, ki jih želimo planirati, moramo obravnavati zmogljivost potrošnikov, njihovo število, strukturo prodajnih področij, vpliv kon- strani, to je ponudbo in povpraševanje ter tudi lastno ceno izdelka. Pri planiranju cene moramo seveda paziti na to, da mora ta cena (Dalje na 6. strani) JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ N 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 P I S Ö P S 9 16 23 30 10 17 24 31 11 18 25 12 19 26 13 20 27 10 17 11 31 [t] 14 |2 28 jYj 14 glT28l 1 2 13 20 j 14 21 28 15 22 29 16 23 30 Ö24 25 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 08 15£2 29 09 g6T23Ì 30 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 àl2 19 26 i3 mk JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER N 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 m _ 7 14 21 28 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 UJ 8 15 22 29 El 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 UM P I S Ö P S 6 7 1 8 2 9 10 11 13 14 15 16 JL10 1724 E) 11 pni 24 31 Z, 14 2128 [TTsl 15 122 j29l 11 Iß,,. 25 i6 n.M i2 mm 17 Etrn 6 7 w glissi 5 12 III. delavske v Kranju še premalo se naše delovne organizacije zavedajo pomena športne rekreacije. Življenje v vedno bolj strnjenih naseljih in pogoji dela v vedno bolj specializirani in mehaniziram proizvodnji, prinašajo sodobnemu športne igre — uspele človeku poleg prijetnih olajšav tudi mnoge negativne posledice v njegovem psihofizičnem življenju. Odraz teh negativnih vplivov se kaže v živčni prenapetosti, preutrujenosti, v splošem nerazpoloženju, v občutju osebne razvrednotenosti in v drugih fizičnih ter pogosto tudi v organskih motnjah. Ta obči pojav v industrijsko razvitih deželah ne prizanaša tudi naši, saj se vse hitreje uvršča med države s progresivno razvijajočo industrijsko strukturo. Eno najučinkovitejših zdravil za zgoraj naštete težave je rekreacija. Vedno večje množice tudi pri nas iščejo sprostitve v naravi, v igri in v različnih športih: lovu, ribolovu, gobarstvu, izletništvu, plavanju oz. kopanju, smučanju. Takšnega individualnega športnorekreacijskega udejstvovanja je iz leta v leto več. V nekaterih kranjskih delovnih kolektivih je bila športna rekreacija pred dobrim desetletjem že dobro razvita, vendar je kasneje popolnoma zamrla. Medtem pa je razvoj tekmovalnega športa v Kranju šel svojo pot in dosegel dokaj visok nivo. Pridobili so tudi nekatere pomembne športne objekte, telesnovzgojne organizacije so se O občinski skupščini in njenem delu Pričujoči članek naj bi bralce v kratkem seznanil s sestavo in nalogami občinske skupščine ter z zadevami, katere je obravnavala na letošnjih sejah v novem sestavu. Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih, ki imajo pomen za politični, gospodarski, kulturni in družbeni razvoj kranjske občine; sprejema predpise, družbeni plan in proračun ter druge splošne akte; določa temeljno organizacijo in pooblastila svojih organov; voli javne funkcionarje; obravnava stanje in splošne probleme proizvodnje; izvršuje proračunsko kontrolo, kontrolo nad delom politično-izvršilnih in upravnih organov ter družbeno nadzorstvo v občini. Skupščino sestavljata dva zbora, občinski zbor in zbor delovnih skupnosti, v katerih je po 40 odbornikov. Zadeve splošnega pomena, ki so navedene v ustreznih členih statuta občine, obravnava občinska skupščina na skupnih sejah obeh zborov, vsak zbor pa lahko ločeno obravnava in odloča o posameznih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine. Tako lahko n. pr. zbor delovnih skupnosti ločeno razpravlja in odloča razen v zadevah, ko je določena pristojnost z ustavo ali zakonom, tudi o vprašanjih s področja gospodarstva, d da, kulture in prosvete, zdravstva, socialnega varstva in zavarovanja, zlasti pa samostojno razpravlja in odloča o vprašanjih napredka in pospeševanja proizvodnje ter delitve sredstev delovnih organizacij v občini. Organi občinske skupščine so: — predsednik — komisije: 1. za volitve in imenovanja 2. za družbeni nadzor 3. za prošnje in pritožbe 4. za gospodarstvo in 5. za predpise. Poleg teh ima vsak zbor občinske skupščine svojo mandatno imunitetno komisijo. — sveti: 1. za občo upravo in notranje zadeve 2. za finance 3. za industrijo in obrt 4. za turizem in blagovni promet 5. za kmetijstvo in gozdarstvo 6. za delo 7. za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 8. za vzgojo in izobraževanje 9. za prosveto, kulturo in telesno kulturo 10. za zdravstvo in socialno skrbstvo 11. za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov 12. za narodno obrambo. — upravni organi, ki so temeljni in posebni: Temelini upravni organi so: 1. oddelek za občo upravo in družbene službe 2. oddelek za finance 3. davčna uprava 4. oddelek za gospodarstvo 5. oddelek za splošne upravne zadeve, in 6. oddelek za narodno obrambo. Posebni upravni organi so: 1. skupščinska pisarna 2. zavod za kataster in izmero zemljišč 3. krajevni uradi (Besnica, Cerklje, Goriče, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Preddvor, Predoslje, Šenčur, Trboje in žabnica). Posebna organa v občini sta občinsko javno pravobranilstvo in občinski sodnik za prekrške. Predsednik skupščine predstavlja občinsko skupščino in ima pravice ter dolžnosti, določene s statutom občine. Komisije občinske skupščine proučujejo posamezna vprašanja in pripravljajo predloge za seje zborov. Poleg navedenih stalnih komisij lahko skupščina imenuje tudi začasne komisije, katerim določi delovno področje (n. pr. komisija za stike s tujimi mesti). Sveti so politično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni. Skrbijo za uresni. čevanje politike in iza izvrševanje zakonov, družbenih planov in drugih aktov skupščine; dajejo predloge za določitev politike skupščine in za sprejem njenih aktov; sprejemajo predpise, za katere so pooblaščeni; določajo smernice za delo upravnih organov in opravljajo še druge politično-izvršilne zadeve. Mandat članov komisij in svetov traja 4 leta, svo- je delo pa opravljajo kot družbeno funkcijo. Občinski upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane in druge akte občinske skupščine; izvajajo politiko, ki je bila določena; spremljajo stanje na ustreznem področju; organizirajo in opravljajo določene službe; odločajo v upravnih zadevah; izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti; pripravljajo akte in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščino ter za komisije in svete. V aprilu letos so bile izvedene volitve novih članov občinske skupščine, ki je odtlej do danes imela 5 skupnih sej obeh zborov (6. seja je bila 20. t. m., ko je bil ta članek že oddan uredništvu). Pred temi sejami je bilo organizirano posvetovanje o gospodarski in družbeni 'problematiki občine ter o metodah in organizaciji dela skupščine občine Kranj v novem štiriletnem mandatnem obdobju, na katerem so novoizvoljeni odborniki dobili osnovne informacije o najvažnejših vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v tekočem ali v prihodnjih letih. Na naslednjih sejah je skupščina izvolila svojega predsednika in podpredsednika ter predsednika obeh zborov in njuna namestnika, imenovala člane komisij in svetov ter potrdila še vrsto drugih imenovanj. Razen manj važnih zadev, ki jih tu ne bi navajal, je skupščina obravnavala, sklepala in potrjevala predvsem naslednja poročila in predloge: — analizo gospodarjenja v občini v letu 1968, — program dela občinske skupščine v letu 1969, —• odlok o merilih za uporabo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV v občini Kranj, — odlok o socialnih podporah, — odlok o kmetijski oskrbnini, — soglasje vsem šolam v občini za prehod na 5-dnevni delovni teden, — najetje kredita za izgradnjo pokopališča na desnem bregu Save, — poroštvo za kredit za Prešernovo gledališče, — uvedbo prisilne uprave v PGP Krvavec, —- potrditev urbanističnih načrtov za Preddvor, Cerklje, Šenčur in Naklo, — potrditev zazidalnih načrtov za Britof, Mlako in Pešnico, — potrditev zazidalnega načrta tovorne postaje in javnih skladišč v Naklem, — odlok o skladu za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje, — odlok o premijah za kravje mleko, — določitev nove maloprodajne cene mleka, — sprememba odloka o najvišjih maloprodajnih cenah in maržah v prometu na drobno, — polletno realizacijo proračunskih dohodkov in izdatkov občine Kranj, — polletno gospodarjenje in realizacija investicij na področju komunalnih dejavnosti in družbenih služb, — podelitev nagrad občine Kranj. Zbor delovnih skupnosti je imel doslej prav tako 5 ločenih sej. Od obravnavanih točk dnevnih redov bi kot najvažnejše navedel: — združitev podjetij gradbene stroke ter Vodovoda in Komunalnega servisa, — vsklajanje samoupravnih predpisov delovnih organizacij z ustavnimi in zakonskimi spremembami, ter — amortizacija in njena uporaba v gospodarskih organizacijah. Posebne pozornosti so na sejah obeh zborov deležna vprašanja odbornikov, ki jih ti pred prehodom na dnevni red postavljajo v zvezi z raznimi ukrepi občinske uprave, neurejenimi zadevami na področju posameznih stanovanjskih skupnosti in v podjetjih. Na ta vprašanja odborniki obvezno dobijo odgovor na isti ali na naslednji seji skupščine. Ker so ta vprašanja precej podaljševala trajanja sej, je bil sprejet sklep o ustanovitvi Kluba odbornikov, na katerega se prenese razpravljanje o aktualnih vprašanjih, ki niso zajeta v dnevnih redih sej občinske skupščine. Kot vidimo, je delovanje občinske skupščine zelo pestro, razvejano in odgovorno, pa tudi važno za slehernega občana. Zato bomo skušali v prihodnjih številkah Tekstilca objavljati še dodatne informacije o njenem tekočem delu. Ing. Mirko Pogačnik okrepile in odnos do športa je pozitivnejši kot nekoč. Na razpis občinskega sindikalnega sveta za III. delavske športne igre se je prijavilo 109 ekip za različne panoge — v osmih disciplinah. Ko pa so pričeli tekmovanje ob napovedanem času, nekaterih ekip sploh ni bilo na mesto, niti niso svoj izostanek opravičili. Ugotavljajo tudi, da v posameznih sindikalnih podružnicah kljub volji do tekmovanja — to so nekateri že izrazili na opravljenih občnih zborih — da je sindikalno tekmovanje zelo koristno, ni pa nikogar, ki bi bil voljan v okviru izvršnega odbora sindikalne organizacije delati na področju športa. Kljub takim pomanjkljivostim so bile igre uspešne. Vložena sredstva in trud so se bogato obrestovala, saj je od lanskih iger po-rastlo število nastopajočih od 690 na 780. Tudi porast panog je bil zabeležen. V tem letu so bile igre zastopane z osmimi panogami, lansko leto pa s petimi, medtem ko eno tekmovanje (atletski kros) ni bilo izvedeno iz opravičljivih razlogov. Z razumevanjem merodajnih Naše podjetje je 22. in 23. novembra organiziralo v Kranju drugo kegljaško tekstiliado. Tekmovanje je bilo na igrišču športnega društva Triglav. Tekmovanja se je udeležilo 15 tekstilnih podjetij iz Slovenije. Skupno je bilo 14Ö tekmovalcev. Tekmovali so v treh disciplinah, in to: — posamezno — v dvojicah — ekipno. Kegljači našega podjetja so bili izredno uspešni, saj so si priborili kar vsa tri prva mesta. Posamezno: I. mesto — Vinko Cvirn (Tekstilindus) Dvojice: I. mesto — Vinko Cvirn in Franc Škrab (Tekstilindus) Ekipno: I. mesto — ekipa Tek-stilindusa, II. mesto — ekipa MTT iz Maribora, III. mesto — ekipa iz BPT (Tržič). Tekmovanje je potekalo borbeno in športno. J. J. faktorjev na občinskem sindikalnem svetu ter pretežne večine kolektivov so dani vsi pogoji, da naslednje športne igre v Kranju okrepijo, jim dajo več poudarka na množičnost s tem, da pridobijo še druge sindikalne ekipe, ki tokrat niso sodelovale. Tekmovanja so bila bolj kvalitetna od lanskih, nastopajoči, kakor tudi simpatizerji športa so z zadovoljstvom ugotavljali potrebo po takih igrah. Prav bi bilo, da bi rekreacijski šport dobil mesto v vsaki kranjski delovni organizaciji, saj je taka dejavnost enaka dejavnost sindikatov na sploh. Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu si je zadala nalogo, da v letu 1970 to dejavnost preseže, saj so dani vsi pogoji za to. Stremeli pa bodo tudi za tem, da nekatere športne panoge prekoračijo občinske meje, se pravi, organizirana bodo srečanja z drugimi sindikalnimi ekipami izven kranjske občine. V posameznih panogah so se najboljše ekipe uvrstile takole: ROKOMET: Iskra A, Iskra B, Sava ODBOJKA: Iskra, Sava, Kovinar KEGLJANJE: Elektro, Tekstilindus, Sava MALI NOGOMET: Iskra B, Iskra A, Projekt B TENIS: Prosveta, Zdravstveni dom, Sava NAMIZNI TENIS: Iskra A, Sava, KžK STRELJANJE: Sava, IBI, Iskra ŠAH: Planika, Sava, Tekstilindus Ob razglasitvi rezultatov oziroma podelitvi priznanj, ki je bila pred dnevi v delavskem domu v Kranju, so prisotni ugotovili, da komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu Kranj še ni izkoristila vseh možnosti, da bi v to tekmovanje vključila čim večje število članov kranjskih delovnih kolektivov. Še mnogo več pozornosti pa bo v prihodnje potrebno pri vključevanju žensk v športno-re-kreativna tekmovanja. Letne šport-kolektivov so zdaj za nami, organizatorji pa so že pričeli s pripra-ne igre članov kranjskih delovnih vami za organizacijo zimsko-šport-nih iger, ki bodo v letošnji zimi na Krvavcu (v februarju) v smučanju in v sankanju na progi s šmarjetne gore. J. J. Priprave na plan prodaje (Nadaljevanje s 5. strani) pokrivati vse stroške izdelave in vse splošne stroške (družbene obveznosti itd.), upoštevati moramo nihanja v ponudbi in povpraševanju na trgu, upoštevati moramo dalje tudi načela prodajne politike konkurenčnih oziroma sorodnih podjetij. — Tudi dobavni roki so izredno pomembni. Točno je treba obdelati in upoštevati proizvodni ciklus, orientacijsko zasedbo proizvodnih zmogljivosti ter dolžino prodajnih kanalov. Vse te elemente je potrebno obdelati in zajeti že v sami pripravi na izdelavo plana. Vzporedno z njimi pa se pojavlja še vprašanje KVALITETE IN EKONOMIČNOSTI naše proizvodnje. Nesmiselno je namreč proizvajati take izdelke (pa naj bodo še tako zaželjeni in iskani na trgu), kjer nismo sposobni doseči zadosten odstotek izdelkov I. kvalitete, konkurenčne cene ali pravočasnih dobavnih rokov. V našem podjetju še ne obstajajo vsi potrebni pogoji za takšno planiranje prodaje. Raziskava tržišča še ni zadostna, ker smo jo komaj vpeljali. En sam analitik tržišča seveda ne more narediti čudeža tam, kjer bi bilo potrebno več strokovnjakov za normalno delo. Naša kratkovidnost v tem pogledu nam bo še močno škodovala v prihodnje, ko bomo morda spoznali, kaj vse smo že zamudili. Ne razpolagamo dalje z dovolj do- brim pregledom naših proizvodnih kapacitet, kar onemogoča točno in realno planiranje količin in obsega asortimenta. Planiranje »od oka« pa seveda povzroča zakasnitve, kar pripelje do neizpolnjevanja rokov, do razveljavitev pogodb itd. Kot eno največjih napak pa moramo vzeti dejstvo, da pričnemo premišljevati o planu prodaje takrat, ko bi morali imeti narejene že vse kolekcije za bodočo proizvodnjo. S pripravami za plan bi morali pričeti takoj na začetku leta. Vse odgovorne strokovne službe bi morali zadolžiti, da pripravijo potrebne podatke, nakar bi morali plan sestaviti najkasneje do konca septembra. Oktobra bi morale biti gotove kolekcije, novembra bi morali biti naši potniki z njimi na terenu in decembra bi potem naredili v planu še potrebne spremembe in popravke. Kaže, da je v našem podjetju nejasno, kdo mora narediti plan prodaje. Ni dvoma, da je to naloga ljudi, ki delajo v tem oddelku. V ekipo, ki bi ga morala narediti, spadajo: komercialni direktor, vodja prodajne službe, vodja kon-junkturnega oddelka, analitik trga, referent za izvoz, referent za dispozicije, referenti prodaje, potniki, strokovnjak iz tehničnega sektorja, ki bi sodeloval pri vskla-jevanju plana prodaje z dejanskimi proizvodnimi zmogljivostmi in kalkulant lastnih in prodajnih cen. P. G. Spalno perilo iz našega blaga 1. Iz batista pastelnih barv si strojno izvezemo. Po želji lahko 7., 8. Pižami sta iz fineta v pa-ukrojimo takšno spalno srajco. Za dodamo rokave. stelnih barvah. Primerni sta za vit- hladnejše dni pa lahko isti model 4., 5. Tudi spalne srajce lahko kejše postave. Poživimo jih prav naredimo iz flanele. Srajco oboga- olepšamo z vezenimi borduricami, tako z volančko. tirno z volančki. kar je še posebno moderno. Obe 9. Še ena pižama iz poljubnega ' .e, en, ™°“e 12 Poljubnega srajci imata spredaj gube in sta enobarvnega blaga. Obrobimo jo materiala batist, popehn ah fla- primerni tudi za mlade mamice, tudi z vezeno bordurico. i ni ta i doc^amo volančko. 6. Iz istega materiala kot spalne 10. Pižamo enostavnega kroja iz 3. Dolga spalna strajca v kombi- srajce lahko krojimo tudi pižame, potiskanega fineta obogatimo z naciji enobarvnega in potiskanega Obrobimo jih prav tako z veze- bombažno čipko in dvovrstnimi blaga. Lahko pa dolnji del tudi nimi borduricami. drobnimi gumbki. MaK Proste ure v zimskem kopališču čeprav je znano, kako koristno je za človeški organizem kopanje tudi tedaj, ko to ni možno v naravi, smo Kranjčani starokopitni in ne izkoriščamo te možnosti v zimskem kopališču. To velja še posebno za ljudi srednjih let. Uprava kopališča je poslala urnik prostih ur, ko je bazen na razpolago Kranjčanom, in sicer: Sreda od 15. do 19. ure, četrtek od 15. do 19. ure, petek od 15. do 19. ure, sobota od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, nedelja od 7. do 19^ ure. Možnosti je dovolj, treba jih je le izkoristiti! Varna vožnja v slabih vremenskih razmerah VOZNIKI MOTORNIH VOZIL Večletna statistika o prometnih nesrečah kaže, da število prometnih nesreč jeseni, pozimi in spomladi močno poraste. Vzroki za tak porast v tem obdobju so: — NAGLA SPREMEMBA VREMENA, — deževje, megla, sneg, poledica, — POSLABŠANO STANJE CEST, — listje na vozišču, kamenje, plazovi, udori, zaradi mraza poškodovano vozišče. POČASNA PSIHOFIZIOLOŠKA PRILAGODLJIVOST VOZNIKA Pri naglih spremembah vremenskih razmer se vozniki dokaj počasi prilagajajo spremenjenim voznim pogojem, kar je vzrok pogostim prometnim nesrečam. Zaradi tega morajo vozniki: — strogo upoštevati cestno-prometno signalizacijo in cestno-pro-metna določila, — strogo upoštevati obvestila in opozorila cestne službe in cestne inšpekcije o stanju in prevoznosti cest, — upoštevati opozorila, navodila in odredbe prometne milice, — prilagoditi hitrost vozila voznim pogojem, — pri vožnji v megli tudi podnevi uporabljati zasenčene luči. VOZNIKI TOVORNIH MOTORNIH VOZIL, PRI VOŽNJI UPOŠTEVAJTE 100 m RAZDALJE MED TOVORNIMI VOZILI: Žena po štiridesetem letu Za takozvana prehodna leta se običajno smatra razdobje med 45. in 55. letom življenja in jih imenujemo klimakterij. Ta beseda izhaja iz grščine in pomeni stopnica. Astrologi imenujejo to »klimakte-rično leto«. V astrologiji namreč velja številka 7 za zelo pomembno. Pravijo, da se človek vsakih sedem let vzpenja. N. pr. 2 X 7 = 14 — doba pubertete, 3 X 7 = 21 — doba polnoletnosti, 7 X 7 = 49 — doba klimakterija. Za klimakterij obstoja tudi naziv »kritična leta«. Zato jih nekateri res smatrajo za kritična, kar pa ni točno. Boljši izraz je »prehodna doba«, čeprav je včasih tudi kritična. Fiziološko so tako imenovana prehodna leta, ki trajajo včasih krajšo, včasih daljšo dobo, rezultat počasnega prenehanja delovanja jajčnikov. Jajčniki prenehajo s svojo funkcijo, ki se je začela v puberteti, žena izgublja sposobnost zanositve in rojevanja. To se seveda ne dogaja naenkrat. S počasnim prenehanjem delovanja žlez, ki ne gre vedno brez težav, ni nujno, da ugasnejo tudi ženine seksualne želje, niti ni nujno, da nastopi njeno naglo staranje, kakor to nekatere žene napačno mislijo. Prav to neosnovano in krivo mišljenje o prehodnih letih povzroča preziranje do te dobe življenja, pri ženah samih pa ustvarja slabo razpoloženje. Vedno moramo v ordinacijah pobijati to mišljenje naših bolnic, da s prenehanjem delovanja jajčnikov ne preneha tudi njihova ženskost. Biologi so dokazali, da se organizem v intimnih odnosih žene javlja enako med 15. in 60. letom sta- (Dalje na 8. strani) VOZNIKI MOTORNIH VOZIL, PRIPOROČAMO VAM: — da svoja vozila opremite z zimskimi gumami in, če je treba, s snežnimi verigami, — da podrejate svoje želje prometno-vamostnim zahtevam vožnje da se izogibate nepotrebnemu prehitevanju, — da ste pri vožnji v koloni še posebno zbrani, — da skozi naseljene kraje vozite vedno tako, da lahko rešite vsako nastalo situacijo, — da ste obzirni do drugih uporabnikov cest, — da ste v dežju in v snežni brozgi obzirni zlasti do pešcev in kolesarjev. VOZNIKI VPREŽNIH VOZIL! Pri vožnji v megli, mraku in ponoči uporabljajte predpisane luči! Opremite svoja vozila z odbojnimi stekli, dobro označite in zavarujte dolge in velike predmete, ki jih prevažate! KOLESARJI! Opremite svoja kolesa z lučmi in jih uporabljajte pri vožnji v megli in ponoči! Vozite strogo po skrajni desni strani. PEŠCI! Pogosto so povzročitelji in udeleženci prometnih nesreč pešci. Ker so na cesti najbolj izpostavljeni in ogroženi, so tudi posledice takih nesreč običajno zelo hude. Da bi se temu izognili, morate: — pazljivo hoditi po cesti v megli in ponoči, — hoditi po pločnikih, če pa teh ni, po levi strani ceste v smeri hoje. Zase lahko uporabljate največ 1 m širok del vozišča, računano od njegovega ustreznega roba. Prečkajte cesto le na prehodih, če pa teh ni, prečkajte cesto zelo pazljivo. OPOZARJAMO voznike motornih in drugih vozil na določila pravilnika o napravah in opremi za vozila, ki vozijo po cestah, ter o tehničnih pogojih za posamezne naprave na njih. (Uradni list SFRJ, št. 47-68). V smislu tega pravilnika opremite svoja vozila do predpisanega roka. Prometna milica bo izvajanje določil tega pravilnika kontrolirala na vseh cestah. PRIČAKUJEMO OD VAS, DA BOSTE TA NAVODILA IN PRIPOROČILA UPOŠTEVALI IN S TEM PRIPOMOGLI K ZMANJŠANJU ŠTEVILA PROMETNIH NESREČ. Vozi previdno Upoštevaj predpise f Na cesti nisi sam * Sodeluj v Tekstilcu! ZAHVALE Ob tragični izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za cvetje in za izrečeno sožalje. Zdenka Jurančič Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta in brata Franca Kokalj se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim kolegom za častno spremstvo, za poslovilne besede tovarišu Podgornik Adolfu, za požrtvovalnost tovarišu Šmidu, zdravnikoma dr. Miri in Milanu Capuder za zdravniško pomoč in organizacijam ZK, ZB in sindikalni podružnici podjetja za vence. Zahvaljujemo se tudi vsem njegovim sodelavcem. Žalujoči: žena Stanka, hčerka Branka, brat Ivan ter sestri Kati in Marinka z družino. Ob smrti moje žene se vsem članom našega kolektiva, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ali poklonili cvetje — iskreno zahvaljujem. ^ Pavle Gregorc Ekipe gasilskih enot, ki so se udeležile vaje v obratu II. našega podjetja. Žena po štiridesetem letu (Dalje s 7. strani) rosti in šele tedaj zelo počasi ugaša. To vest nimamo samo iz statističnih podatkov, temveč se lahko vsakodnevno srečujemo z njo v vsakdanji praksi. Tako na primer stare pacientke, ki so operirane na ženskih organih, prosijo zdravnika, da izvrši operacijo tako, da bo še možen intimni kontakt z možem. Vedno na novo se ginekologi čudijo, da to željo izražajo celo žene med 60. in 70. letom starosti. Iz tega je razvidno, da žene kljub prenehanju delovanja jajčnikov in sposobnosti rojevanja, še čutijo željo po intimnem zbližanju z nasprotnim spolom. To je možno zato, ker funkcija razplojevanja in seksualnost nista med seboj povezani. To dejstvo je mnogim ženam neznano. To neznanje rezultira deloma iz pomanjkljive zdravstvene in seksualne prosvete v preteklosti, česar posledica je močna zaprtost žena vase v vseh vprašanjih seksualne problematike. Zato se še danes premnoge žene s 45. letom potegnejo vase in resignirajo. K temu pripomore še prirodno staranje žena v teh letih, za kar nimajo niti same žene posebnega razumevanja, še manj seveda moški. Še danes obstajajo mnogi stari, preživeli nazori, kjer se žena sodi po letih in mladosti. Moški, nasprotno, svojih let ne merijo niti po trebuhu, niti po plešavosti, temveč si brez predsodkov (ali pa prav zaradi njih) poiščejo mlajšo partnarico. Zaradi takih površnih predsodkov žena se razidejo mnogi zakoni v dobi prehodnih let. Zato so prav v teh letih žene zaskrbljene za svoj položaj, za položaj žene in partnerice v zakonu. Zaradi tega se težko sprejmejo normalna leta staranja in prehodna doba. Obstoja zakonitost, da se vsako živo bitje stara od svojega začetka pa do konca življenja. Ta proces staranja se razvija tudi zaradi različnega načina življenja v raznih življenjskih obdobjih. Najprej je otroštvo, nato mladost, pa zrela doba in starost z vsemi prehodi: telesnim in duševnim dozorevanjem, močno družbeno aktivnostjo in življenjskimi izkušnjami. Vsak odsek življenja je za družbo posebnega pomena, le da včasih družba ni bila zmožna dati vsaki življenjski dobi svoj pomen. Zato malomeščanska morala vsebuje kontradikcijo iluzije življenja po smrti in prevelikega uživanja na tem svetu in smatra seksualnost za glavno vsebino življenja. Taka razumevanja in še nepoznavanje seksu- alne sreče lahko v prehodnih letih privedejo do misli »seksualne smrti«. Sedanja morala je šla mimo teh nasprotij v mišljenju. Prosveta ljudi omogoča globoko individualno zadovoljstvo, kjer sta lahko mož in žena doživljenjska partnerja in prijatelja. Te misli nam jasno kažejo, da je prehodna doba bolj sociološkega kot medicinskega karakterja. Moramo priznati, da z medicinskega stališča nastaja velika sprememba v staranju žene, ker danes žena živi povprečno 8 let dalj kot moški. Vzrok je verjetno v prvi vrsti zmanjšana nevarnost v času nosečnosti in rojevanja ter splošna skrb, ki se posveča ženi v zadnjih letih. Razen šarma, ki ga imajo lahko tudi starejše žene, seveda drugače kot mlade — žena je bolj samozavestna, globoka, bolj pametna — ima prehodna doba torej tudi dobre strani. V tem času ženi odpadejo skrbi v zvezi z zanositvijo, v seksualnem pogledu pa je svobodnejša. V večini primerov so v teh letih otroci že odrasli in mnogokrat se žena šele tedaj lahko posveti svojim lastnim interesom. Poklic, v katerem dela, ali se ponovno zaposli, ji ne povzroča več težav. V mnogih strokovnih knjigah za ženske bolezni se bavijo s problemom težav v prehodnih letih, premalo pa naglašujejo, da večina žena, praktično nima težav ali pa le v neznatni meri. Na nekih nemških klinikah so ugotovili statistično, da povprečno 70 odstotkov žena sploh nima težav. Amerikanec Novak je dognal na temelju svojih raziskovanj, da ima samo 20—25 odstotkov žena lažje težave, ki jih sploh ni treba zdraviti. To so večinoma navali krvi v glavo, motnje v krvnem obtoku, itd., kar se danes že uspešno zdravi. Toda prehodna leta zavzemajo centralno mesto v medicini drugje. Mi vemo, da je v teh letih največja nevarnost raka na ženskih genitalnih organih. Zato ginekologi z vso pravico zahtevajo v tej dobi preglede žena vsakih šest mesecev. Toda ta nevarnost raka ne sme roditi panike. Neki znani nemški ginekolog je dejal, da komplicirana žena preživlja komplicirano prehodno dobo, a nekomplicirana žena nima težav. To je točno in z odprtimi očmi je treba gledati v realnost. S tem si žene omogočijo neboleč prehod v drugo dobo, ki ni nič manj lepa od prve. Velika vaja gasilcev v obratu II 10. oktobra je bila ob 15. uri velika vaja gasilcev v obratu II našega podjetja. Požarno področje je zajemalo visoko stavbo plemenitilnice in plinske naprave na dvorišču tovarne. Vaja je bila organizirana na pobudo štaba Občinske gasilske zveze v Kranju ob sodelovanju našega podjetja. Sodelovali so: poklicni vod Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo v Kranju, člani civilne zaščite, gasilske ekipe tovarne Save, Iskre in Tekstilindusa. Na telefonski poziv za alarm so prišle ekipe v rekordnem času na kraj požara. Pod poveljstvom glavnega poveljnika Občinske zveze Kranj, tovarišem Košnjekom, je vaja odlično uspela. Dobro izurjeni gasilci, opremljeni s sodobnimi gasilnimi napravami so dokazali, da so sposobni uspešno in hitro pogasiti požar in rešiti ogrožene ponesrečence v primeru požara ali elementarne nesreče. Gasilsko društvo »Tekstilindus« se vsem sodelujočim ekipam in poveljniškemu kadru najlepše zahvaljuje za udeležbo z željo, da bi v Kranju s takimi akcijami nadaljevali. I.A. Zahvala Ob odhodu v pokoj so mi sodelavke in sodelavci iz predilnice II poklonili lepo in drago darilo. Iskreno se jim zahvaljujem za darilo in za pozornost. Za darilo se zahvaljujem tudi sindikalnemu odboru predilnice II. Vsem sodelavcem iz predilnice II in kolektivu želim kar največje delovne uspehe v bodoče. Janez Pravst mojster predilnice II Zahvala upokojencev Upokojenci in upokojenke iz tkalnice I se najlepše zahvaljujemo izvršnemu odboru sindikata tkalnice I in vodstvu enote za lep sprejem, ki so nam ga pripravili 26. novembra. Še posebno pa se zahvaljujemo za prekrasna darila. Letošnje upokojenke in upokojenci Zahvala Ob odhodu v pokoj so mi sodelavci v ekspeditu tkalnice I dali lepo darilo. Vsem sodelavcem in vodji izmene tovarišu Francu štrekelj se za pozornost lepo zahvaljujem in želim, da bi želi v prihodnje lepe uspehe. Napredek in vse najboljše želim tudi vsem članom kolektiva. Marija Marčun Letošnji upokojenci 8 Novoletna nagradna slikovna križanka Križanko oddajte do 15.1.1970. Nagrade so: 50, 40 in 30IV din Vsi opisi so vključeni v lik križanke bodisi s slikami bodisi s teksti. Več puščic iz iste slike pomeni, da je treba vpisati v polja več sorodnih rešitev. Kadar sta v polju dva opisa, velja zgornji za besedo na desni, spodnji pa za spodnjo besedo, če je v polju le en opis, velja za edino možno smer. Pri navedenem imenu in priimku je treba vpisati njuni začetnici, pri kemičnem elementu njegov kemični znak, pri kraju avtomobilsko oznako in podobno, črtkana črta pomeni več besed. OČIŠČENA BOMBAŽ. VLAKNA AVSTRIJSKA CESARICA ( MARIJA)! JEZIK BUDISTOV V INDIJI HITRO HLAPLJIVA TEKOČINA SESTAV VEČ APARATOY VINSKA TRTA DOBA, VEK RIMSKA BOGINJA JEZE SPAČEK SVETOVNA VELESILA ANGL PLEMIŠKI NASLOV TONE ČUFAR OSEBNI ZAIMEK NAVDUŠE- VANJE ZAPREKA PREDSTOJNIK SAMOSTANA IME SOVJ. PREMIERA KOSIGINA SKRHANJE PREBIVALEC DUNAJA VOZILO ZA DVIGANJE BREMEN SKAND. SIN ZEUSA IN EGINE IZLET V GORE BLISK GLAD LEPOTICA RISALNO PERO KARINA ANNA ANTON AŽBE TEKSTIL. ALKOHOLU „VDAN ČLOVEK DVOJ AM -BORNICA w- PRIJAZN0S1 IME POLITIKA GLIGOROVA DOVTIP OBER VODNA NEPO- TREBNO BREME igKÌÌke MARTINELLI SILICIJ MESTO V TRAKI JI (ENEZ) POLITIK (VIKTOR) PROJEKC. PRI TEHN. RISANJU NAPOL- NJENOST SARAJEVO LEKARNAR OBŽA- LOVANJE PREDLOG LJUBLJANA LETNI PRIDELEK ABRAHAM LINCOLN DEL LADJE KUMANOVC ROZMAN LOJZE KONEC POLOTOKA ERBIJ KRIPTON ORIENTAL. DOMAČE SUKNO PRITR- DILNICA POMLAD. MESEC SRBSKO M. IME OBLIKA NAKITA ŽAMET POPUST PRI CENI NEPRI- JETNA ŽUŽELKA ZEUSOVA ŽENA NEPOPOLNI MRAK UPTON SINCLAIR OSIP ZADKIN DEL STANOVANJA DRUGI PREDSEDNIK ZDA (IOHN) KOLIČINA ZA ENO NAROČJE LEPA LONČNICA AMERIŠKO M.IME OGLARSKA GRMADA KAMEN NEFRIT ISLAMSKA LOČINA BELGIJSKI POPEVKAR (SALVATORE) TELUR TERMIN PLOŠČINA V KVADRATNIH MERAH MODEL BULA NA ŽLEZI PIJAČA STARIH SLOVANOV »ČESNA ČOLNIK IME PEVKE VELETANLiĆ PRITOK VOLGE SANDI RICHARD NIXON IEZNANEC OSEBNI ZAIMEK SKL A CAT (SLAVKO) KORALNI KLUB IZ NUJA OTOK MADRIDA IR ASU ŽIVEC OBLIKA IMENA KATARINA RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI POSODA ZA PEPEL IME VEČ RIMSKIH VLADARJEV GRŠKA ČRKA ELIZABETH TAYLOR SEKRETAR KP SSSR (LEONID) SVINEC OSTRIVEC PREDLOG LJUDSKO IME ZA VRV STROKOVNJAK V ANATOMIJI IME AMER. PISATELJA GREYA ŠPRANJA KRAJEV. P0SEBN0S1 ITAL. ALKOHOLNA PIJAČA STARI SLOVAN KRANJ VILKO PREDLOG OBLIKA GLAGOLA BITI UKMAR VRSTA LAME IME OPERNE PEVKE OTTE VAS POD KRIMOM LOČILO NOSILNOST LADJE PRODUKT SUHE DE- STILACIJE ANG. LETAL. DRUŽBA CZKONOSA OPICA BIVŠI TURŠKI VELIKAŠ ILJA EHRENBURG ZNAČAJ j/m ANKETI AMER. GALIJ IME SLOV PISATELJICE VASTETCVE GLASBEN. JAZZA (DUKE) ZNAMENJE ARABIJI ZVIŠANA STRUPEN BOJ. PLIN j- <■ £ s* ? ifii NOTA D PESNICA POST SCRIPTUM PULA BEGUNCEV ORODJE ZA PILJENJE ALEŠ BEBLER HONORÉ DAUMIER ŽGANJE IZ RIŽA ŠPIJONKA OREL IZ GERMAN. MITOLOGIJE ZAHODU POLOTOKA INDIJE KABINA NA LADJI REDOVNICA Ms I I RMi DR SEBO,,, l 0R6nHizflriJB- TOLE ME PR Nfl NFKR3 SP0MlN3fl..< ć- _ c«cp proti FiuKwcm ? I i ^ I HViHTO&fl— it'?»’*. VIDIŠ FRRHCJU PR Ml DOBESEDNO IRVOMO v MŠ VOZIČEK! /p Ì26LEDI v LfT(/ žcoDovmpm ^ ° Sr r> \ SODClOyflNjF sKOflllNO