/Primorski
Št. 117 (15.561) leto LIL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
I cnn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I OUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50%
SREDA, 22. MAJA 1996
Novi uspehi in stare hibe
Sergd Premku
Največji uspeh italijanske policije v zadnjih Časih, aretacijo mafijskega bosa Giovannija Bmsce so preiskovalci dosegli kot po naročilu na predvečer praznika policije in le nekaj dni po prevzemu oblasti s strani koalicije Oljke ter po nastopu novega notranjega ministra Na-politana. Sočasnost teh dogodkov je lahko povsem naključna, kljub temu pa je vsekakor zelo zgovorna, saj izpade kot nekakšen neformalen a vseeno zelo pomemben pokazatelj namer preiskovalcev ob imenovanju nove vlade.
Bi kaj takega lahko priCakovah, ko bi zmagalo drugo zavezništvo, katerega hder Berlusconi se je med volilno kampanjo v Palermu javno in demonstrativno rokoval z nekdanjim predsednikom pokrajine, ki je osumljen sodelovanja z mafijo? Morda bi tudi z odv. Pre-vitijem na notranjem ministrstvu vseeno aretirali Brusco, morda pa tudi ne...
Vsekakor je nova ekipa, ki vodi italijansko državo, od vsega začetka pokazala, da je uveljavitev zakonitosti in pravne države ena od poglavitnih programskih smernic in da namerava v tem okviru posvetiti veliko pozornost in podporo preiskovalcem pri boju proti mafiji in drugim oblikam politično-ekonomskega kriminala.
Včerajšnji dan posvečen policiji in torej zagotavljanju mirnega in urejenega sožitja je v Trstu žal sledil predsinoCnjim izgredom med fašisti in levičarskimi avtonomisti, kar vzbuja veliko zaskrbljenost v javnosti, pa ne samo zato, ker so morali policisti poseči po orožju, da so prepreCih še hujše izgrede. Med fašisti so se spet pojavile stare in delno že pozabljene figure tržaškega škvadrizma, ki ni bil samo pretepaški, ampak celo vpleten v atentate.
Sile javnega reda morajo v prvi vrsti zagotoviti vsem državljanom mir in red in spoštovanje državljanskih pravic. Skrajni Cas pa je tudi, da v Trstu -pri tem imamo v mislih bolj organe sodstva kot pa organe pregona - prevladajo mehanizmi sodobne in demokratične družbene varnosti, ki se uveljavljajo po vsej Italiji, brez nobenih oaz nedotakljivosti za tiste, ki so jim doslej prizanesli vsako nasilje in podlost v imenu zgrešeno pojmovane obrambe nacionalnih interesov.
Santen ni več ovir za podpis sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije v EU
BRUSELJ - Predsednik komisije ES Jacques Santer je vCeraj po srečanju s predsednikom slovenske vlade Janezom Drnovškom na novinarski konferenci poudaril, da po mnenju Evropske komisije po sprejetu ti. španskega kompromisa v slovenskem parlamentu ni veC ovir za podpis pridružitvenega sporazuma in konec zapletov z Italijo,
ker je Ljubljana zagotovila, da bo uresničila špansko pobudo in s tem rešila tudi dvostranska vprašanja z Rimom. »Zato upam, da bomo kmalu podpisali sporazum in bo Slovenija lahko postala kandidatka za polnopravno članstvo v uniji,« je dodal Santer.
»Evropska komisija namerava potrditi, da ie Slovenila pripravljena
vključiti špansko pobudo v pri-družitveni sporazum in na osnovi tega kompromisa v bližnji prihodnosti sporazum podpisati,« je Santer odgovoril na novinarsko vprašanje, kakšno bo po včerajšnjih pogovorih z Drnovškom sporočilo Evropske komisije italijanskemu predsedstvu EU in novi italijanski vladi.
Na 13. strani
ITALIJA / ORGANIZIRANI KRIMINAL V DEFENZIVI?
H ŠOLSTVO / ODLOK h
Aretacija Bmsce nov udarec sicilski mafiji
PALERMO - Za zapahi se je končno znašel tudi Giovanni Brusca, mafijski kolovodja, ki je pritisnil na sprožilec v Capaciju in ki je lastnoročno zadavil 11-letnega sina nekega skesanca. Dan po njegovi aretaciji so preiskovalci skrbno prečesali vilo v Canna-tellu pri agrigentskem San Leoneju, kamor se je zatekel, potem ko mu je bilo jasno, da so mu na palermskem preiskovalci za petami.
Pred palermsko kvesturo je včeraj prišlo do precejšnje napetosti, ko so morali agenti Giovannija in Enza Brusco zaščititi pred skupino razjarjenih kolegov. Seveda je vCeraj v Italiji na vseh ravneh prevevalo zadovoljstvo ob uspešni policijski akciji. Med preiskovalci in sodniki pa prevladuje previdnost, ker se vsi bojijo, da se bo sedaj mafija potuhnila in v pričakovanju novih ugodnejših pogojev spremenila svojo dosedanjo strategijo. Prav zato je treba pritisk na mafijo še stopnjevati.
Na 11. strani
Prodi imenoval 49 podtajnikov Bordon viceminister za kulturo
RM - Vlada je včeraj imenovala no- tajnikov, kar je precej več kot v zadnjih ve podtajnike. To je bila zadnja obveza vladah, ki so imele manj kot 40 vicemi-pred programskim govorom, s katerim nistrov.Med novimi podtajniki velja bo danes Romano Prodi predstavil par- omeniti Piera Fassina v zunanjem mi-lamentu cilje svoje vlade. In prav smer- nistrstvu, Vincenza Vito na ministrstvu nicam programskega nastopa je vlada za pošto in telekomunikacije in TržaCa-posvetila največ Časa, medtem ko se je na VVillerja Bordona na ministrstvu za za podtajnike dogovorila v 15 minutah. kulturne dobrine.
V Prodijevi vladi je skupno 49 pod-	Na 2. Strani
Slovenska osnovna šola v Miljah poimenovana po Albinu Bubniču
MILJE -Slovenska osnovna šola v Miljah je od vCeraj poimenovana po novinarju Primorskega dnevnika in kulturnem delavcu Albinu Bubniču, človeku, ki je razkril nacistične zločine v Rižarni. Dolinsko didaktično ravnateljstvo, pod okrilje katerega spada tudi miljska šola, je včeraj s tržaškega šolskega skrbništva prejelo odlok o poimenovanju, ki ga je podpisal tržaški šolski skrbnik Vito Čampo, poimenovanje pa stopi v veljavo takoj po uradnem skrbnikovem podpisu.
Odlok o poimenovanju je marsikoga v Miljah presenetil, saj je malokdo pričakoval, da bo prošnja odobrena še v tem šolskem letu. Po ustaljeni praksi je bilo namreč za odobritev potrebno vsaj leto dni. Miljska osnovna šola je vložila prošnjo z ustrezno dokumentacijo februarja letos, odobrena pa je bila v slabih treh mesecih.
Na šoli so se vsekakor odločili, da bodo uradno slovesnost ob poimenovanju priredili v prihodnjem šolskem letu. Ze sedaj pa lahko zapišemo, da bo to praznik ne le za tamkajšnjo šolo, pač pa za vse Slovence miljske občine.
Viktorijino jezero:
I več kot 500 mrtvih
DAR ES SALAAM - V včerajšnjem brodolomu tanzanijske potniške ladje Bukoba na Viktorijinem jezeru naj bi življenje izgubilo več kot 500 ljudi. Ladja je bila iz tanzanijske Bukobe namenjena v Mvvanzo, ko se je nenadoma prevrnila in se v nekaj minutah potopila. Do nesreče je prišlo kakih 30 milj pred Mvvanzo. Posadki drugih dveh ugandskih ladij, Budama in Kerevve, sta opazili brodolom in priskočili na pomoC. Iz valov pa so rešili le 40 oseb.
Danes v Primorskem dnevniku
V	Trstu izgredi in streljanje
Po spopadih med fašisti in pripadniki avtonomije, ko so policisti morali streljati v zrak, vlada velika zaskrbljenost zaradi napovedanih sobotnih manifestacij.
Stran 3
Rop v Trstu: enega roparja prijeli
V	Trstu so vCeraj oropati zlatarno v Ul. Ghega. Enega
od štirih roparjev so že prijeti.	Stran 5
Jelinčič (SNS) pri SKGZ
SKGZ je včeraj obiskal predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago JetinCiC.
Stran 5
VVASHINGTON / UBITI MED OPRAVLJANJEM POKLICA
Zakaj Mirana Hrovatina ni na spomeniku ubitim novinarjem?
Na obeležju imena D'Angela, Luchette in Saše Ota
V prestolnici ZDA so vCeraj odkrili spomenik novinarjem, ki so umrli med opravljanjem svojega poklica. Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, je pobudo za spomenik dala organizacija Freedom Forum, ki se bori za svobodo tiska v svetu. Spomenik sestavlja skoraj tisoč spiralasto postavljenih prozornih panojev, na katerih so v kronološkem zaporedju napisana imena novinarjev in snemalcev, ki so bih ubiti v vojnah, med katastrofami, v atentatih in med represaljami. Seznam se začenja z imenom Jamesa Linga-na, novinarja iz Baltimore, ki so ga ubih leta 1812 nekateri bralci, ker se niso strinjali z vsebino njegovih člankov, zaključuje pa z Vachmom Alferjevom, kronistom ukrajinske-
ga dnevnika, kije bil umorjen lani.
Na seznamu 934 ubitih je tudi sedem italijanskih novinarjev. Ilaria Alpi in Marcello Pahnisano (ubita v Somahji), Dario D’Angelo, Marco Luchetta in SaSa Ota (ubiti v Mostarju), Giuseppe Fava (ubit leta 1984) in Giancarlo Sia-ni (ubit 1985).
Na seznamu, ki ga je objavila tiskovna agencija ANSA, ni imena Mirana Hrovatina, snemalca, ki je bil pred dvema letoma žrtev atentata vMogadišu, v katerem je bila ubita tudi novinarka Raia Ilaria Alpi. Alpijeva je bila vključena v seznam, prav tako kot snemalec Marcello Palmisa-no, ki je bil ubit v zasedi, iz katere se je čudežno rešila novinarka Carmen Lasorella.
Zakaj imena Mirana Hrovatina ne bo v družbi kolegov na spomeniku, kamor bi zaradi skupne tragične usode spadalo? Iz tiskovnega sporočila ni mogoče razbrati odgovora. Zapisano je le, da je seznam nepopoln: na panoje so vpisali imena novinarjev, za katere je pripravljalni odbor dobil ustrezno dokumentacijo o njihovi smrti med opravljanjem poklica. Freedom Forum pa še prejema sporočila o smrtih še drugih novinarjev in je že pripravil dodatni seznam z novimi 40 imeni. Odločeno je bilo zato, da bodo spomenik vsako leto dopolnjevali z novimi imeni.
Morda bo takrat Miran Hrovatin dobil na spomeniku mesto, ki mu - zaradi prehte krvi - pritiče.
RIM / PO SKORAJ TRI URE DOLGI SEJI
RIM / PREISKAVA
Vlada odobrila smernice programskega govora
Imenovanih 48 podtajnikov, med katerimi je Tržačan Willer Bordon
Višji sodni svet bo odločal o premestitvi sodnikov
Šest sodnikov »no prepihu« zaradi izleta s Previtijem v ZDA
Novi podtajniki
RIM - Ministrski svet je sinoči imenoval 48 podtajnikov, med katerimi ni napovedanega podtajnika za sveto leto.
Za podtajnika v predsedstvu vlade sta bila imenovana Arturo Parisi, ki je odgovoren za založništvo, in Giorgio Bogi, odgovoren za odnose s parlamentom. Pred njima je bil že imenovan za podtajnika pri predsedstvu vlade Enrico Micheli, ki bo tudi tajnik ministrskega sveta. V različna ministrstva pa so bili imenovani naslednji podtajniki:
Ministrstvo za zunanje zadeve:
Piero Fassino, Rino Serri, Patri-zia Toia.
Ministrstvo za notranje zadeve:
Fabrizio Abbate, Franco Barberi, Angelo Giorgianni, Adriana Vi-gneri, Nicola Siniši.
Ministrstvo za zaklad in proračun:
Giorgio Macciotta, Isaia Sales, Filippo Cavazzuti, Laura Pennacc-hi, Piero Giarda, Roberto Pinza.
Ministrstvo za pravosodje:
Giuseppe Ayala, Franco Corleo-ne, Antonino Mirone.
Ministrstvo za finance:
Fausto Vigevani, Mamo Favilla, Giovanni Marongiu.
Ministrstvo za obrambo:
Gianni Rivera, Massimo Brutti.
Ministrstvo za javno šolstvo in univerzo:
Albertina Soliani, Carla Rocchi, Nadia Mašini, Luciano Guerzoni, Giuseppe Tognon.
Ministrstvo za javna dela:
Antonio Bargone, Gianni Matti-oli.
Ministrstvo za kmetijske dobrine:
Roberto Borrone.
Ministrstvo za transport in plovbo:
Renato Albertini, Giuseppe So-riero.
Ministrstvo za pošto in telekomunikacije:
Vincenzo Vita, Michele Lauria
Ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt:
Salvatore Ladu, Umberto Carpi.
Ministrstvo za delo:
Federica Gasparrini, Antonio Pizzinato, Elena Montecchi.
Ministrstvo za zunanjo trgovino:
Bruno Viserta, Monica Bettoni.
Ministrstvo za kulturne dobrine:
VViller Bordon (na fotografiji), Alberto La Volpe.
Ministrstvo za okolje:
Valerio Calzolaio.
RIM - Vlada Oljke, ki jo vodi Romano Prodi in ki se bo danes predstavila parlamentu s premierovo programsko izjavo, se je včeraj sestala na svoji prvi redni seji, da bi imenovala podtajnike in s tem dopolnila vladno ekipo.
Po poročanju časopisnih agencij, je glavni del svoje prve seje, ki trajala skoraj tri ure, vlada namenila programskim smernicam, s katerimi se bo Prodi predstavil v senatu (njegov govor bo Rai prenašala na prvem programu od 16.55), medtem ko naj bi imenovanje podtajnikov ne zahtevalo več kot 15 minut. Tako je vsaj povedala ministrica Rosy Bindi.
Po agencijskih novicah bosta problema brezposelnosti in krepitve Juga nosilni temi Prodijevega programskega govora. Omenjen bo namen, naj bi ta vlada v sedlu celotno zakonodajno dobo in podčrtane bodo težave, s katerimi se bo morala spoprijeti.
Na včerajšnji seji je vlada imenovala 48 podtajnikov. Skupno s podtajnikom pri predsedstvu vlade Enricom Michelijem, ki je bil imenovan ob koncu prejšnjega tedna, je tako podtajnikov 49. Prodijeva vlada ima manj ministrov od prejšnjih kabinetov, zato pa je znatno več viceministrov. V Dinijevi vladi jih je bilo 37, 39 v Berlusconijevi vladi, 37 v Ciampijevi, medtem ko jih je bilo v zadnji Andreottijevi vladi kar 67. Med podtajniki, ki so bili imenovani včeraj, ni bil nihče zadolžen za sveto leto 2.000, kot so še včeraj mnogi napovedovali.
RIM - Rimsko sodišče se je znašlo v vrtincu. Do temeljev so ga pretresle najprej preiskava proti vodji sodnikov za predhodne preiskave Renatu Squillanteju, zatem pa še vesti o povezanosti nekaterih sodnikov s senatorjem Forze Italie Cesarejem Previtijem. Slednji so se znašli na muhi javnega mnenja, ko se je razvedelo, da so se udeležili nekajdnevnega izleta v Združene države, ko je bil Bettino Craxi imenovan za »človeka leta«. Tisti izlet je na lastne stroške organiziral odvetnik Previti.
Višji sodni svet je včeraj razpravljal o usodi šestih sodnikov, ki jim grozi premestitev. To so javni tožilec An-
MILAN / NEUSPEŠNO ZASLIŠANJE
Zapleti v preiskavi IMI-Rovelli
Položaj odvetnikov Acampore in Pacifica vse prej kot lahek
MILAN - Odvetnika Giovanni Acampora in Attilio Pacifico sta se včeraj posluzila pravice do molčanja in nista odgovorila na vprašanja o preiskavi IMI-Rovelli. Dvojico so aretirali prejšnji petek pod obtožbo, da sta v zameno za 67 milijard lir poskrbela, da je rimsko sodstvo »popravilo« procese v korist dedičev Nina Rovellija. Odvetniki obeh obtožencev so že napovedali, da bodo vložili priziv zaradi aretacije in da sta Acampora in Pacifico v zaporu v Operi pri Milanu molčala, ker se morata še podrobno seznaniti z obtožnico.
Njun sodni položaj pa je vse prej kot enostaven. Včeraj se je namreč izvedelo, da je odvetnik Giovanni Acampora baje skril neki pomemben dokument, ki je omogočil, da so Ro-vellijevi dediči zmagali tožbo proti
družbi Istituto Mobiliare Italiano (-IMI). Prav tako se je izvedelo, da je Acampora nakazal milijardne zneske tako svoji ljubici Mary Badin, kot svoji ženi, s katero se ni nikoli ločil, kljub 20-letnemu razmerju z Badinovo.
Glede primera IMI-Rovelli pa je kantonalno sodstvo iz Ticina (Tessin) včeraj najodločneje zavrnilo obtožbe italijanskih odvetnikov, da niso spoštovali mednarodnega postopka o zasliševanju prič po nalogu milanskih sodnikov tima čistih rok. Tessinskim sodnikom so dali prav tudi zvezni sodniki v Bernu, tako da je bilo zaslišanje prič o domnevnih zneskih, ki jih je Nino Rovelli obljubil odvetnikom Acampori, Pacificu in Previtiju, če bosta uspela »popraviti« v njegovo korist proces z družbo, v skladu s švicarsko zakonodajo.
tonino Vinci, predsednik civilne sekcije na kasacijskem sodišču Filippo Verde, sodnik, ki vodi preiskavo o strmoglavljenju letala pri Ustici Rosario Priore, javni tožilec iz Grosseta Roberto Napolitano in sodnik rimeskega prizivnega sodišča Carlo Gu-glielmo Izzo, ki naj bi jih premestili, ker so se udeležili potovanja v združene države, ki ga je priredil Previti. Poleg njih naj bi se stolček majal tudi javnemu tožilcu Francescu Misia-niju, ki je vpleten v zadevo Squillante.
Višji sodni svet je včeraj prekinil sejo, ne da bi podvzel kakršnega koli sklepa. Nadaljeval jo bo jutri, ko naj bi odločil o premestitvah.
O žgoči zadevi je spregovoril tudi glavni tožilec rimskega sodišča Michele Coiro. Novinarjem je izjavil, da ne mara, da bi mu sodili. »Ne mislim, da bo višji sodni svet uvedel proti meni disciplinski postopek. Ko bi tako bilo, bi zapustil sodstvo,« je dejal. Jezen je bil, ker so se sredstva javnega mnenja znesla nad rimskim sodiščem, češ da naj bi bili rimski sodniki podkupljeni. Omenil je na tisoče sodnih postopkov, ki jih je uvedlo sodišče, in na tisoče obsodb. Nejevoljen je bil tudi, ker sedaj že vsi govorijo, da so rimski sodniki prejeli od odvetnikov 67 milijard lir, da bi »uredili« nekatere procese. »Sedaj bo treba šele pojasniti, kam so končale tiste milijarde,« je poudaril.
POSLANICA / PINI.RIŽE ITALIJANOM PO SVETU
CAGLIARS / TAJNIŠKO POROČILO NA 22. KONGRESU FNSI
Volilna pravica med prednostnimi nalogami
Zunanji minister tudi o širjenju jezika in kulture
RIM - Pomen, ki ga vlada pripisuje volilni pravici za Italijane v tujini, razvoju informacije in razširjanju italijanskega jezika in kulture, je v ospredju poslanice, ki jo je novi zunanji minister Lamberto Dini včeraj naslovil na Italijane po svetu. »Italija preživlja trenutek velikih sprememb na institucionalnem, gospodarskem in socialnem področju, in to v zapleteni mednarodni konjunkturi in v sezoni zahtevnih izzivov ter hitrih preobrazb,« je zapisal Dini. »Prispevek vseh vas, v različnih državah sveta, ki so znali ustvariti veliko bogastvo položajev, znanj in izkušenj, bo nedvomno opogumljajoči dejavnik za naše delo. Zavest, da so Italijani v tujini hkrati tudi nosilci zakonitih in neodtujljivih pričakovanj in pravic po sodelovanju v italijanski stvarnosti - na političnem, kulturnem in socialnem področju - in da so dinamični protagonisti procesa rasti sodelovanja med Italijo in njihovo državo gostiteljico, krepi moje prepričano zaupanje v sposobnost in potencialnosti naše države. Dobro se torej zavedam upravičenih pričakovanj in
potreb Italijanov po svetu.«
Ob pomenu, ki ga vlada pripisuje volilni pravici za Italijane v tujini, pa novi zunanji minister v poslanici podčrtuje tudi potrebo po kakovostnem izboljšanju storitev zanje, do katere naj bi prišli tudi s postopno racionalizacijo konzularne mreže. »Seveda ne moremo pustiti v ozadju socialne razsežnosti in pravice sonarodnjakov v tujini, da se poslužujejo čim bolj učinkovitih konzularnih storitev, takih, ki bodo v skladu z imidžem, kakšnega si želimo za našo državo. Trdno sem prepričan, da imajo naši sonarodnjaki pravico, da se čutijo polnopravni državljani in da torej sodelujejo v političnem, socialnem in kulturnem življenju države. V tem smislu želim podčrtati tudi svoj namen, da si bom prizadeval za čim bolj rigorozno in učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev glede na naraščajoče in nove potrebe naših skupnosti po svetu. V tem duhu in s to obvezo,« zaključuje Dini v svoji poslanici, »vas najprisrčneje pozdravljam in vam želim uspešno delo in osebno zadovoljstvo.«
»Bolj kot kdajkoli je potrebna enotnost našega sindikata«
Pisni pozdrav delegatom sta poslala Scalfaro in Mancino
VTT.T.ASTMIIJS (Cagliari) - Tisk je ponovno pridobil odločilno vlogo pri uravnavanju splošnega javnega mnenja, kar naj bi dokazoval izid nedavnih parlamentarnih volitev. To je ena izmed uvodnih ugotovitev tajnika FSNI Giorgia Santerinija, ki je s poročilom včeraj dejansko uvedel razpravo na 22. kongresu novinarskega sindikata. Santerini je med drugim ponovil, da ne misli ponovno kandidirati za tajniško mesto, kar pomeni, da bo v vrhu sindikata - predsednik Vittorio Roidi je že pred časom napovedal, da se bo umaknil - prišlo do zamenjav.
Kot je povedal sam, mu po šestih letih tajnikovanja zmanjkuje možnost jasne presoje, in zato se je Santerini odločil, da gre raje sam, kot da bi ga k temu prišitih. Vsekakor pa je po njegovem mnenju prenova vodstva nujna in v koraku s časom. Današnji položaj v svetu informacije ni zadovoljiv, nasprotno, zato je bolj kot kdajkoli nujno potrebna enotnost novinarskega sindika-
ta. V njem pa je danes več razhajanj, tako v okviru trenutne večine kot v odnosu do manjšine in novih formacij, zato je Santerini predlagal, da bi se v kratkem vsi zbrali in v skladu z geslom kongresa »Združeni-v FNSI za izgradnjo sindikata leta 2000« našli skupen jezik. Odstopajoči tajnik je še pozval, da ne bi prišlo do sprememb v vodstvu sindikata samo na pritisk notranjih sporov, temveč da bi se izoblikovala konkretna ravnotežja med stališči.
Glede tako imenovanega zakona Marami je Santerini dejal, da določila lahko jemljemo kot dober kompromis z ozirom na tedanji položaj, danes pa so najbolj pereči problemi drugi, kot npr. ravnotežje celotnega informativnega sistema in tržišča, nerešen vozel vpliva reklame in nova opredelitev vloge novinarjev. Na slednjo se založniki zadnje čase sploh ne ozirajo, saj so se vsi odločiti, da je zmagovito orožje ponujanje najrazličnejših daril.
Čudež - to je po Santerinijevem
mnenju pogodba, ki jo je sindikat lansko jesen podpisal po dolgih in mučnih pogajanjih. S podpisom so novinarji preprečiti, da bi veliko kolegov bilo ob delovno mesto, istočasno pa so ohraniti enotno delovno pogodbo za vse novinarje. Proti pogodbi in enotnosti novinarjev je marsikdo nastopil, tudi med novinarji, npr. direktor dnevnika II Gior-nale Vittorio Feltri. In še glede vstopa v poklic: po mnenju dosedanjega tajnika razne novinarske šole samo teoretsko nudijo mladim možnost, da postanejo novinarji, saj samo višajo število »poklicnih novinarjev« in s tem tudi brezposelnih, zato bi jih morati začasno spremeniti v šole za izpopolnjevanje.
Delegatom 22. kongresa novinarjem sta poslala pisni pozdrav predsednik države Scalfaro in predsednik senata Nicola Mancino, ki sta se zaustavila predvsem ob vprašanjih svobode izražanja in krize, v kateri se nahaja področje informiranja.
JAVNI RED
Sreda, 22. maja 1996
olicija proti kriminalu,
predvsem pa v službi državljanov
■
m
Na sliki: pod naslovom med včerajšnjo tržaško proslavo ob dnevu policije v vojašnici pri Sv. Ivanu; spodaj policija in karabinjerji na kraju predsinočnjih izgredov v
Starem mestu.
TRST - Včerajšnji praznik policije se je odvil na posrečen dan in to ne samo zaradi lepega sončnega jutra, ampak predvsem, ker so prejšnji večer v Palermu aretirali enega najbolj nevarnih mafijcev, ki je bil med glavnimi storilci krvavega atentata na sodnika Falconeja: v Trstu niso policisti še pozabili na kolego VValterja Eddija Cosinp, mladega agenta iz Milj, ki je bil ubit pri podobnem mafijskem atentatu na sodnika Borsellina, in so se včeraj zato še posebej veselili uspeha svojih kolegov na Siciliji.
Proslava 144. obletnice ustanovitve policije se je v Trstu odvila na velikem dvorišču policijske šole pri Sv. Ivanu, kjer so bili postroj eni predstavniki vseh odedelkov in specializacij: od prometne policije do oddelka z dresiranimi psi, od agentov letečega oddelka v civilu pa do pomorske policije. Med njimi je bilo veliko policistk, kot dokaz, da tudi sile javnega reda sledijo toku uveljavljanja ženske prisotnosti v družbi.
Pod velikim napisom »-MoC civilne zavzetosti«, geslom letošnjih praznovanj policije, pa so bili zbrani predstavniki civilne in vojaške oblasti: župani, parlamentarci, prefekt, častniki vseh rodov vojske in ostalih sil javnega reda, pa še organizacije civilne zaščite, ki velikokrat sodelujejo s policijo.
Vsako leto preberejo zbranim policistom poslanice državnega poglavarja in drugih predstavnikov države: letos so po Scalfarovi javni zahvali bile na vrsti besede novega predsednika vlade Prodija in novega no-
Dan v znamenju uspešnega boja proti mafiji
tranjega ministra Napolita-na. Se zlasti zanimiva je bila ministrova poslanica, ki jo je naslovil policistom kot javni predstavnik, pa tudi kot navadni državljan: ob branju je marsikdo hudomušno pripomnil, da je v preteklih desetletnijh policija posvečala veliko pozornost človeku, ki je takrat bil »nevarni komunist«, danes pa je njihov nadrejeni...
Poročilo o stanju javnega reda na Tržaškem je podal kvestor Lorenzo Cernettig. Trst je z vidika javne varnosti mimo mesto, je ugotovil kvestor, ni pomembnejših primerov kriminalnih organizacij, pac pa narašča »mi-
krokriminal«, nelegalne dejavnosti na družbenem obrobju, ki so po kvestorje-vem mnenju prej družbeni in pohticni problem kot pa vprašanje javne varnosti. »-Vam, mojim, Ce tako lahko reCem, policistom gre zahvala in priznanje za vašo zavzetost do dela, za vaše tiho in dostojanstveno hrabrost,« je dejal kvestor, ki je delo policije okviril med dve skrajnosti: po eni strani imajo agenti opravka s kriminalci, ki jih je treba preganjati, po drugi strani pa z državljani, ki jim je treba pomagati. »Roka policistov naj bo zato močna in obenem prijateljska,« je zaklju-
čil kvestor Cemetig svoj govor, v katerem se je izognil nekoč obvezni retoriki in v bistvu podal smernice sodobnega delovanja sil javnega reda, kot jih pac rabi modema družba.
Zatem so podelili vrsto priznanj notranjega ministr-tva enajstim zaslužnim policistom, izjemoma pa tudi civilistu, ki je februarja letos razorožil roparja in omogočil agentom, da so ga zasledili in aretirali.
Včerajšnje slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki policije z onstran meje: šef slovenskega Interpol in svetnik notranjega ministra Boris Rehar, šef kopr-
skih kriminalistov Milan Pristov, šef mejne policije Boris Gradič, puljski in re-ški kvestor ter dragi hrvaški kriminalsti, s katerimi tržaška policija redno sodeluje že dolgo let, tako da je uradno mednarodno sodelovanje že prešlo na raven dobrih osebnih odnosov.
RIM - Dan policije je po vsej Italiji nudil priložnost za obračun delovanja sil javnega reda v preteklem letu, predvsem pa zato, da so visoki fukcionarji orisali smernice delovanja v prihodnjem obdobju. Proslave so povsod potekale v znamenju velikega uspeha, ki so ga policisti dosegli prejšnji večer na Siciliji, kjer so končno aretirali pomembnega mafijskega bosa Giovannija Brusce.
Predsednik Oscar Luigi Scalfaro je silam javnega reda naslovil poslanico, v kateri je izrazil zahvalo vseh državljanov ljudem, ki zagotavljajo varnost in spoštovanje pravnega sistema. Predsednik ministrskega sveta Romano Prodi je zagotovil policistom, da bo vlada brez najmanjšega omahovanja podprla njihovo delovanje proti organiziranemu kriminalu, notranji minister Giorgio Napoli-
tano pa je ugotovil, da ima civilna dražba veliko zaupanje v sile javnega reda, ki resnično in zavzeto opravljajo svojo dolžnost.
Proslave ob dnevu policije so bile po vseh glavnih mestih italijanskih pokrajin, kjer imajo sedež kvesture. Na Siciliji so se v Mes-sini odločili za nenavadno proslavo dneva policije: sli so ga praznovat v predmestno četrt Cep, kjer je mafija nadvse vplivna, prebivalci pa povsem obupani in brez zaupanja v javne institucije. V Milanu se je proslave med drugimi udeležil državni pravdnik Francesco Saverio Bor-relli, ki vodi sodni tim Ciste roke. V Furlaniji-Julijski krajini so praznovali dan policijo tudi v Pordenonu, Vidmu in Gorici. V slednjih mestih se svečanosti niso udeležili predstavniki avtonomnega sindikata policistov Sap.
*1


PRI STAREM MESTU / POLICISTI SO MORALI STRELJATI V ZRAK
Zaskrijljenost zaradi izgredov med fašisti in avtonomisti
TRST - Spopad med pripadniki skrajno levičarskega gibanja avtonomije in fašisti, ki jih je policija razgnala šele s streljanjem v zrak, je vzbudil veliko zaskrbljenost v javnosti, saj preveč spominja na temne Čase, ko so škvadristi rogovilili, izzivali in pretepali po Trstu. Se bolj zaskrblja stopnjevanje napetosti - zaCelo se je že pred meseci z napadom na slovenskega dijaka - in nevarnost, da bi se v soboto popoldne istočasno odvili manifestaciji avtonomistov in fašistov.
Bilo je predsinoCnjim kmalu po 20. uri: skupina pripadnikov »prenovljene« Finijeve stranke Nacionalnega zavezništva, med katerimi je izstopal poslanec Roberto Menia, in »pravoverne« Rautijeve Msi - Fiamma tricolore se je po maši zadušnici za Almerigom Grilzem in Giorgiom Almirantejem napotila v Staro mesto. Tu so se napotili proti sedežu avtonomistov v Ul. Tor-retta, jih izzvali in se nato z njimi spo-padli v bližini Trga Unita. Ko so prihiteli policisti, so morah streljati v zrak, da so preprečili vsesplošni pretep.
Mimo hudega dejstva - streljanja namreč kot skrajnega sredstva za vzdrževanje reda - je incident zaskrbljujoč tudi, ker se je napada udeležilo večje število »starih« fašistov, ki so predstavljali zgodovinsko jedro tržaškega škvadrizma v 60-ih in 70-ih letih in ki so že dalj Časa (navidezno) mirovali. Fašisti so tudi najaviti, da bodo v soboto priredili shod proti avtonomistom, slednji pa so napovedali proti-manifestacijo, ki se je bodo udeležiti pripadniki tega gibanja tudi iz drugih krajev severovzhodne Italije.
PredsinoCnji izgredi in naraščanje napetosti so biti včeraj v ospredju pozornosti. Občinski svetovalec Dsl Igor Dolenc je izrazil svojo zaskrbljenost: »Ne bi rad pripisal prevelikega pomena temu dogodku, kakor tudi ne nedavnemu atentatu z molotovko proti Illyjevemu avtomobilu. Vendar ne morem mimo dveh ugotovitev. Na eni strani je treba rešiti vprašanje mladinskega centra, ki ga zahtevajo takozvani avtonomisti, pa tudi druge mladinske skupine, in to ob upoštevanju pravil
igre, ki jih je postavila občina. Na drugi strani so sinočnji izgredi, ki se jih niso udeležili samo mladi, ampak, kot sem osebno videl, tudi starejši desničarji, kar mi daje sumiti, da je vse to bilo organizirano in mi daje občutek, kakor da bi nas pahnili nazaj za 20 let. Napoved sobotnih manifestacij ne kaže nic dobrega: vzdušje v Trstu je v zadnjih letih menjalo, desnica pa očitno hoCe priklicati ozračje mržnje in trenja.«
Pokrajinski tajnik Dsl Stelio Spada-ro je nastopil z zahtevo po prepovedi sobotne manifestacije desnice: »Treba je takoj preprečiti povratek provokacij in strategije napetosti,« trdi predstavnik Dsl, za katerega »ni voda termalnih vrelcev v Fiuggiju počistila fašističnega stila« predstavnikov tržaške desnice, ki jih nikakor ne gre podcenjevati.
Občinski svetovalec SSk Peter Močnik je dokaj jasen glede izgredov: »-Naj mi ne govorijo, da je Nacionalno zavezništvo nekaj novega in drugačnega od tega, kar je bil Msi: to nedvomno
dokazuje dogajanje prejšnjega veCera in pri tem ne mislim samo na izgrede, ampak tudi na proslavljanje Grilza, ki vsi dobro vemo, kako se je vedel, in Almiranteja, ki je bil pravi fašistični kolovodja že za časa Salojske republike. To ni pieteta, to je politika in dokaz, da ni nobene razlike med starimi in novimi fašisti.«
V tiskovnem sporočilu Stranka komunistične prenove ugotavlja, da je »mesec dni po porazu desne koalicije posl. Menia obesil v omaro eleganti suknjič in se spet predal svojemu pravemu nagnjenju,« ki je po mnenju Skp vodenje fašističnih napadov. Napad »nacizaveznikov« je bil načrtovan, zanj so se odločiti v okvira strategije ustvarjanja napetosti, Cim je propadel poskus, da bi se desnica polastila vlade. Gibanje avtonomistov vodi zgrešeno politiko za dosego upravičenega cilja t.j. mladinskega središča, kljub temu pa je treba izkazati solidarnost žrtvam fašističnega napada: če bo sobotna manifestacija nenasilna in demo-
kratična mobilizacija proti fašistom, se ji bo Skp pridružila. Končno v svojem sporočilu Skp kritizira župana Illyja, ki je s svojo »neumno trmo« nepopustljivo zavrnil rešitev vprašanja, ki so ga upravičeno postavljali mladi.
Tudi gibanje Svobodni Sever obsoja izgrede, ugotavlja pa, da je župan 11 ly še pred izvolitvijo zagotovil, da bo uredil prostor za sedež socialnih dejavnosti mladih, obljube pa ni izpolnil.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so avtonomisti najaviti, da so pred notarjem ustanovili odbor za upravljanje zapuščenega gledališča na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice. Glede na dejstvo, da je med pogoji za dodelitev sedeža bila ravno formalna ureditev subjekta, ki bi mu dodelili sedež, je morda to le korak naprej za mirno ureditev vprašanja socialnega središča za mlade. Korak v smeri nenasilja in preudarnega osamljanja fašistov: upati je, da ne bodo kreniti s te poti na protiučinkovito stranpot fizične konfomtacije in izgredov.
OGLEDALO
Sožitje potrebuje srce in denar
Ace Mermoua
Večkulturni načrti so zahtevni, ker so kompleksni. Ideji o večkulturnosti, multietnicnosti in veCnarodnosti mnogi instinktivno nasprotujejo, ker ne vidijo načina, kako bi teorijo uresničevali v praksi. Najblažji oCitek je, da gre za utopijo. Najtehtnejši argument za skepso, ki sem ga zasledil v slovenski manjšini, je praktičnega značaja. Z načelnimi odkloni se težko prepričljivo spopadeš, ker jim botruje Cisto določeno pojmovanje naroda in nacije. Praktičnih argumentov kritike pa ne more spregledati še tako zagret zagovornik večkulturnosti. Praktični dvom se glasi: »Ko manjšina zagovarja večkulturni in multietniCni koncept, v konkretni situaciji izgubi. Pripadniki manjšine imajo vse inštrumente (poznanje dveh jezikov, dveh kultur itd.), s katerimi lahko udejanjajo večkulturno življenje. Pripadniki večine nimajo osnovnih inštrumentov, zato pade naj-veCje breme dela na manjšino, ki je strukturno šibkejša od večine. Tako se v večkulturni praksi še enkrat pokaže razlika med močnejšim in šibkejšim. Načelna enakopravnost se skrha v praksi in to tudi v primerih, ko so nameni najboljši.« Tega argumenta nikakor ne bi zapostavljal, saj prinaša stvarne probleme. Večkulturne in mul-tietniCne misli najlažje potlačimo tako, da jih naCelno zagovarjamo, potem pa se vedemo, kot da gre za samoumevne procese. Samoumevnost je osnova tihe asimilacije. Dogaja se kot naravni od-tek vode, skratka, brez dekretov ali očitnih nasilnih dejanj. Zato je najbolj strupena. Iluzija bi bila zagovarajti večkulturno idejo brez predpostavke, da se manjšine, konkretno slovenska manjšina v Italiji in ne samo ta, v podrejenem položaju. Navedel bom dva na videz banalna primera, ki dokazujeta, kako sožitje ni le stvar dobre volje.
Ob obletnici osvoboditve Italije sem imel v Doberdobu slavnostni govor. Slovesnost je potekala dvojezično. Župan je pozdravil v slovenščini in italijanščini, dvojezične so bile recitacije in zbor je zapel italijanske in slovenske pesmi. Shema je poznana in utečena. Sam sem govoril le v slovenščini, kar so mi nekateri brez hudobije očitali. Mimo načelnih pomislekov mi je resnično težko delati re-zumeje v italijanščini. Na proslavi so bili prisotni v veliki večini Slovenci. Slovenščine niso razumeli orožniki, kar v praksi pomeni, da bi poslušalci poslušali dvakrat isti govor. Lahko bi se potrudil jaz in pripravil dva različna posega. Kakor koli se moramo Slovenci truditi in trud ni vedno poplačan.
Ko smo v Gregorčičevi dvorani predstavili knjigo Aleksandra Lan-gerja Odločitev za sožitje, se je postavil podoben problem. Posegi so bili v slovenščini in italijanščini. Vendar ni nihče prevajal, saj je simultano prevajanje drago. Italijansko govoreči prisotni niso razumeli slovenskih posegov, kar so nekateri malce zamerili. Analiziral sem Langerjevo delo s slovenskega vidika in bilo je tudi meni Zal, da svojih misli nisem uspeh posredovati italijanskim poslušalcem. Slovenci smo sledili vsem posegom. Ko bi se organizatorji odločib, da podajo italijanske rezumeje slovenskih posegov, bi se predstavitev zavlekla preko mere. Pretežno slovensko občinstvo, ki mu je bila knjiga namenjena, bi se povsem zdolgočasilo. Večkulturnost ne more postati muCen obred, ki se mu bodo vsi izogibali. Lahko bi naštel dolgo vrsto podobnih primerov. Tudi organizacija celotne prireditve »Kdo so drugi« ni bila vedno enostavna. Kot predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev sem bil seveda vesel nad uspehom. Obojestranska volja (ZSKD in zadruge Bo-nawentura) je bila najboljša, nastale pa so tudi težave, ki so sad nepoznavanja in tudi strukturnih razlik. ZSKD
nima ne »aparata« in ne sredstev, da bi se lahko vključila v podoben projekt z enako težo kot gledališče Miela. Filozofski razpravi, ki sta jo vodila Rovati in Del Lago, bi se moral pridružiti slovenski filozof ali sociolog. Razlogov, da ga ni bilo, je bilo več. Najpreprostejši pa je bil ta, da partnerju ni lahko ponuditi nekaj, kar ne pozna. Slovenski misleci in strokovnjaki so italijanskemu (deloma celo slovenskemu) Trstu nepoznani, ali malo poznani. Z literaturo lahko prodreš, ko pa ponujaš filozofijo, začutiš nezaupanje. To povsem neupravičeno, vendar je treba jemati na znanje, da meja prekinja filozofske debate med Trstom in Ljubljano.
Primeri, ki sem jih navedel, so značilni, ker gre za pobude, ki so nastale v najplemenitejšem duhu sožitja. Povedo pa nam preprosto to: komunikacija med Slovenci in Itabjani potrebuje orodje in podporo, drugače privede do nesporazumov. Seznam specifičnih komunikacijskih kanalov je dolg, saj večkutlurni projekti zajemajo javne ustanove, šole, množična občila, ustanove ter zasebne organizacije in krožke. Večkulturnost predpostavlja več znanja in močen pretok informacij, le ta pa ne more bremeniti le manjšine. V Tržaški knjigami najdemo kar nekaj dvojezičnih knjig in italijanskih prevodov slovenskih del; večji del so jih izdale slovenske založbe. V Trstu ni niti slovenskega kulturnega centra, ki bi skrbel za pretok informacij. Tudi nam prijazen Trst večkrat ne ve, kje naj se kaj nauči o Slovencih. Ce želimo ponazoriti stanje s šolsko primero, ugotovimo, da smo glede veCkutlumosti v Trstu in v vsej deželi šele v otroškem vrtcu. Za konkretno dvojezično šolo v Benečiji mora skrbeti manjšina. Glede teh vprašanj imam zelo stvaren predlog.
Predlogu za zaščitni zakon slovenske manjšine naj se doda poseben odstavek, ki upošteva potrebe za komunikacijo med manjšino in večino. Člen bi moral upoštevati tudi finančna sredstva, ki so potrebna za sodobno komunikacijo (od prevodov knjig do interneta). Ta člen naj bi skupaj izdelali slovenski in italijanski strokovnjaki in naj bi upošteval tako potrebe manjšine kot večine. Postavka nikakor ne bi smela iti v škodo ostalih zaščitnih norm, morala bi biti vsebinski in finančni dodatek. Moj je seveda predlog nestrokovnjaka za zakone, saj bi našli veC rešitev, ki bi vzpodbujale, sožitje. Člen bi lahko bil »matrica« za člene v drugih zakonih itd. Sem pa trdno prepričan, da potrebuje praksa sožitja »orodje«, ki naj ga omogoča vsak zaščitni zakon. Zaščitni zakoni, ki ne upoštevajo povezav med manjšino in večino, težijo k izolaciji manjšine.
Predlog ima še eno dobro lastnost. Vsaj z enim členom zaveže že pri pripravljalni razpravi večino, ki živi na teritoriju, kjer naj bi veljal zaščitni zakon. Ugovor je lahko ta: sedaj nam bodo Italijani ovirali že pri pripravi zakonskega predloga. Mislim, da mora biti gibanje ob Oljki sposobno sprejemati in tehtno podpreti takšna določila. Ne strinjam se namreč s tistimi, ki pravijo, da je sedaj le naloga Slovencev, da bodo znali v parlamentu uveljaviti svoje zahteve. Ker Oljka podpira večkulturni in multietniCni načrt, mora biti dosledna. V osnovi projekta je naslednja misel: zaščita manjšine ni le stvar manjšine. Večkulturnost prične, ko tudi večina razume zaščito manjšine kot svojo obvezo in pravico. Pravica večine pa je, da se bogati s spoznavajem manjšine. Zato predlagam poseben zakonski Člen. Od Oljke torej pričakujem, da se bo aktivno vključila v bitko za zaščitni zakon Slovencev in za medetnično komunikacijo v Furlaniji-Julijski krajini.
_______KOROŠKA / ŽOLSKA AKADEMIJA_
Slovenska gimnazija pred 40. obletnico
Slavnostno akademijo bodo priredili 10. maja 1997
CELOVEC - Letošnja, že 38. šolska akademija Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v avli docela obnovljenega šolskega poslopja pod katerega streho je tudi leta 1990 ustanovljena Dvojezična trgovska akademija, je potekala v znamenju šolskega leta, ki je bilo za to srednjo šolo v marsikaterem pogledu prelomno. Hkrati pa je šolski praznik bil izravnan tudi že na velik dogodek v prihodnjem letu, praznovanju 40. obletnice ousta-novitve te prve osrednje šolske ustanove koroških Slovencev.
Ravnatelj gimnazije dr. Reginald Vospernik zato v svojem nagovoru ni le izpostavil uradno predajo docela obnovljenega in dograjenega šolskega poslopja s strani ministrice za šolstvo Gehrerjeve ter z začetkom šolskega leta 1995/96 uvedeni športni razred na osnovi nove šolske avtonomije, temveč hkrati naznanil, da poteka letošnje šolsko leto tudi že v znamenju priprav za 40. obletnico Slovenske gimnazije. Spomnil je, da je šola bila ustanovljena 9. maja 1957, ko je bil podpisan dekret o ustanovitvi »Slovenske realne gimnazije«.
Tega jubileja - tako ravnatelj Vospernik - se namerava šola spomniti na razne načine: dva viška praznovanja pa bo-
sta brez dvoma izid posebnega zbornika in slavnostna šolska akademija, ki bo 10. maja 1997 v celovškem glasbenem domu, torej skorajda natanko na 40. rojstni dan Slovenske gimnazije.
Letošnji šolski praznik, ki je spet privabil veliko število staršev in tudi številne Častne goste, je potekal pod geslom »Človeški liki - šola v sliki«. Dijaki iz raznih šolskih stopenj so pod tem vodilom že med šolskim letom pokazali svojo kreativnost v kulturni taberni Pri Joklnu v Celovcu in jo ob priliki šolske akademije prenesli nazaj v čudovito gimnazijsko avlo s impresivno kuliso umetniških stvaritev priznanega koroškega umetnika slovenskega rodu Valentina Omana. Ob priložnosti razstave je nastal tudi poseben videofilm, ki so si ga obiskovalci lahko ogledali po končani akademiji, viden sad kreativnega vzpona na gimnaziji pa je tudi brošura »Človeški liki -Menschenbilder«, ki sta jo izdala oba šesta razreda.
Eden od številnih viškov letošnje šolske akademije je nadalje bila podelitev priznanj dijakom in dijakinjam Slovenske gimnazije, ki so jih le-ti dosegli v okviru tekmovanja v znanju materinščine v Vuzenici in v Ljubljani ter pri branju literarnih besedil v okviru Tedna otroške
in mladinske literature v Sentpetru v Rožu. Cankarjevo priznanje v okviru tekmovanja v znanju materinščine so prejeli Janja Sitter, Michael Krištof, Ana Kuntarič, Tim Oliver VViister, Jernej Jeraj in Ana Žnidar, nagrajenci letošnjega tedna otroške in mladinske knjige pa so: Metka VVakounig, Marijan Bric, Janja Vrhnjak in Jernej Lorber.
Kot že na prejšnih šolskih akademijah je tudi letošnja prireditev izpričala tesno povezansot Slovenske gimnazije z dvojezičnim podeželjem, katere odraz je vsakoletno partnerstvo, v okviru
katerega dijaki s profesorskim zborom v obdobju enega leta vso pozornost namenijo eni občini z njemimi kultumo-politič-nimi organizacijami - v letošnjem šolskem letu je to bila občina Dobrla vas v Podjuni s tamkajšnjim slovenskim prosvetnim društvom »Srce« na Čelu s predsednikom profesorjem Stefanom Kramerjem.
Bogat spored šolskega praznika pa so seveda sooblikovali tudi šolski zbori in glasbene skupine pod vodstvom profesorjev glasbe Verdelom, Polzerjem in Lausseg-gerjem.
Ivan Lukan
PISMA UREDNIŠTVU
Po derbiju med Borom in Slogo
Zenski odbojkarski derbi Cl fige med Borom in Slogo nam je prav gotovo nudil možnost razmišljanja. Pri tem ne gre zgolj za športni rezultat, ki enega razveseljuje, drugemu pa logično postavlja velika vprašanja, ah je med sezono dobro zastavil svoje delo, ali so bili treningi tehnično dorečeni, ali je izbral pravo ekipo in ali je rezultat sad dobrega dela ali zgolj športne sreče. Vse to se ob koncu vsakega prvenstva sprašujejo vodstva društev.
Nam neaktivnim športnikom, ki pa se vsakodnevno ukvarjamo s telesno kulturo - profesionalno ali pa kot običajni gledalci - pa se postavlja vprašanje, Ce je vse to pravično in če je prav da imamo, kruto rečeno zmagovalca in poraženca, ali pa morda obstaja srednja pot. Srednje poti ni, je hladen odgovor, pri športu ni srednje poti. Eden mora zmagati. Šport ni strankarska politika, kjer vedno iščeš kompromise in je lahko to, kar je danes belo jutri Cmo. Pri športu si ah zmagovalec ah pa nepomemben. Prvi je zmagal, prvi je slavil. A kdo je bil drugi, ki se je prav tako trudil, ki je prav toliko ur treniral, itd., itd.
Ko vse to spremljaš neprizadeto, ko gre za tekmo med ekipama iz drugega kraja ali države, ali celo kontinenta, ti je to toliko pomembno kot lanski sneg. Ce pa gre za tvojo ekipo, tvoje ljubljence in še Slovence povrh, ki se budijo ne sa-
mo za športni uspeh, temveč še za nekaj višjega, kot je to lahko obstanek našega naroda na tem koncu slovenske zemlje in vzgoja mladine v slovenskem duhu, tedaj se tu podrejo vsi ideali. Ko se usoda poigra s tvojimi najbolj intimnimi občutki, tedaj bi najrajši pripadal ljudstvu, ki blaženo živi nekje v amazonskem pragozdu, neobremenjeno s temi problemi.
In usoda se je poigrala z nami. Naša, slovenska šesterka je izgubila srečanje, s katerim bi si zagotovila neposredni prestop v višjo ligo. V slabih dveh urah smo zgubili več let. V stodvajsetih minutah smo dobili krut odgovor, da Slovenci nimamo tako dobre ekipe, da bi lahko nastopila v italijanski B2 ligi. Usoda? Ne! Slaba igra. Torej analizirati bo treba vse naše delo in ugotoviti, kje se nam je zataknilo. Se je res vse odločilo v zadnjih stodvajsetih minutah, ah pa so bile napake storjene že prej. Tako bi zelo mirno raz-mišjali, če bi bil naš nasprotnik ita-lijanska ekipa. A slučaj je hotel, da je našo ekipo od neposrednega napredovanja odrezala slovenska šesterka. Brat brata; res nesramno.
Pa kako? Saj je zmagala slovenska ekipa. Ali ni to prav tako naša ekipa, ali se morda ne bori za iste ideale kot poraženec, ali ...? Vprašanja brez odgovorov se vrstijo kot na tekočem traku.
Zmagala je slovenska ekipa, am-
pak se ne sme vesehti. 2e pred tekmo bi morala razumeti, vsem športnim načelom v brk, da je bolje, da .zmaga druga, prav tako slovenska ekipa.
Mislim, da bi bilo precej bolje, Ce bi se spraševali, zakaj ni že veliko prej, pred tem prvenstvom (ali tudi kako leto prej), prišlo do sodelovanja, ki bi omogočilo sestavo take ekipe, da nikomur ne bi bilo treba »razumeti«, zakaj je bolje, da v določenem trenutku zmaga eden in ne drugi. Vsi, pa naj bodo to modri ali rdeCi, bi morali sestopiti z majavega odra in se pogovoriti drug z drugim brez fige v žepu in razmišljanja, kako bi ena stran pridobila na račun druge, z edinim ciljem, da našo mladino vzgajamo v zdravem duhu in telesu za boljšo prihodnost našega športa.
S tem v zvezi bi nujno morali svoje povedati tudi v našem osrednjem športnem forumu, pri Čemer se ne sme zgoditi, da bi se jeziček na tehtnici nagnil na eno stran. Bojim se, da se to prav lahko zgodi.
Za konec pa samo še želja. Upam, da nam bo ta dveuma tekma služila kot dobra šola za popravo starih napak in da ne bo - brez razloga - povzročila novih razkolov in velikih korakov nazaj, kot je bilo to lahko razumeti po dokaj vročih reakcijah po komaj končanem srečanju.	Mario Šušteršič
POMORSKA POSTAJA / 27. KONGRES ITALIJANSKIH GEOGRAFOV
SKGZ / OBISK ZMAGA JELINČIČA
Geografi razpravljajo o novih veizijah sveta
V okviru kongresa so pripravili tudi vrsto razstav
Odkrita pozornost do manjšine v FJK
Predstavniki SKGZ podčrtali pomen zmage koalicije Oljke in pričakovanja Slovencev
Včeraj se je na Pomorski postaji začel 27. kongres italijanskih geografov (foto KROMA)
»Geografija danes preučuje teritorij«
Številnim odborom, ki so pripravili tokratni kongres geografov, predseduje prof. Luciano Lago s tržaške univerze. »Povsem razumljivo je, da je nas redni kongres - prirejamo ga vsaka Štiri leta -tokrat v Trstu, zaradi njegove posebne lege. Pri tem mislim predvsem na njegovo pozicijo projecirano proti vzhodu. Živimo v času velikih sprememb, moramo jih preučiti z raznih vidikov in potem izoblikovati predloge. Zemljepisna veda se ne more več posvečati samo tradicionalnim študijem, katerih seveda ne mislimo zanemariti, temveč v povezavi s strokovnjaki drugih področjih temeljito obdelati teritorij. Pri tem se npr. v zadnjem času precej povezujemo z ekonomisti, nase gledanje pa absolutno upošteva zaščito okolja.«
Kakšna je torej vloga znanstvenikov in specifično geografov?
»V času velikih sprememb prihaja v
poštev samo globalno gledanje in obravnava posameznega problema. V času, ko nas povezujejo prave avtoceste s poplavo najrazličnejših informacij, bi bilo zapiranje posamezne stroke v svoj okvir pravi nesmisel.«
Ima danes beseda strokovnjaka dovolj teže?
»Ce ostaja strokovnjak sam, ce se ne poveže z drugimi, potem njegova beseda malo zaleže. Dandanes je lahko uspešno le »prečno raziskovanje«, se pravi tvorno sodelovanje med znanstveniki različnih ved, ki preučijo določen problem in izdelajo predloge.«
Kako bi opredelili glavni cilj vašega kongresa?
»Uspešni bomo, če bomo izluščili glavne probleme, ki se nanašajo na vprašanje teritorija in specifično naše vede, in glede njih tudi pripravili konkretne predloge.«
Breda Pahor
Spremembe, ki označujejo današnji svet, se izražajo predvsem preko dveh pojavov: po eni strani se na vseh področjih pojavljajo mikrorealnosti, po drugi pa se vse bolj uveljavlja proces globalnosti. Iz tega izhodiščnega razmišljanja so izhajali pri vsebinski zasnovi okrogle mize Nove verzije sveta - razmišljanje geografa, ki so jo organizirali v okviru 27. kongresa italijanskih geografov. Kongres, ki se je začel včeraj na Pomorski postaji, bo trajal vse teden, program pa obsega več okroglih miz, razstav in ogledov.
Redno srečanje italijanskih geografov sta tokrat pripravila stanovsko združenje in oddelek za zemljepisne in zgodovinske vede tržaške univerze. Že prva tema, ki so se je lotili italijanski geografi, jasno kaže, da se veda loteva splošnih in dandanes zelo kočljivih tematik, da se torej ne namerava zapirati v stroge akademske kroge in razprave. O taki naravnanosti priča tudi geslo, ki označuje tokratni kongres: Geografija izzivov in sprememb.
Ob razpravah o kočljivih temah, kot je npr. upravljanje teritorija, pa bodo italijanski geografi govorih tudi o specifičnih vprašanjih. Že na začetku kongresa so ponovili zahtevo o uvedbi posebnega seznama geografov-znan-stvenikov, na katerega bi se lahko danes vpisalo okrog 1500 oseb. Kongres se bo zaključil v soboto, vendar je predvidena tudi pokongresna ekskurzija »ob vzhodni italijanski meji« in po Istri.
Včerajšnji obisk poslanca državnega zbora Slovenije in predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi se je začel v popoldanskih urah z razgovorom z delegacijo vodstva SKGZ in včlanjenih organizacij (Foto Balbi/KRO-MA).
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je s sodelavci orisal uglednemu gostu aktualni položaj manjšine, ki je značilen po težkih odprtih problemih, pa vendar tudi po ozračju oprimi zrna, ki je dobil novega kisika po nedavni volilni zmagi levosredinskega zavezništva v Italiji.
Predstavniki SKGZ so podčrtali velik pomen izoblikovanja nove vlade v Italiji, za katero obstajajo konkretni pogoji, da bo resnično trajnejša in stabilnejša od dosedanjih. Predvsem pa obstaja med Slovenci upravičeno pričakovanje, da bo nova vlada, kot odraz širokega političnega zavezništva, ki so ga z ogromno večino podprli tudi Slovenci v FJK, pokazala nov, povsem drugačen odnos do manjšine, kot tudi do sosednje Slovenije. Na srečanju je bilo poudarjeno, da je želja po dejanskih pozitivnih spremembah tembolj upravičena, po težki preizkušnji obdobja izjemno hudih pritiskov, ki jih je
doživela manjšina v sicer kratkem razdo-' bju prisotnosti desnice v italijanski vladi.
Zmago Jelinčič je, tako kot je sicer zanj tudi značilno, spregovoril odkrito in z izostreno pozornostjo do problemov manjšine, do katerih bi se po njegovi oceni slovenska država morala obnašati bolj odgovorno. Sploh je bil Jelinčič zelo kritičen do odnosov na zahodni slovenski meji, kjer se v zagonetni igri pletejo interesi po rušenju tako manjšinske gospodarske podlage, kot tudi igralništva v Sloveniji. Slovensko vladno politiko do Italije je predsednik SNS ocenil kot negativno, ker se s predsednikom na čelu ni upala zoperstaviti italijanskim zahtevam in pritiskom.
Zmago Jelinčič se je v pogovoru Se posebej zavzel za to, da Slovenija odločno brani gospodarske in druge interese manjšine, podčrtal je potrebo po čimprejšnjem sprejetju ustreznega zakona za finansiranje manjšinskih ustanov in dejavnosti, prav tako odločno pa je zavzel stališče v podporo Primorskega dnevnika, ki naj mu matica pomaga, ne da bi nanj izvajala politične pritiske.
Obisk Zmaga Jelinčiča se je zaključil v večernih urah s predavanjem v Gregorčičevi dvorani.
H ŠOLSTVO / NOVI MINISTER h
Sindikat slovenske šole čestital ministra za šolstvo
Brzojavka Luigiju Berlinguerju
Sindikat slovenske šole je poslal novemu ministru za šolstvo Luigiju Berlinguerju brzojavko, v kateri mu je čestital za njegovo imenovanje. V njej je zapisal, da predstavlja šolstvo temeljni kamen za vsako družbo, za etnične manjšine pa zavzema še večji pomen. Sola je predpogoj za pridobitev dveh nujno potrebnih identifikacijskih instrumentov: jezika in kulture, brez katerih je manjšinska skupnost obsojena na propad in asimilacijo z večinsko.
Zaradi svoje posebnosti pa lahko pred-
stavlja manjšinska šola obogatitev za celotno skupnost, kar je v trenutku, ko se s hitrimi koraki bližamo multietnični in večkulturni družbi, še posebnega pomena, je zapisano v brzojavki.
Vodstvo Sindikata slovenske šole je zato v imenu vseh slovenskih šolnikov čestitalo novemu ministru in zaželelo, da bi se v prihodnosti srečalo z njim in mu tako tudi osebno predstavilo specifične značilnosti slovenskega šolstva v Italiji in zahteve za njegov uspešen razvoj in učinkovito rast.
ČRNA KRONIKA / OPOLDNE
Rop v zlatarni v Ul. Ghega Enega roparja prijeli
Pri ropu so sodelovali štirje moški
Prav ob uri, ko se je v kasarni v Ul. Damiano Chiesa nagibala h koncu slovesnost o letošnjem prazniku policije, so trije zlikovci oropali zlatarno Heiny v Ul. Ghega. Policisti pa so slabih pet ur kasneje priprli štiri moške, od katerih so enega aretirali, ker sumijo, da gre za enega od roparjev.
Bilo je malo pred 12.30, to je nekaj minut pred zaprtjem lokala, ko so trije moški vstopili v zlatarno Heiny v Ul. Ghega 8. Lastnica, 53-letna Franca Mauro, je že napol spustila navojnice, in se pripravljala na zaprtje, ko jo je trojica presenetila. Eden od moških je imel zakrinkan obraz z masko, to je vse, kar je vedela lastnica povedati preiskovalcem. Moški so
jo namreč ob vstopu surovo napadli; eden jo je udaril s pestjo v obraz, medtem so drugi nagrabili nekaj zlatih predmetov v vrednosti kakih desetih milijonov lir, 5 tisoč nemških mark in približno dva milijona lir. Zatem so hitro zapustili zlatarno, stopili v avto fiat uno turbo rdeče barve, v katerem jih je čakal četrti pajdaš, in pobegnili.
Policisti so malo po ropu našli avtomobil v Ul. Udine. Ugotovili so, da so ga bili pred nekaj dnevi ukradli v Bologni. V popoldanskih urah so policija in karabinjerji opravili vrsto pregledov in preiskav in postavili so cestne bloke. Akcija je bila hitra in - vse kaže -tudi učinkovita.
Približno ob 17. uri so
ustavili štiri moške, ki naj bi bili vpleteni v rop v Ul. Ghega. Dva so ustavili karabinjerji, enega agenti letečega oddelka, enega pa agenti tržiskega komisariata policije med cestnim blokom pri Tržiču.
Vse so prepeljali na tržaško kvesturo, kjer so se začela zasliševanja. Do večernih ur ni bilo še znano, ali so vsi štirje priprti moški dejansko sodelovali pri ropu. Vse kaže, da se je vsaj eden, tisti, ki so ga bili ustavili pol ure po ropu pri cestnem bloku pri Tržiču, udeležil kaznivega dejanja. Pri njem naj bi našli predmet, ki ga je izdal. 45-letnega moškega so aretirali in zaprli v zapor, ostale tri osumljence pa so izpustili.
NOVICE
■
pB
■
Danes začetek kampanje SKP za referendume o zdravstvu
Sergio Minutillo, primarij oddelka za hitro pomoč pri tržaški splošni bolnici, in deželni odbornik Roberto Antonaz sta včeraj na novinarski konferenci nakazala temeljne smernice kampanje za deželne referendume o zdravstvu. Kampanja SKP se bo začela danes z manifestacijo na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia.
Antonaz je dejal, da referendumi zadevajo celotno deželno zdravstveno stvarnost, vendar bi bili še zlasti pomembni za Trst, saj bi zmaga DA odpravila nekatere okrnitve zdravstvene službe. Minutillo pa je dodal, da bodo 23. junija državljani morah izbrati med modelom udravstva, ki zadošča potrebam vseh, in modelom, ki ga nakazuje deželna zdravtvena reforma in ki krni številne storitve in upošteva predvsem bilančne aspekte.
V	soboto o terminalu Snam
Fundacija za obrambo Krasa in Trsta napoveduje za soboto ob 17. uri v modri dvorani hotela Excelsior javno razpravo o načrtovanem plinskem terminalu Snam. Na razpravo so povabili vse župane s Tržaškega in Tržiškega, predsednika deželnega odbora Cecottija in razne izvedence.
Teologija osvoboditve v krožku Che Guevare
V	krožku Che Guevare bo drevi ob 18. uri predavanje Domenica iervolina o teologiji osvobajanja v latinski Ameriki. Konferenca bo v avli ferrero v Ul. Universit2 7. Predavatelj je docent filozofije izražanja na neapeljski univerzi.
JUS / SESTANKI PO VASEH
ŠOLSTVO / KLASIČNI LICEJ
Priprave na nedeljske jusaiske volitve
Kandidati se srečujejo s krajevnimi dejavniki
Prefektov
pravilnik
glasovanja
Prefekt tržaške pokrajine
na osnovi lastnih odlokov 4/-181 z dne 26. marca 1996 in 4/4-220 z dne 1. april ’96, s katerimi so bile oklicane volitve za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja v tržaški pokrajini; ob upoštevanju potrebe, da določi pravilnik glasovanja; na osnovi 2. člena in 3. odstavka zakona 278/57
odreja
da ima vsak volilni upravičenec pravico, da voli za 4 kandidate. Glas izrazi tako, da prekriža s kopirnim svinčnikom okenca ob imenih izbranih kandidatov. Glasovnice so veljavne, tudi če število kandidatov ne doseže števila upraviteljev, ki jih volilci lahko izvolijo v vsak odbor; so prav tako veljavne, če je volilec prekrižal okence ob kandidatovem imenu ali znak liste, vendar je v tem primeru glas oddan vsem kandidatom liste. Volilec, ki je prekrižal znak ene liste, lahko prečrta eno ali več imen iste liste in napiše imena kandidatov drugih list do števila upraviteljev, za katere ima pravico, da glasuje.
Zupana Trsta in Devina Nabrežine sta zadolžena za iozpol-nitev določil tega odloka.
Po vseh vaseh, kjer bodo v nedeljo potekale volitve za nove jusarske odbore, je v teh dneh dokaj živahno. Srečanja in sestanki se kar vrstijo. Gornja slika je bila posneta v prostorih proseškega Kulturnega doma, kjer so se kandidati Enotne liste s Proseka in liste Jus - Prosek prejšnji četrtek, 16. maja sestali s predstavniki krajevnih društev in organizacij, da bi obrazložili svoje programe. Predsinočnjim so se sestali s predstavniki političnih strank, jutri pa bo zaključno predvolilno zborovanje z vsemi vaščani. Zborovanje bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Kulturni boj na Slovenskem
Dr. Ervin Doilenc predstavil svoj esej na to temo
Kulturni boj je dobro znan koncept, vendar pa ga večkrat preozko ah preširoko zamejujemo. Dr. Ervin Dolenc (na fotografiji), ki je v Društvu Slovenskih izobražencev v ponedeljek predstavil svoje delo z istim naslovom, se je pri raziskovanju kulturnega boja na Slovenskem omejil na obdobje 1918-1929. Knjiga, kot je avtor sam povedal, ne obravnava Primorske, saj slednja med dvema vojnama ni bila vključena v ozemlje SHS.
Gost društva je povedal, da je kulturni boj tistega obdobja potekal v veliki meri na politični ravni, ki sta jo sooblikovala dva tabora: liberalni in klerikalni. Prvi se je zavzemal za centralistično državo, drugi pa za avtonomijo Slovenije; opazne so bile razlike v volilni bazi in političnih programih.
Ervin Dolenc je kljub nekaterim zadržkom, pozitivno ocenil kulturni utrip prvega povojnega desetietja. Omenil je ustanovitev univerze, slovenizacijo srednjih šol, delovanje raznih kulturnih inštitucij in bogato založniško dejavnost.
Posameznih aspektov so se dotaknih tudi udeleženci diskusije; med drugim je bilo postavljeno vprašanje o doprinosu primorskih kulturnikov in izobražencev. (MG.)
Dijakinji Prešerna ljubita latinščino
Udeležili sta se vsedržavnih tekmovanj o znanju latinščine in prevajali Horaca in Cicerona
Kdo pravi, da latinščina tone v pozabo? Ko bi se v začetku maja podali v Venoso ali v Arpino, bi se na lastne tiči lahko prepričali, da ni tako. Venosa je kraj v Bazilikati na meji z Apulijo, kjer se je v prvem stoletju pred našim štetjem rodil latinski pesnik Horac, v Arpinu blizu Frosinoneja pa je tekla zibelka Ciceronu. V teh krajih potekata vsako leto vsedržavni tekmovanji dijakov v znanju latinščine, ki se ju udeležuje vse več tekmovalcev tudi iz drugih evropskih držav. V Venosi se jih je letos zbralo 220, »lotili« pa So se prevoda Horacevega dela; v Arpinu jih je bilo še več, 487, »čakal« pa jih je, seveda, prevod iz Cicerona. Teh vsedržavno-me-dnarodnih tekmovanj sta se udeležili tudi dijakinji klasičnega liceja Franceta Prešerna Jadranka Cergol in Ivana Mahnič.
Jadranka Cergol obiskuje 2. klasični licej in ji latinščina tako ugaja, da bi najraje nadaljevala študij tega jezika tudi po maturi. Udeležbo na tekmovanju Certamen Horatia-num, kot se uradno imenuje, si je zagotovila z oceno višjo od osmice v preteklem šolskem letu. To je pogoj, ki so ga postavili organizatorji obeh tekmovanj. Iz vsake šole lahko na teh tekmovanjih sodelujeta le dva dijaka. V Venosi sta z njo tekmovala le še dva dijaka iz Trsta, ki obiskujeta italijanski klasični licej Petrarca. »Prevajali smo odlomek iz 3. Horacove satire, vsega 40 verzov od skupnih 328. Ta satira se nanaša na filozofijo cinikov, avtor v njej piše o normal-
Jadranka Cergol	Ivana Mahnič
nosti in o norosti. Prevod mi ni povzročal težav, težje je bilo s komentarjem, ki ga je bilo treba pripisati prevodu, to pa zato, ker verzi so se nanašali le na del satire, iz njih ni bilo zaznati celote. Z napisanim pa sem vsekakor zadovoljna,« je povedala mlada ljubiteljica latinščine.
Njeno tridnevno bivanje v Venosi ni bilo le »posvečeno« prevajanju. Po tekmovanju si je ogledala tamkajšnje rimske ostanke, sledila je konferenci o grški tragediji in o šolskih programih, organizatorji so njo in ostale tekmovalce popeljali na več izletov. Skratka, tekmovalna tura v Bazilika-to se je bogato izplačala.
Ivana Mahnič, dijakinja 3. klasičnega liceja, je tekmovala na Certamen Ci-ceronianum. Udeležba je bila mednarodna: poleg dijakov iz Italije so se ga udeležili dijaki iz Velike Britanije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Hrvaške, Poljske in Romunije. Povedala je, da se je na te-
kmovanje resno pripravljala od marca; Cicerona je morala ponoviti, saj ga ni v programu 3. klasičnega liceja. Prebrala je torej njegova dela, prevajala, prebrala kritike filologov in literarnih kritikov. Kot se pogosto dogodi je njej in ostalim udeležencem »sreCa« postregla s prevodom dela, ki ga na šolah sploh ne omenjajo; Pro Plancio. Tale Plancio je bil človek, ki ga je bil Ci-ceron branil na sodišču, v tekstu pa je bil govor o avtorjevi kvestorski službi, ki so jo državljani premalo upoštevali. Ivana je besedilo prevedla brez težav in ga opremila s slogovno in literarno kritiko, tudi ona pa se je nato lahko sprostila na izletih do bližnje Akropole, Cassina in opatije Montecassino.
Jadranka in Ivana nista odpotovali na tekmovanji sami. Spremljala ju je nji-na profesorica latinščine Sonja Zupančič. Tudi zanjo predstavlja sodelovanje dveh naših dijakinj na tako prestižnih manifestacijah lep uspeh. (M.K.)
GLASBA / V BAZILIKI SV. SILVESTRA
Zaključna akademija GM
V ponedeljek je bil poudarek na kitaristih, harmonikarjih in flavtistih
Tretja zaključna akademija šole »Marij Kogoj« Glasbene matice je bila v ponedeljek, 20. t.m. v baziliki sv. Silvestra. Na njej so, tako kot na drugi akademiji, nastopili gojenci različnih inštrumentov, vendar tokrat s poudarkom na kitaristih, harmonikarjih in flavtistih oz. flavtistkah.
Začel je mladi kitarist Bojan Kuret iz 2. r. šole prof. Marka Ferija. Nežno, vCa-sih komaj slišno je zaigral Bogdanovičev Valček za žalostni oblak. Za njim se je predstavila njegova nekoliko starejša vrstnica Anja Stoka iz 4. r. istega profesorja in z izvedbo Malatsove Serenata espanola pokazala že kar lepo raven kitarske interpretacije s temperamentnim obvladanjem ritma in prstne tehnike.
Tamara Giorgi iz 4. r. prof. Erike Slama je na kljunasto flavto zaigrala Tele-mannovo Fantazijo zvočno Cisto in z obvladanjem hitrih pasaž. Harmonikar Igor Zobin iz 5. r. prof. Claudia Furlana je imel na programu Matysove Tri bagatele v treh različnih tempih. Najlepše mu je izzvenela tretja, hitra in razgibana.
Sledil je Trio flavt v sestavi Irma Pe-rosa, Dunja Fabjan, Valentina Bembi mentorice prof. Erike Slama. TristavČno Quantzovo Sonato v D-duru so podale z rastočo zanesljivostjo in skladnostjo v prenašanju motiva.
Kitarist Maks Černigoj iz 1. r.sr. prof. Tulia Možine je zaigral dva stavka (Ada-gio in Allegro vivace) iz Giulianijeve Sonate op. 15 tehnično lepo izdelano in čustveno oblikovano s poudarjenim smislom za interprethanje.
Bachova Fantazija in fuga v g-molu je v izvedbi harmonikarja Adama Selja iz 2. r. v. prof. Eliane Zajec, zazvenela v kar orgelski dimenziji zlasti v Fantaziji in v nazorni tematski interpretaciji ob visoki stopnji tehničnega obvladanja inštrumenta.
Večer, ki ga je kljub neugodnemu vremenu spremljalo lepo število ljubiteljev naše glasbene mladine, je učinkovito sklenil Kvartet Tamara Tretjak-flavta, Raffaella Petronio-violina, Valentina Bembi-viola in Giovanni Cudin-čelo z izvedbo Mozartovega Kvarteta za flavto, violino, violo in čelo v D-duru KV 285 v stavkih Allegro, Adagio Rondo. Pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča so mladi instrumentalisti dosegli že kar zavidljivo stopnjo komornega muziciranja z lepo ubranostjo godal in njihovo skladnostjo z vodilnim motivom flavtistke, ki ga je suvereno in tehnično izdelano podajala Tamara Tretjak, iz r. prof. Brus-solo, katero bomo 27. maja v isti baziliki lahko poslušali tudi na solističnem diplomskem recitalu v okviru zaključnih akademij Glasbene matice, (j .k.)
Novost: plezalna stena v telovadnici pri Domju
Plezanje je pravzaprav naravni gib: že kot otroci smo namreč na nek način plezali in s tem odkrivali svet okoli sebe. Malo bitje se sicer pretežno plazi, ko začenja odraščati, pa tudi pleza: po drevesih, čez zidke na gmajni, doma po stolih in še po marsičem. To prirojeno človekovo sposobnost je mogoče tudi izbistriti v smislu koristne telesne vzgoje in še dlje -v pravem športnem pomenu besede.
V zadnjih časih se plezanje razvija kot samostojna panoga, nadvse zanimiva in privlačna. Športno plezanje pridobiva na množičnosti, saj se z njim ukvarja vse večje število mladih in starejših. Poleg naravnih sten, na katerih je naša najbližja okolica res bogata, pa sodijo k pomožni »opremi« tudi umetne stene. Pred pičlim mesecem dni je taka stena postavljena v šolski telovadnici pri Domju; svojevrstno sredi-
šče upravlja tržaško društvo Olimpic Rock, ki so ga ustanovili trije mladi izkušeni plezalci in vaditelji športnega plezanja, kot so Serena Annese, Erič Milcovich in Paolo lesu. Jamstvo resnega delovanja je tudi pripadnost italijanskemu združenju športnega plezanja FASI in vsedržavnemu špor-
tnemu združenju UISP.
Neresnična bi bila trditev, da gre za šport, ki lahko »zanima« samo izbrane kroge: umetna stena pri Domju je na razpolago že izkušenim plezalcem za, denimo, zimske treninge, predvsem pa deluje kot središče za pravo vzgojo k plezanju. Trojica vaditeljev prireja tečaje za posa-
meznike in skupine, posebej pa se ukvarja s pobudami za mlade in mlajše. Tako se je v prostorih šolske telovadnice pri Domju prejšnjo soboto odvijalo mladinsko deželno tekmovanje, na katerem sta bili izbrani skupini, ki se bosta v poletnih mesecih udeležili državnega prvenstva.
Sobotna je bila sicer ena izmed pobud, ki jih trojica vaditeljev načrtuje pod okriljem tega društva: med načrte sodi navezovanje tesnejših stikov s šolsko stvarnostjo, torej tudi s slovenskimi šolami, iskanje sodelovanja s sorodnimi društvi in skupinami v našem Čezmejnem prostoru. Ob vsem tem pa je seveda vrednotenje športnega plezanja: stena pri Domju je na razpolago vsakomur, vsak dan do poznih večernih ur, razen ob sobotah in nedeljah, ko je telovadnica odprta samo tedaj, ko zunaj dežuje!
Damjana Ota
___________KRIŽ / V PETEK_______
Jubilej baletne skupine SD Mladina
Mlade plesalke se pridno pripravljajo na nastop pod vodstvom Anke Kocjančič
Slovensko Stalno (Sledalisce
Maurizio Costanzo
IZPRAZNJENO VRNI
Igrala POLOMA VETRIH In ADRIJAN RUSTJA, režija JAŠA JAMNIK Danes	22. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED G
Ob 20.30 - ABONMA RED D V soboto, 25. t. m., Ob 20.30 - ABONMA RED F
OPENSKA ŽUPNIJA in
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabita na predstavitev zbirke
MAŠE ZA MEŠANI ZBOR IN ORGLE
tržaškega skladatelja Staneta Maliča.
Slavnost, na kateri bo tudi izvedena 3. masa iz zbirke, bo v župni cerkvi na Opčinah
jutri, 23. t. m., ob 20.30
Baletni odsek SD Mladina iz Križa bo izpolnil prav v tem Času 20 let svojega uspešnega delovanja. Nic posebnega niso pripravili za praznovanje te obletnice, pa smo vendar prepričani, da jo bodo Čutili vsi - tisti, ki pri odseku od začetka delujejo, gojenci, pa še ostali, ki bodo pri postavitvi nove predstave sodelovali in ne nazadnje občinstvo, ki je na to svojo skupino mladih baletk in plesalk močno navezano in tudi ponosno.
Za 24. maj pripravlja baletni odsek svoj nastop, pri katerem sodeluje kot koreografka Anka Kocjan-CiC, vodja skupine od njenega nastanka, Marino Brezovec, ki je pripravil glasbeno spremljavo; za razsvetljavo bo poskrbel Ennio Bogateč, za kostume Darinka Bogatez in Mariza Sedmak, za rekvizite pa Riccardo Rebula. Napovedovala bo Sanja, pomagala pa sestra Ingrid Sedmak.
Skupino smo obiskali na vajah in se tam pogovorili z Anko in Marizo, pa tudi z mamami, ki spremljajo svoje hčerke na vaje. Nekaj jih je z onstran meje, ostale so domačinke. Vse so zelo navdušene in jim ni žal Časa, ki ga s spremljanjem svojih hčerk izgubljajo. Nekatere prihajajo z Gorjanskega, druge iz Komna in Štanjela, pa tudi iz Sežane. Dobro se v Križu počutijo, všeč jim je
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
22.	maja 1996 HACE
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 0.19.
Jutri, ČETRTEK,
23.	maja 1996 ŽELJKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,4 stopinje, zraCni tlak 1023 mb naraSCa, veter 9 km na uro vzhodnik, vlaga 57-pdstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Karin Ražman, Francesca Radin, Silvia Ziani, Martina Osvaldini, Filippo Vec-chiet, Francesco Švara in Davide Roman.
UMRLI SO: 87-letna Orsolina Boliš, 87-letna Margherita Slavez, 80-let-na Luciana Urizzi, 85-let-na Čarobna Bandi, 76-let-ni Giuseppe De Barba, 102-letna Maria Zetto, 69-letna Maria Bosdachin, 70-letni Umberto Armoci-da, 91-letni Raimondo Salmi, 44-letni Antonio Glavina, 71-letna Giulia Rocco, 69-letni Franco Bertoni.
f:	lekarTJe
Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
naCin dela in vSeC jim je vzdušje, ki vlada med odgovornimi za nastop in nastopajočimi.
Anka Kocjančič je tudi tokrat pripravila baletke za nastop, ki se bo debi na tri dele. V prvem bo prikaz baletnega traininga; v drugem bodo mlade plesalke prikazale splet štajerskih, gorenjskih in drugih plesov, tudi na tekste, oziroma besedilo domačina Mirana Košute.
Za zaključni del predstave so pripravili balet »Valpurgina noč« na glasbo Charlesa Gounoda.
»Od začetka vodim to baletno šolo. Marsikaj lepega smo pripravib, kar lepo število mladih je šlo skozi moje roke. Vsega tega se rada spominjam in težko bi mi bilo, če bi se ta dejavnost ustavila, ali bi
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Febu-ga 46, L argo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2 (tel.361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.30,
19.50, 22.15 »Schegge di paura«, i. Richard Gere.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di
delovala v okrnjeni obliki. S srcem Čutim svoje- delo in sem vesela, da imam tako pridne, poslušne gojenke, ki čudjo ples v sebi, torej v svojem notranjem in seveda zunanjem izražanju. Plesali smo marsikaj in marsikje. Gojili smo tudi folkloro in tako nastopali na raznih prireditvah in proslavah. Mislim, da bodo spomini na te nastope spremljah naše gojenke, pa četudi so nekatere naš baletni odsek že zapustile.«
Križani so ponosni na svojo baletno šolo; hvaležni so učiteljici Anki, hvaležni staršem to in onstran meje, hvaležni vsem, ki pomagajo, da ta odsek še deluje, z upanjem in željo, da bi Se vnaprej tako dobro deloval.
struzzo«, i. Robin Wil-bams, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Riccardo III«, i. Richard Loncraine.
AMBASCIATORI -
15.30, 17.40, 19.55, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Dia-bolique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Palminteri, Kathy Bates.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo babo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Al-dila delle nuvole«, i. Kim Rossi Stuart.
MIGNON - 16.00 -22.00 »Anal dream’s«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	18.00,
20.00,	22.00 »Dead man vvalking - Condannato a morte«, i. Sean Penn, Su-san Sarandon.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »Four Rooms«, i. Madonna. Va-leria Gobno, Antonio Ban-deras, Bruce VVillis, Jenni-fer Beals,Tim Roth.
LUMIERE -	18.20,
20.15, 22.15 »L’albero di Antonia«, r. Marleen Gor-ris.
Ti PRIREDITVE
KLUB PRIJATELJST-
V A vabi na predvajanje filmov inž. Marjana Jev-
nikarja TRST SKOZI LEČO KAMERE danes, 22. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3.
PD SLOVENEC vabi jutri, 23.t .m ., ob 21. uri v Srenjsko hišo na spominski večer na pok. župnika Alberta Miklavca.
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: jutri, 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfib. Vljudno vabljeni!
KD I. GRBEC - Ske-denjska ul. 124 vabi na SOLIDARNOSTNI VEČER z Združenjem “Starši skupaj" ki bo v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v društveni dvorani. Nastopil bo TRŽAŠKI OKTET. V okviru večera bo razstava ročnih del. Prispevki so namenjeni potrebam združenja.
PD MACKOLJE prireja PRAZNIK ČEŠENJ 1996 v petek, 24. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v soboto, 25. t. m., ob 17. uri uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day; v nedeljo, 26. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri začetek kulturnega programa: nastop pihalnega orkestra V. Parma iz Trebč, nastop istrske pevske skupine Kantadore, ob 21. ure dalje ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 27. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet.
SD MLADINA - Baletni odsek priredi v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu BALETNI NASTOP.
ODSEK ZA ETNOLOGIJO pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, pod pokroviteljstvom občin Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik in Doberdob vljudno vabijo na predstavitev revije KRAS, ki bo v Zagradcu pri Miliču v petek, 24. t. m.„ ob 20.30. Z ljudsko pesmijo nas bosta sprejela Zenska pevska skupina Stu ledi in godec na diatonično harmoniko Denis Novato, z nami pa bosta tudi urednika revije Ida Vodopivec-Rebolj in Dušan Rebolj.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIR-GIL SCEK prireja v petek, 24. t. m. v Vilfanovi dvorani Ul. Gallina 5 v Trstu predstavitev Študije dr. Piera Purinija TRST' 1954-1963 OD ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE DO DEŽELE FURLA-NIJE-JULIJSKE KRAJINE. Govorila bosta zgodovinar prof. Jože Pirjevec in avtor. Vljudno vabljeni!
A.O. J. STOKA vabi na ponovitev farse J. Tavčarja INVAN IN ... IVANKA v režiji Tomaža Kaka v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
GLASBENA SOLA
Godbe na pihala iz Ric-manj vabi na zaključno produkcijo gojencev v soboto, 25. t. m., ob 20. uri v gledališče F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: komorna skupina pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 25. t. m. na zadnji večer iz ciklusa posvečenega Afriki. Prof. Erika KoSuta bo s pomočjo diapozitivov predstavila svet od Sredozemlja do Kili-mandžara. Začetek ob 18.30.
A.O J. STOKA vabi na premiero otroške igre PET PEPELK, avtor Z. Petan, režija S. Balde, glasba A. Starc v nedeljo, 26. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
KD F. VENTURINI vabi na zaključno predstavitev v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. Gost večera bo zbor Acca-demia Corale Reno di Cento popolare iz Marza-botta.
KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED prirejata 3. revijo VSI SMO PRIJATELJI v nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v Kulturnem centru v Zgoniku. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na prireditev ob otvoritvi razta-ve BRIDGE - MOST med Avstralijo in Slovenijo. Razstava prikazuje delo slovenskih umetnikov, ki živijo v Avstraliji in bogato literarno in publicistično	dejavnost
tamkajšnjih rojakov.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 29. t. m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu prikazovanje videofilma o Kitajski CESARSKA KITAJSKA. Predaval bo prof. Pino Rudež. Vljudno vabljeni!
B______________jZtETI
O.D. BOR javlja, da je še nekaj prostih mest za izlet na Dunaj od 24. do 27. t. m. Interesenti se oglasite na tel. št. 814212.
24., 25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraškega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na št. 226314.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet na Koroško v sredo, 5. junija. Pojasnila in vpisovanja pri Fortunatu - Ul. Paga-nini 2, do 30.tm.
S ČESTITKE
Naš ljubi MATEJ je včeraj praznoval svoj prvi rojstni dan. Da bi bil vedno tako vesel in nasmejan mu iz srca želijo teta, stric, nonoti in pra-nonoti.
NevaLukeš
»Spoznaš svoje vino?«
SKD Rovte-Kolonkovec je imelo v soboto v svojih prostorih že tradicionalni praznik »Spoznaš svoje vino«, ki so ga pripravili petnajstič zapored. Kar lepo Število domačih vinogradnikov je predstavilo svoja vina, jih spoznalo in bilo nagrajeno. Svoja bela vina so spoznali Sergio Zampieri, Silvano Zarial, Silvano Sarezin. Cma vina so spoznali Vitko Kocjančič, Luciana Lorenzi, Natale Bordon, Silvano Zerial in Sergio Zampieri.
Potem so razdelili se nagrade za vina sama. Dobili so jih: za črna vina Sergio Zampieri, Natale Bordon in Vitko Kocjančič; za bela pa Michele, Gustinčič Jolanda, Silvano Zerial in Natale Bordon.
Udeležence sta v imenu društva pozdravila predsednik Sergio Zampieri in tajnica Jolanda Gustinčič, ki sta izrazila željo, da bi se taksna tekmovanja med vinogradniki Se nadaljevala v korist domačega društva, predvsem pa v korist domačih vinogradnikov. (N.L.)


fi!il
Slovensko Stalno ©ledalisce
Matjaž Kmecl
ANDREJ SMOLE - ZNAMENITI SLOVENEC
izvaja TONE GOGALA
V petek. 24-. t.m. . ob 20.30 • ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON!
□ OBVESTILA
TPPZ P. Tomažič obvešča člane, da bo v petek, 24. t. m., ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma generalka za nastop, ki bo naslednji dan v soboto, 25. t. m., ob 20. uri v Sovodnjah (Gabrje). V slučaju slabega vremena bomo nastopili v sovo-denjski telovadnici.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nad-
SD PRIMOREC vabi svoje člane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst- Gorica - Videm sklicuje KONGRES in 30. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 25. maja 1996 v Čedadu,v	dvorani
združenja Societa operaia mutuo soccorso (Ul.A. Ri-stori) ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju.
LISTA JUS OPČINE
vabi vse upravičene volivce jusarskih volitev (26.5.96), ki niso še prejeli volilnic na dom, da se obrnejo na anagrafski urad v Trstu, kjer bodo lahko dvignili volilnice ali pa naj se zglasijo na občinski izpostavi na Opčinah z osebnim dokumentom.
3 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspešno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradnij listin oz. usposobljenostni izpit in so od šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360 dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lastnice in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno šolo 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. št. 370301.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Vddlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DANES, 22. t. m., ob 20.30 vsi v Boris sports club - športni center Er-vatti - Briščiki na ogled nogometne finale Juven-tus-Aiax na maksi ekranu. Ne zamudite!
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m, potrebno popravil. Tel. od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči številki: 213564 ali 212456.
PRODAM Mini may-
fair, rdeče barve, letik ’87 za 3.000.000 lir. Tel. št. 228737 od 11. do 14. ure.
HIŠO z vrtom prodajamo v Vižovljah. Tel. št. 369907 (urad).
AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokarose-rija Guštin, Ul. Carsia 45, tel. St. 214522 išče resnega avtokleparja - delavca.
PODARIM res lepe tigraste mucke. Kličite na tel. št. 225365.
VZGOJITELJICA sprejme v varstvo otroke. Tel. v popoldanskih urah na št. 0481/882281.
KLASIČNO kitaro nujno iščem. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. 24. maja 1, 34170 Gorica, pod šifro “ Kitara".
25-LETNA knjigo-vodkinja išče delo kot uradnica-telefonistka. Dobro znanje nemščine in hrvaščine, v zadostni meri angleščine, vešča uporabe programov VVindovvs, VVordstar, takojšnja razpoložljivost. Tel. št. 040/211941 ob uri obedov - Katja.
IŠČEMO	gospo
srednjih let za vodenje gospodinjstva pri starejšem zakonskem paru. Delovni čas 24 ur, 7x tedensko ali od jutra do večera. Nudimo hrano, stanovanje in plačo dogovoru. Tel. št. 040/211380 po 13.30.
VESTNA	gospa
srednjih let nudi pomoč ostareli osebi 24 ur dnevno. PismeiTb ponudbe pošljite na Publiest Srh Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Pomoč".
IŠČEM rabljen avtomobil po dobri ceni, po možnosti Golf. Tel. št. 228390.
IŠČEMO hišno pomočnico dvakrat tedensko po tri ure. Tel. št. 411115 ob večernih urah.
OPRAVLJAM raznovrstna vrtnarska dela. Tel. št. 228547.
OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot, Nabrežina 10.
OSMICO je odprl v Sa-ležu Jožko Škrk.
GIGI in BORIS sta odprla osmico v Samatorci št. 14.
PRISPEVKI
V	spomin na g. Vanjo Turina darujeta Anica in Marcelo Svagelj 50.000 lir za SD Polet.
Ob. 25-letnici smrti prof. Ivana Sosiča in ob 3.obletnici dr. Serafina Hrovatina daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za 2PZ Tabor in 50.000 lir za MoPZ Tabor.
Namesto cvetja na grob naše drage svakinje in tete Mimi Cebulec -Kralj darujejo Mirko, Dorina in Thea 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Dom Brdina -Opčine.
V	spomin na Ladija Piculina darujeta Milka in Boris Simoneta 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Marijo Puntar vd. Ukmar darujejo Uči in Ada ter Sonja in Redy 25.000 lir za Godbeno društvo Pro-sek-Kontovel in 25.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NOVICE
Judovska kultura in literatura
Združenje prijateljev Izraela prireja v nedeljo, 26. t.m. v sinagogi v Ascolijevi ulici niz pobud o založniški dejavnosti judovske skupnosti v Gorici in v mittelevropskem prostoru. Ob 11. uri bodo odprli razstavo knjig, ob 16. uri bo Emanuela Trevisan Šemi predavala o likih in tematikah v judovski literaturi, ob 17. uri pa bo Riccardo Calimani govoril o judovski kulturi v evropski literaturi.
Nagrajevanje bo jutri
Val slabega vremena je v ponedeljek preprečil napovedano slovesnost nagrajevanja zmagovalcev 30. natečaja prometne vzgoje. Prireditev so odgodili na jutri, četrtek, 23. t.m. ob 11. uri. Potekala bo na Bat-tistijevem trgu.
Tretja številka Zuf de žur
2e nekaj dni je v obtoku nova (tretja) številka lista Zuf de žur, ki ga izdaja mladinsko združenje z istim imenom. Časopis prinaša kar nekaj zanimivih člankov z različnih področij. Tako lahko preberemo prispevek o težavnem komuniciranju med mestom in "gosti” v zaporu, o vojaških služnostih, o pripravi srečanja - praznika Zuf de žur.
Štandrež - praznik špargljev
V	Standrežu bo ob koncu tedna vsakoletni praznik špargljev. Prireditve bodo v soboto, 25. in nedeljo, 26. t.m. ter nato ob koncu naslednjega tedna. V soboto, 26. t.m. bo v okviru praznika nastopila tržaška fokloma skupina Stu ledi.
Glasbeno srečanje na Krasu
Tisti, ki imajo radi prijetno glasbo, veselo družbo in razvedrilo, bodo ob koncu tedna zagotovo obiskali prireditve, ki jih v sklopu tradicionalnega glasbenega srečanja prirejajo v Doberdobu, na pobudo godbe "Kras”. Dogajanje se bo odvijalo v velikem šotoru v občinskem parku od petka, 24. t.m. do nedelje, 26. t.m. V soboto in nedeljo bo igral Kraški kvintet.
Odpira se cesta Selo Šempeter
V	Selu bo v petek (in ne v soboto, kakor smo prvotno poročali) slovesnost ob izročitvi namenu n ekaj nad 11 kilometrov dolgega odsega štiripasovnice proti državni meji. Slovesnosti se bo predvidoma udeležil minister Umek. V naslednjih dveh letih naj bi zgradili naslednji odsek ceste proti Razdrtemu, celotno traso pa do leta 2000.
OBČINA
KD SKALA GABRJE in OBČINA SOVODNJE
vabita na prireditev
»PARTIZANSKA PESEM ZA KULTURNI DOM V GABRJAH«
Sobota, 25. maja, ob 20.30 v Gabrjah.
Nastopa TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR »FINKO TOMAŽIČ«. Izkupiček prireditve bodo namenili v sklad za dograditev sedeža KD Skala.
Na seji
je
vladalo
zatišje
V pričakovanju za danes napovedanega sestanka predstavnikov večinske koalicije, nikomur, še najmanj pa predstavnikom večine, ni bilo do zaostrovanja. In tako je seja občinskega sveta minila pravzaprav zelo mirno, lahko bi rekli v znamenju številnih interpelacij, nekaterih tudi prav neprijetnih. Tako je predstavnik Severne lige Nereo Tavagnutti prosil župana naj mu pisno pojasni, v kolikih komisijah in raznih organizmih sodeluje in če je poskrbel za podvojitev odškodnine. Župan je odgovoril, da so vsi podatki razvidni iz njegove davčne prijave, sicer pa bi moral svetovalec Tavagnutti najprej tako vprašanje postaviti na Pokrajini. Cosmo (MSI-plamen) skrbi ureditev spominskega parka ob skorajšnji slovesnosti 24. maja, za nedisciplinirane avtomobiliste z registrsko tablico SLO pa je predlagal drastične ukrepe. Dve nadležni vprašanji je postavil predstavnik zelenih Fiorelli, ki je župana prosil, naj uradno sporoči vzroke, ki so privedli do ostavke glavnega knjigovodje. Odgovorila je odbornica Paolinijeva, da računovodja ni motiviral ostavke in da je tako odločitev odbor vzel na znanje. Na drugo vprašanj, vrsto pojasnil glede velike stavbe, ki se gradi ob vozlišču na Tržaški cesti pa bo odbornik Bordin odgovoril pisno. Z zahtevo po pojasnilih z različnih področij, so se oglasili tudi svetovalci drugih skupin. Nekaj razprave je bilo ob vprašanju plačila (občina je prejela odločbo sodnika) starega dolga in stroškov v zvezi z dobavo tekočega kisika za čistilno napravo.
KRONIKA / MED ODPIRANJEM REZERVOARJA
Eksplozija plina
Hude telesne poškodbe je včeraj nekaj minut pred 17. uro, ob eksploziji plinske mešanice, ki se je nabrala v starem rezervoarju, zadobil 33-letni Flavio Cesarotto iz Spinee v beneški pokrajini. Cesarotto, ki so ga takoj po nesreči s helikopterjem pre-
peljali v videmsko bolnišnico, je s kotno bmsilnico delal v jašku, ki povezuje kovinski rezervoar za gorivo. Na tem prostoru je namreč bila svoj čas bencinska črpalka. V rezervoarju se je verjetno nabrala mešanica plina, ki je ob dotiku z iskra-
JUBILEJ PA TAKŠEN / RODILA SE JE LETA 1891
Alma Bonavia je dopolnila 105 let
Doma je iz Tržiča, jesen življenja pa preživlja v zavetišču Vitla San Giusto
Včeraj so v zavetišču Villa San Giusto slavili 105. rojstni dan Alme Bonavia, ki je zagotovo najstarejša prebivalka Gorice in med najstarejšimi v deželi. Slavljenki, ki je po rodu iz Tržiča, so poleg prijateljev in znancev, nazdravili tudi uslužbenci v zavetišču. Alma Bonavia se je rodila 21. maja daljnega 1891. leta.
Družina Bonavia, ki je pred nekaj stoletji prišla v Tržič iz Bergama je v Tržiču zelo znana. Odvetnik Giovanni Bonavia,
Aknin brat, je bil prvi župan v Tržiču, po prvi svetovni vojni, ki se je je udeležil kot prostovoljec, na italijanski strani.
Na sliki - foto Bumbaca - Alma Bonavia med prijateljicami in tistimi, ki skrbijo zanjo.
NA GRADU / POUDAREK SODELOVANJU
Praznik pripadnikov policije
Ob 144-letnici ustanovitvi policijskega zbora
RAZSTAVE
mi eksplodirala, plamen pa je zajel nesrečenega delavca. Ob sunku je dele obleke dobesedno strgalo s ponesrečenca. Dve dragi osebi, ki sta bili v bližini, nista bili poškodovani. (Na sliki- foto Bumbaca - kraj nesreče v ulici Leoni, nasproti šole).
Tudi v Gorici, tako kakor v vseh pokrajinskih središčih, so včeraj obeležili praznik pripadnikov zbora državne policije in 144. obletnico ustanovitve tega korpusa. Slovesnost je bila na ploščadi C.A.Se-ghizzi, na gradu, ob udeležbi najvišjih predstavnikov civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti. Tudi letos so se slovesnosti udeležili predstavniki policije in carine iz sosednje Nove Gorice.
Slovesnost je potekala po ustaljenem redu, s pozdravi, branjem sporočil in poslanic ter poročilom kvestorja dr. Oresteja Da-vinija, ki je poudaril pozitivne učinke prizadevanja za tesnejše sodelovanje med vsemi policijskimi organi, kakor tudi sodelovanja s policijo v sosednji -in bližnjih državah. Varnostni organi v goriški pokrajini namreč stoje, za razliko od kolegov v krajih v notranjosti države, pred posebnimi nalogami, saj se preko mejnih prehodov pretakajo množice oseb (lani je šlo preko meje nad 25 milijonov oseb) in ogromne količine blaga, odvijajo pa se tudi ilegalne dejavnosti, od tihotapljenja mamil, orožja, ilegalnega priselje-
vanja itd. Ob prazniku policije so predstavili tudi obračun enoletnega dela v pokrajinskem merilu in na različnih področjih. V letu dni so se ukvarjali s 1336 hudimi kaznivimi dejanji, 335 oseb so prijavili sodišču, 132 pa priprli. V istem času so prijeli in pospremili iz države 720 oseb, ki so ilegalno prišle na državno ozemlje. Obsežno je bilo preventivno delo na področju varnosti v prometu, kjer so posredovali pri 1004 prometnih nesrečah (17 smrtnih).
Policijski organi so bili uspešni zlasti pri odkri-
vanju ilegalne dejavnosti trgovanja z ukradenimi avtomobili, razpečevanja mamil in odkrivanju odgovornih za številne kraje.
Na slovesnosti so tudi letos izročili priznanja. Priznanje so prejeli Dome-nico Donda, Enrico Colus-ssi, Diego Grop, Massimo Savino, Nicola Sgobba, Serenella Ragusa in podk-vestor Carlo Lorito. Vsakoletne slovesnosti se iz protesta niso udeležili predstavniki sindikata SIULP, ki so razloge svoje odločitve pojasnili v posebnem letaku. Na sliki -foto Bumbaca - včerajšnja slovesnost na gradu.
Prekinitev promela ob letališču
Jutri bodo začasno, zaradi varnosti, prekinili promet na avtocestnem odseku pri letališču. Prav tako bodo prekinili promet po železnici. Na jugozahodnem robu letališča bodo namreč uničili topovske granate (iz prve svetovne vojne) in draga eksplozivna telesa, ki so jih našli med čiščenjem (odstranjevanjem) dela letališča. Promet na odseku avtoceste bodo preusmerili, medtem ko bodo državne železnice potnike prepeljale z avtobusi. Prekinitev prometa po avtocesti bo trajala od 8.30 do zaključka posega, na železnici pa do približno 11.30. Iz županstva v Sovodnjah pa smo prejeli sporočilo, da bo zaprta za promet tudi občinska cesta med Pečjo in industrijsko cono ter lokalne ceste na območju v bližini kraja eksplozije. Stanovalci hiš v razdalji pol kilometra pa se bodo morali začasno izseliti.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Gorici vabi na odprtje razstave kiparja Zmaga Posege, v petek, 24. maja, ob 18. mi v galeriji knjigarne. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici je postavljena razstava goriške slikarke Laure Gmsovin. Na ogled je do 25. maja ob delavnikih med 9. in 13. mo in med prireditvami v domu.
V	CAKALNia ŽELEZNIŠKE POSTAJE v Gorici je do 25. maja postavljena razstava fotografij Valterja Nanuta, člana fotokluba Skupina 75, z naslovom Pokrajina in detajli.
□3 OBVESTILA
SKPD MIRKO FILEJ
vabi jutri, 23. t.m. na občni zbor. Potekal bo v prostorih nekdanje šole v St-mavru ob 20. mi (prvi sklic), oziroma ob 21. mi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM sklicuje 6. redni občni zbor, 8. junija, ob 16. oz. 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
IZLETI
SPD GORICA priredi v nedeljo, 26. t.m. izlet v Val Cimoliana, na krožno pot v krajinskem parku. Skupne hoje bo približno šest m. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Društvo nadalje obvešča, da sprejemajo prijave za avtobusni družinski izlet na Matajur ob 25. srečanju zamejskih planincev, 9. junija.
S PRIREDITVE
MLADINSKI PEVSKI ZBOR VRH SV. MIHAELA vabi na prireditev Mama, rad te imam!, v torek 28. maja ob 20. mi v kulturno-športnem centru Danica na Vrhu. Sodelujejo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela z recitalom in glasbena šola Emil Komel iz Gorice.
KINO
GORICA
CORSO 17.30-19.45-
22.00»Decisione critica«.
TR2JC
COMUNALE 21.00 «Podzemlje«. E. Kustmi-ca.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO (Alesani), Carduccijeva ulica 40, tel. 530268
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul.
IX Giugno 36, tel. 410340
POGREBI
Danes, ob 11.30, Mar-gherita Chersi vd. An-dretti, iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče; ob 13. uri, Mario Massi, na glavnem pokopališču, krsto pripeljejo iz Verone; ob 13.15, Elio Presot, iz splošne bolnišnice v Turjak.
■FARCO-
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA6
COSMETICS ITALY
TRENDI / PODATKI O GIBANJU ŽIVLJENJSKIH STROŽKOV IZ NADALJNJIH PETIH MEST
Kaže, da bo inflacija padla manj kot je bilo pričakovati
Po dosedanjih podatkih iz osmih vzorčnih mest naj bi znašala 4,4%
RIM - Kot je bilo mogoče oceniti že po ponedeljkovih podatkih iz prvih treh vzorčnih mest, se bo inflacijska stopnja v tem mesecu rahlo spustila, vendar so včerajšnji podatki iz nadaljnjih petih mest statističnega vzorca pokazali, da bo znižanje komaj zaznavno, od 4,5 odstotka v aprilu na 4,4 odstotka. V mesečni primerjavi naj bi se življenjski stroški povečali za 0,4 do 0,5 odstotka, kar daje le malo verjetnosti, da bi se letna inflacijska stopnja spustila na napovedano raven 4,3 odstotka. Seveda gre pri tem le za ugibanja, kajti izračun inflacije za vso državo sloni na podatkih iz 20 glavnih mest dežel, zavod Istat pa ga bo objavil komaj 5. junija.
Danes bo podatke o gibanju življenjskih stroškov objavila še občinska uprava v Genovi, ki je zadnje od devetih mest Istatovega statističnega vzorca. Poglejmo, kakšni so doslej zbrani podatki iz osmih vzorčnih mest: v Milanu so se življenjski stroški glede na april zvišali za 0,4 odstotka (aprila za 0,7), glede na lanski maj pa za 5,1 (aprila 5,2), v Turinu za 0,5 (0,4) in 3,9 odstotka (3,6), v Trstu za 0,4 (0,5) in 4,7 odstotka (4,9), v Benetkah za 0,7 (0,4) in 5, 8 odstotka (5,9), v Bologni za 0,4 (0,7) in 4,2 odstotka (4,3), v Firencah za 0,4 (0,6) in 3,2 odstotka (3,8), v Neaplju za 0, 4 (0,6) in 4,2 odstotka (4, 8), v Palermu za 0,5 (0,6) in 3,0 odstotka (2,9). Kot vidimo, se je inflacijska stopnja glede na lanski manj znižala v sedmih mestih, v dveh (Turinu in Palermu) pa je rahlo porasla, vendar gre v obeh primerih za mesta z razmeroma nizko stopnjo rasti življenjskih stroškov.
Industrija peša tudi v FJK
RIM, TRST - Po najnovejši raziskavi študijskega centra Confindu-strie naj bi bila industrijska proizvodnja v tem mesecu razmeroma ustaljena. Ce odmislimo sezonske dejavnike, naj bi se v primerjavi z lanskim majem povečala za 0,7 odstotka, v primerjavi z mesecem prej pa za 0,5 odstotka, s čemer se v bistvu ohranja pri vrednostih iz dvomesecja marec-april.
V prvih petih mesecih letos je bila po podatkih Confindustrie povprečna dnevna proizvodnja praktično stabilna (+0,3%) v primerjavi s povprečjem iz enakega obdobja lani. V primerjavi z dragim polletjem lani pa se je - Ce odštejemo sezonske dejavnike (število delovnih dni ipd.) - znižala za 2,8 odstotka. Ce pogledamo industrij-
ske sektorje, so zabeležila pozitivna gibanja podjetja na mehansko-elektronskem področju in tista, ki predelujejo nekovinske minerale.
Obseg prodaje industrijskih proizvodov izraža v tem mesecu (+3,8 odstotka v primerjavi z lanskim majem) posledice šibkega notranjega povpraševanja (+2,5%) in zmanjšanega izvoza (+5,2%) v primerjavi s trendom, ki je veljal za pretekle mesece. Nezadostno povpraševanje potrjujejo tudi podjetja, ki delajo po naročilu, saj so se njihova naročila glede na lanski maj povečala le za skromnega 2,6 odstotka.
Letošnje prvo trimesečje je pokazalo negativne znake tudi v Furlaniji - Julijski krajini. Zaskrbljenost je v zvezi s tem izrazila deželna
federacija industrijcev, ki je objavila vrsto podatkov: delovna naročila so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 1,7, notranja prodaja pa za 0,6 odstotka, medtem ko je bil porast proizvodnje (+1,2%) in izvoza (+3,4%) po mnenju industrijcev nezadovoljiv. Tudi predvidevanja za drugo trimesečje niso rožnata, kar zbuja bojazen, da bi se utegnil končati ugodni konjunkturni ciklus, ki se je zaCel leta 1993. Da bi se izognili nadaljnjemu slabšanju položaja, postavlja organizacija deželnih industrijcev v ospredje potrebo po novih vlaganjih v tehnologijo in po znižanju cene denarja kot enem temeljev konkurenčnosti podjetij na mednarodnem trgu.
Sporazum IrakOZN je pocenil bencin
RIM - Ugodnejše mednarodne kotacije nafte po sporazumu med OZN in Irakom o delni odmrznitvi naftnega embarga, so v Italiji povzročile pocenitev bencina za povprečno 5 lir na liter. Prvi je ceno goriva že v ponedeljek znižal Agip (1.890 lir super in 1.795 neosvinčeni bencin), včeraj pa so mu sledili še Esso (1.895 in 1.800 lir), Q8 (1.900 in 1.805 lir), Api (1.895 in 1.800 lir) in Ta-moil, ki je liter bencina pocenila za kar 10 lir. Seveda gre za cene, ki jih naštete družne svetujejo svojim distributerjem, tako da lahko prihaja do razlike v ceni na posameznih črpalkah.
Operaterji na svetovnem naftnem trgu se medtem sprašujejo o posledicah vrnitve iraške nafte. Prva priložnost za otipanje pulza naftnega sektorja bo 5. junija, ko se bodo na Dunaju zbrali ministri dvanajstih držav organizacije OPEČ. Njen glasnik je pojasnil, da je bilo zasedanje sklicano že pred sporazumom med OZN in Irakom, vendar bo to vseeno priložnost za sklepanje o pobudah, s katerimi bi preprečili destabilizacijske motnje zaradi vrnitve iranske nafte. V preteklih tednih so pogajanja med Bagdadom in Stekleno palačo že povzročila depresijo naftnih kotacij, po ponedeljekovem oznanilu o podpisu sporazuma pa se je cena soda nafte v Londonu znižala od 17, 45 na 17, 08 dolarja. Izvedenci predvidevajo, da bo iraška nafta znižala kotacije te surovine od enega do poldrugega dolarja na sod.
Pietro Ciucci prevzel izvršno vodstvo Irija
RIM - Generalna direkcija državnega koncerna IRI je bila včeraj zaupana Pietru Ciucciju, sicer poddirektorju, ki pa bo opravljal tudi direktorske naloge, ker je postal generalni direktor Emico Mi-cheli podtajnik v predsedstvu vlade Romana Prodija. Ciucci je bil tako »nagrajen« za delo, ki ga je v zadnjih letih opravil predvsem na področju privatizacij. Bil je vodilni mož v privatizacijski kampanji, ki se je začela po preobrazbi zavoda IRI v delniško družbo poleti leta 1992, in je osebno sledil prvi veliki javni prodajni ponudbi delnic banke Credito Italiano v decembru 1993. S prodajo delnic banke Banca Commerciale Italiana februarja 1994 pa je dosegel rekordno število kupcev, kar milijon.
Ciucci, ki je poklicno zrasel skupaj s Prodijem, Tedeschijem in Zurzolom, slovi kot eden naj-veCjih Irijevih strategov. V procesu privatizacije se je pogajal s privatnimi industrijci formata kot so Benetton, Del Vecchio, Riva in drugi, dosegel je prodajo jeklarstva (Terni, Ilva Laminati Piani) in živilskega ter distribucijskega sektorja (Sme, GS-Autogrill). Kljub temu, da je Rimljan, je 46-letni Ciucci osebno zelo zadržan človek. Po izobrazbi je ekonomist, prvo poklicno izkušnjo pa je imel v Irijevi družbi za avtovceste (Societa Auto-strade), kjer je ostal do prehoda k Iriju leta 1987. Tam se je zaCel njegov vzpon, ki ga je včeraj pripeljal na drugo stopničko Irijevega vrha.
Na trgih nič novega
MILAN - Lira ohranja razmeroma stabilni tečaj, le v menjavi z dolarjem je nekoliko popustila, ker se je zeleni bankovec okrepil na mednarodnih trgih. Milanski borzni sestanek se je konCal z rahlim nazadovanjem indeksov (MIB -0,70%, Mibtel -0,26%, Mib-30 -0,28%) in z vidnim zmanjšanjem poslov, ki so bili vredni samo 650 milijard lir (v ponedeljek 920, pretekli petek pa 1.400 milijard).
V	portoroški Marini razstava Internautica 96
PORTOROŽ - Jutri se bo v Marini Portotož začela navtična razstava Internautica 96, ki se je udeležuje kar 56 proizvajalcev iz osmih držav. Na razstavnem prostoru v Luciji si bo mogoče ogledati najbolj prestižna plovila svetovnih proizvajalcev, kot so Pershing, Cranchi, Sunseeker, Searay, Bayliner, Sealine, Azimut, Princess, Feretti, Mo-chi. Nekatera plovila bodo daljša od 20 metrov. Razstavo bo spremljala vrsta prireditev, od strokovnih predavanj do športnih regat. Na razstavi bodo sodelovali tudi jadralci, ki sodelujejo na regati Rimini-Krf-Rimini, Fakulteta za pomorstvo in policijska pomorska patrulja s Čolnom. V soboto se bo predstavila slovenska olimpijska jadralna posadka, ki bo nastopila v Atlanti. Internautico bodo odprli jutri ob 12. uri, bajala pa bo do nedelje, 2. junija (umik odprtja: od 10. do 19. me).
V	Trstu konec tedna Poklici na trgu
TRST - Od petka do nedelje bo bžaško mestno središCe oživila vrsta prireditev, katerih namen je približati meščanom različne obrtne dejavnosti. V organizaciji krajevne Trgovinske zbornice in deželnega zavoda za razvoj obrti ESA bo kakih štirideset obrtnikov na Borznem bgu animiralo številne obrtne dejavnosti, mojsbstva, ki so šla v veliki meri tudi v pozabo. Prireditev se bo začela z majhno slovesnostjo v petek, 24. maja ob 17. mi in se bo nadaljevala do 21. me, v soboto in nedeljo pa bo potekala od 10. do 21. me. Poživilo jo bo še nekaj spremnih prireditev, kot na primer pihalni koncerti in prireditve za oboke, modna revija deželnih obrtnih podjetij (v petek ob 20. uri) in koncert latinskoameriške glasbe (v soboto ob 20. uri).
Danes predstavitev Trieste Vis a Vis Cluba
TRST - Danes ob 11.30 bodo preddstavniki Tržaške kreditne banke in Trgovinske zbornice na sedežu te ustanove predstavili 5. izvedbo pobude Triste Vis a Vis Club, namenjene promociji bgov-ske, turistične, znanstvene in kulturne ponudbe mesta. Na poseben odmev je ta pobuda naletela pri gostih iz Slovenije in Isbe, ki jim kartica, ki jo izdaja TKB, med drugim omogoča popuste pri nakupih in pri parkirnih tarifah.
	21. MAJ 1996	v URAH	
S2 1	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1532,00	1573,00
1	nemška marka	1001,00	1028,00
s	francoski frank	295,00	304,00
8 'I	holandski gulden	893,00	920,00
S S E § g £	belgijski frank	48,30	50,30
	funt šterling	2317,00	2388,00
S g>	irski šterling	2391,00	2463,00
f 5	danska krona	259,00	266,00
l| ii	grška drahma kanadski dolar	6,20 111500	6,60 1149,00
	japonski jen	14,20	14,80
|s	švicarski frank	1214,00	1251,00
	avstrjski šiling	141,00	146,20
-g? S	norveška krona	232,00	240,00
it	švedska krona	226,00	233,00
	portugalski escudo	9,60	10,00
	španska pezeta	11,90	12,50
§	avstralski dolar	1213,00	1250,00
E	madžarski florint	11,00	J4.00
§	slovenski tolar	11,20	11,70
s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
2i. MAJ 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1538,00	1568,00
nemška marka	1006,00	1024,00
francoski frank	294,00	304,00
holandski gulden	892,00	917,00
belgijski frank	48,46	50,26
funt šterling	2313,00	2393,00
irski šterling	2383,00	2478,00
danska krona	258,00	268,00
grška drahma	6,21	6,81
kanadski dolar	1113,00	1148,00
švicarski frank	1218,00	1243,00
avstrijski šiling	141,61	146,11
slovenski tolar	11,20	11,50
								
21. MAJ 1996	v URAH				12, APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1557,260	—		ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
ECU	—	1903,750	—		funt šterling	2.2676	2.2746	22816
nemška marka	—	1010,230	—		irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
francoski frank	—	298,470	—		kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
funt šterling holandski gulden	z	2355,360 904,020			nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
belgijski frank	—	49,152	—		švicarski frank	23.120	123.220	23320
španska pezeta	—	12,135	—		belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
danska krona	—	261,680	—		francoski frank	29.375	29.435	29.495
irski funt	—	2429,950	—		danska krona	25.850	25.910	25.970
grška drahma	—	6,388	—		norveška krona	23.078	23.138	23.198
portugalski escudo kanadski dolar	z	9,845 1135,280			švedska krona	22.345	22.405	22.405
japonski jen	—	14,558	—		italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
švicarski frank	—	1228,800	—		avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
avstrijski šiling	—	143,570	—		španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
norveška krona	—	235,590	—		portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
švedska krona	—	229,410	—		japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	—	330,000	—		finska marka	31,940	32.020	32.100
avstralski dolar		1236,460						
LIKOVNA UMETNOST / GORICA
PROJEKT KDO SO DRUGI / GLEDALIŠČE M1ELA
Nadrealizem Laure Grusovin
Njena najnovejša dela bodo na ogled v goriškem Kulturnem domu še do sobote
Za zaključek koncert Vse najboljše Sotle
Nastopili so A. Rojc, B. dello Pollo in trio Moser
V galeriji Kulturnega doma v Gorici Se do sobote razstavlja svoja novejša likovna dela goriska slikarka Laura Grusovin (foto Studio Reportage). Razstavo prireja uprava Kulturnega doma s sodelovanjem goriske Kulturne zadruge »Maja« ter pod pokroviteljstvom rajonskega sveta Svetogorska ul. -Placuta.
Laura Grusovin - kot je deal in zapisal kritik Joško Vetrih - se ukvarja s slikarsko, grafično in restavratorsko dejavnostjo. Kot slikarka najraje uporablja oljnato tehniko, kot grafičarka pa najraje sega po tehniki jedkanice in akvatinte. Poleg tega poučuje klasično kitaro na nekaterih šolah na Goriškem. Do sedaj je pripravila nad
deset osebnih razstav in je sodelovala pri številnih skupinskih.
Na osnovi nadrealističnega videnja, ki daje pečat njenim stvaritvam, občutimo prisotnost nemira in človeškega hrepenenja ter Zeljo po nadčutnosti in lepoti, zaznamo pa tudi človeško osamljenost, razočaranje, nesposobnost, da se zoperstavimo zli usodi in protislovju, ki zaznamuje življenjsko pot najbolj ranljivih in občutljivih ljudi. Simbolika, ki jo slikarka vtke v svoja dela, je v glavnem razumljiva, pa čeprav se včasih pojavljajo drobni odtenki, ki zadevajo najgloblje in najbolj prikrite dele naše podzavesti. Na eni strani z lahkoto dojamemo pomen njene dodelave, M je včasih otožna in zavzeta, včasih pa radostna in rahlo
igriva do ikonografskih motivov, ki jih umetniku nenehno ponuja vsakdanje življenje. Na drugi strani pa moramo prodreti globoko pod gladko površino njenih slik, da povsem dojamemo vzgibe njenega notranjega sveta, polnega občutkov, slutenj, vplivov in miselnih zvez, ki oblikujejo podzavest vsakega-
Ce dela Laure Grusovin gledamo s povsem oblikovnega vidika, bomo opazili, da umetnico odlikuje zlasti popolno obvladovanje uporabljenih izraznih sredstev. Črta in barva, zgradba in ozračje nikoli ne težijo k prevladi enih nad drugimi, temveč se medse-boj dopolnjujejo. Ce pa se že z natančnostjo risbe in naravnostjo podrobnosti umetnica naslanja na evropske nadreahstične tokove, ki so najuglednejšega zastopnika imeli v Salvatorju Daliju, se v delih Laure Grusovin prepoznajo tudi odmevi izkušenj hiperrea-lističnega slikanja in odmevi realističnega slikanja s socialnim pridihom. In če se v klasičnem nadrealizmom poskušajo odkriti predvsem bojazni, strahovi in sovražne sile, ki se skrivajo v nas samih, v delih Laure Grusovin prevladajo igre domišljije. V njih poskuša umetnica prenesti umirjena, včasih idilična videnja, v katerih se z nekako ritmičnim-glasbe-nim potekom poigravajo črte in barve. Z igrivim in nekoliko ironičnim odmikom se tudi poskuša povzpeti nad bojazni, nad tesnovo in nemir sodobnega človeka, z zahtevo po nastanku sveta, v katerem naj prevladujejo življenje, čustvo, lepota.
		HT	1 ^	M
		■ll
		^Pl
Aleksander Rojc in Barbara della Polla v tržaškem gledališču Mlela (foto KROMA)
Obstaja kritičnost brez kritičnosti do kritičnosti same? S tem vprašanjem smo se poslovili od projekta Kdo so drugi, ki se je zaključil v petek, 17. maja s koncertom "Vse najboljše Satie” v tržaškem gledališču Miela. Nastopali so pianist Aleksander Rojc (z recitatorko Barbaro della Polla) in trio, ki ga sestavljajo pianist Carlo Moser, flavtist Edi Meola in violinist Antonio Kozina. Na sporedu je bila Satieje-va, Coralova in Moserjeva glasba.
Začetno vprašanje ne meri na Satieja: Rojc je predstavil njegove Gnos-siennes (1889), z recitatorko pa še njegove Avant-dernieres pensees (1915) in Sonatine bureaucratique (1917). Satie je bil v svoji kritičnosti do Debussyja, Dukasa ali Roussela najprej kritičen do samega sebe, in vedel je, kaj naj osporava tem umetnikom in kako naj se tega loti. Vemo, da je igral po pariških kavarnah - in njegova glasba ostaja v značilnem "kulisnem” vzdušju, vemo pa tudi, da je v akademskih krogih blestel po pre-senetijivem znanju kontrapunkta - in na dlani je, kako zavestno je izbiral svoj na videz "mali” izraz. (Pri tem je rasel kakor protiutež nemškemu, wa-gnerjevemu, "velikemu” izrazu). Aleksander Rojc in Barbara della Polla sta svoji vlogi podala z velikim smislom za ... smisel podajanja. Pri tem poudarjamo, da je svojo vlogo odigral tudi Aleksander Rojc: prej kakor podajanje glasbenega teksta je njegov nastop osvetlil podajanje lika pianista z rahlim Beethovnovim navdihom
(kar se tiče pričeske). Schubertov navdih pa smo občutili v Coralovem Der neue Post-modernismus, saj raste delo našega tržaškega skladatelja iz Schubertovega fragmenta.
Tudi za Corala začetno vprašanje ne velja. Sam skladatelj v spremni besedi obrazloži motivacijo dela, in - če poznamo njegov opus - nam je ravno tako jasno, da uporablja Giam-paolo Coral v tej svoji skladbi zavestno drugačen, "pristranski” izraz. Glas Barbare della Polla je tu manipulacija mikrofona groteskno znižala. V gledališču Miela smo navajeni na taka presenečenja, ki so včasih le okrasnega značaja - vendar ne motijo.
Multimedialnost se je pojavila ob predvajanju Clairevega filma Entriacte (1924), kjer je Moserjev trio (tokrat s pianistom Roj-
cem) nastopil na zvočno presneti ritmični bazi in ustvaril glasbeni komentar k filmu. Učinek spominja nekoliko na Langov Metro-polis z glasbo skupine Queen: eksperiment, ki presega zgodovinski precep med dvemi (tudi umetnostno) različnimi obdobji.
Večer se je zaključil z Moserjevim glasbenim Potovanjem ob Flaubertovem Slovarju "obrabljenih topo-sov”. Naj slednjič skušamo odgovoriti na začetno vprašanje: Flaubertov pristop do realnosti je (ravrlo tako kakor Satiejev in Co-ralov) kritičen. S svojim slovarjem si upa dragoceno, intelektualno igro s preobičajnimi frazami in koncepti našega vsakdana. Kaj pa Moserjeva glasba? Naštevanje glasbenih topo-sov, ki naj bi dokazalo, kako malo pazimo pri po-
slušanju. Moser misli na "obrabljene formule”, kakršne so npr. kadenca iz dominante na toniko. Zamisel (ki se naslanja na pa-ralelizem s Flaubertovo) na videz drži. Vendar zazdelo se nam je, da jo je trio le nakazal. V improvizacijah na zamisel "glasbenega to-posa” nismo zasledili nobene "dragocenosti”. "Saj mora biti Kitsch”, nas lahko prepričujejo. Satie in Coral pa nista Kitsch. Do rezultata, zvenečega produkta naj bi bili člani tria vsaj v sklopu petkovega večera) bolj kritični.
Dobra zamisel danes naj ne bi zadostovala več, še posebno če raste ravno iz kritičnosti.
Naj ne bi - pa vendar je trio Zel velik uspeh. Dokazal je, kako malo je publika kritična - pa saj je bila to prav njegova začetna premisa! (CR)
__________________GLASBA / NOVA GORICA____________________
Sklenil se je niz Glasbe z vrtov sv. Frančiška
Slovo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, J. Zorojo in M. Bizjakom
Program druge sezone Glasbe z vrtov sv. Frančiška, v katerem so se v dvorani Frančiškanskega samostana in v cerkvi na Kostanjevici v Novi Gorici pod "taktirko” Kulturnega doma Nova Gorica zvrstili nekateri uspešni mladi solisti in komorni sestavi, sta sklenila koncert Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v aprilu in večer flavtistke Jurke Zo-roja in orglarja Milka Bizjaka v maju.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod umetniškim vodstvom čelista Andreja Petrača in s koncertnim mojstrom Miranom Kolblom zadnja leta z najvišjo poustvarjalno dražljivo-stjo bogati slovensko komorno glasbo. Ansambel se odlikuje po celostnem zvoku, doživeti in predani komorni igri in prefinjenem sočnem muziciranju. Izvrstni glasbeniki so se v prvem delu koncerta v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji predstavili v interpretacijah dveh mladostnih del W.A. Mozarta (Divertimento v F-duru) in F. Mendelssohna-Bartholdyja (Koncert za violino in godalni orkester) - skladbi sta
"oživeli” v preprosti, sproščeni, žlahtni glasbeni pripovedi, eleganco komornega muziciranja je z izjemno solistično igro nadgradil violinist Miran Kolbl. Nadaljevanje koncerta je bilo namenjeno sodobnejši ustvarjalnosti: v manj znani Medigri za dve violini in godalni orkester Janija Goloba sta blestela oba solista (Miran Kolbl in Irina Kevorkova), v popularni Simple symphony za godalni orkester Benjamina Brittna je vnovič v popolnosti navdušilo živo komorno muziciranje celotnega sestava.
Poslednji "takt” prijetnih glasbenih srečanj na Kostanjevici sta, prav tako v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji, zaigrala sredi maja flavtistka Jurka Zoroja in orglar Milko Bizjak. Zoroja se je doslej predstavila na številnih koncertih kot solistka ali članica komornih zasedb, priznana pa je tudi kot pedagoginja, ki je v zadnjem obdobju ustanovila prvo privatno šolo za kljunasto in prečno flavto v Sloveniji. Bizjak, sicer Novogoričan, koncertira solistično in v komornih sestavih od leta 1979, posnel je tudi okrog petind-
vajset samostojnih plošč klasične glasbe, poznan in priznan pa je tudi kot izdajatelj in "raziskovalec” manj znanih glasbenih dokumentov. Koncertanta sta se občinstvu predstavila z baročno-klasicistič-nimi skladbami, deli A. Vivaldija (Sonata v g-molu), G.F. Haendla (Sonata št. 2 v g-molu), C. Ph. E. Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), L. Vincija (Sonata v d-mo-lu) in L.N. Clerambaulta (Suite de deuxieme ton - za orgle). Dobro uigran duo nam je ponudil blagozvočno, uglajeno glasbeno druženje, večer flavte in orgel brez vseh odtenkov interpetacijskih ali stilnih napetosti in strasti.
Ob skrbni in prefinjeni orgelski spremljavi Milka Bizjaka je všečno, bez najmanjšega poudarka dinamičnega zanosa ali kontrasti-ranja, z nekoliko zadušenim tonom (predvsem v spodnjh legah) muzicirala Jurka Zoroja. Blago in nevihravo glasbeno pripoved zadnjega večera Glasbe Z vrtov sv. Frančiška je razgibal le solistični nastop Milka Bizjaka, njegova dovolj prodorna in zgoščena poust-varitev Clerambaultove Suite.
Tatjana Gregorič
TELEVIZIJA V POMEDE
Miroslav Košuta pri Costanzu
Govoril je o SSG in tudi o avtorju dela Izpraznjeno vrni
V ponedeljek je bil gost priljubljene in gledane televizijske oddaje Maurizio Costanzo Show tudi ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta (na sliki). Uvod v kratek razgovor je bila spodbudna ugotovitev, da je v okviru prvega Festivala sodobne dramatike prišlo do tvornega sodelovanja med Stalnim gledališčem FJK - v oddaji ga je zastopal Mario Brandolin - in SSG. Nato se je razgovor osredotočil okrog slovenskega teatra, ki se spopada s splošnimi in specifičnimi težavami. Vztrajno pa uresničuje zadane si naloge, med temi je tudi uprizarjanje del sodobnih italijanskih avtorjev. In 51. po vrsti je prav Maurizio Costanzo, katerega delo Izpraznjeno vrni je še na sporedu v tržaškem Kulturnem domu.
ITALIJA / Z ARETACIJO GIOVANNIJA BRUSCE
Hud udarec za mafijo
S tem pa niso še porazili Cose nostre, tako da bodo morali še stopnjevati pritisk in izlediti ostale kolovodje, ki so na begu - Številne čestitke policiji in novemu notranjemu ministru Napolitanu
Policijski agenti so dali duSka svojemu skoraj otroškemu zadovoljstvu po uspešni aretaciji Giovannija Brusce (AP)
PAT .KRMO - Dan po aretaciji Giovannija Brusce prihajajo na dan podrobnosti te uspešne policijske akcije. Mafijski kolovodja je za las ušel aretaciji 14. januarja, ko so preiskovalci že izsledili njegovo skrivališče v Borgu Molara med Palermom in Monrealejem, ker se je nepričakovano preselil v svoj rodni San Giuseppe Jato, kjer so imeli Corleoncani svoj vojaški arzenal. Ko pa so aretirali kolovodjo Salvatoreja Agri-genta in je začel njegov zet Giuseppe Monticciolo sodelovati s policijo, je Gio-vanni Brusca razumel, da mu gorijo tia pod nogami in je začel iskati varnejše skrivališče na območju Agri-genta. Trditve, da se je Brusca izselil iz palermskega območja, ker je izgubil nadzorstvo nad svojim teritorijem, je včeraj zanikal eden od šefov protimafijske državne službe. Pietro Gras-so je namreč povedal, da je za preiskovalce Agrigento pravo sivo območje, ker od tu ni ne skesancev in ne informacij o mafijski strukturi. Prav zaradi tega naj bi Brusca zbežal na to območje.
Tudi to pa mu ni pomagalo, ker so bili preiskovalci stalno za petami njegovim najbližjim, tako da so kaj kmalu ugotovili, na katerem območju se skriva. V kateri vili v Cannatellu pri agri-gentskem San Leoneju je njegovo skrivališče, pa so ugotovifi šele pred tednom dni. Krog se je začel počasi stiskati in ko so s prisluškovanjem Bruscovega mobitela dokončno ugotovili, da se ne motijo, so prešb v akcijo. Obkolili so vilo in vanjo vdrii prav v trenutku, ko so Bruscovi gledali po televiziji film o Falconeju. Skupaj
z Giovannijem Brusco so aretirali še njegovega brata Enza, Domenica Blanda, ki je za Bruscove najel vilo, in Blandovo ženo Roso Balla-ro. Enzovo zaročenko Rosa-rio Cristiano so prijavib sodstvu zaradi nudenja kritja, ne pa Giovannijevo ženo Piero Costanzo. Policijski konvoj z udeleženci uspešne akcije in z aretiranci pa ni zapeljal v Palermo po najkrajši poti temveč je skoraj simbolično zapeljel po palermski obvoznici, mimo Motela Agip, kjer so aretirali Riino, in se za nekaj trenutkov ustavil pred Falco-nijevim drevesom ter šele nato zapeljal proti kvesturi.
Z aretacijo Giovannija
Brusce so preiskovalci nedvomno zadali hud udarec mafiji in organiziranemu kriminalu, a ne smrtnega. Prav zato bodo morali sedaj še stopnjevati pritisk in izslediti se ostale mafijce na begu. Predvsem pa Pietra Aglierija (u Signurinu) in Bernarda Provenzana (u Binnu). Prvi je vodja vojaškega krila mafije, drugi pa že trideset let iz ilegale meša politične štrene. Oba sta se kot kaže odpovedala Bruscovi teroristični strategiji in se bosta sedaj brškone potuhnila in počakala na mirnejše obdobje. Navsezadnje je bila Bruscova strategija neuspešna. Ze res, da so atentati v Rimu, Firencah
in Milanu ter pokol pri Ca-paciju pretresti Italijo, oblasti pa niso klonile. Sedaj postajajo jasne tudi podrobnosti spodletelih atentatov na Maurizia Costanza in na karabinjerje med neko pomembno nogometno tekmo v Rimu novembra leta 1993. V obeh primerih ni prišlo do pokola, ker je odpovedal radijski sprožilec vžigalnika. Javnost je bila seznanjena z atentatom na Costanza, sedaj pa je znano, da je mafija nameravala ubiti vsaj šestdeset karabinjerjev in morebitne nogometne navijače med nekim derbijem.
Seveda je predvčerajšnja uspešna policijska akcija
sprožila val zadovoljstva med političnimi predstavniki, ki dobesedno tekmujejo s čestitkami policiji, preiskovalcem, sodnikom in novemu notranjemu ministru Napolitanu. Ob Vio-lanteju, Mancinu in drugih se je oglasil tudi bivši notranji minister in predstavnik Severne lige Roberto Maroni, ki je Čestital italijanski policiji, »najboljši policiji na svetu«. Ob teh skoraj obveznih Čestitkah pa ne moremo mimo zadovoljstva svojcev žrtev mafijskega terorja in zadovoljstva policijskih agentov, ki so se s predvčerajšnjimi aretacijami vsaj delno maščevali za svoje padle tovariše.
SIN MAFIJSKEGA PATRIARHA
Že ob rojstvu je bil zapisan krvavi karieri »moža časti«
PALERMO - Giovanni Brusca se je rodil 20. februarja leta 1957 kot sin Bernarda, mafijskega patriarha iz vasi San Giuseppe Jato v zaledju Palerma, kjer je od vedno gospodovala Cosa nostra. Ze od malega so ga vzgajali s ciljem, da bo kot »moZ časti« prej ali slej nasledil očetu. Mladost je preživljal s svojim skoraj vrstnikom Balducciom Di Maggiom, ki je bil »desetar« v isti mafijski družini. Med obema pa je prišlo do spora, ko se je patriarhov sin po očetovi aretaciji skliceval na »krvno vez« za predvzem vodstva očetove mafijske družine.
Vse posamezne etape v mafijski karieri Govan-nija Brusce pa izhajajo iz pričevanj skesancev. Tako je Giuseppe Di Cristina mafijski kolovodja iz Riesija karabinjerje obvestil, da je leta 1976 pri Bagheriji opazil mafijskega vodjo na begu Bernarda Provenzana v mercedesu, ki ga je upravljal takrat Se ne 20-letni Giovanni Brusca. Di Cristina je izpraznil malho, ko mu je bilo jasno, da je na muhi klanov iz palermskega Corleoneja. Bruscovi so bilo torej povezani s Corleoncani, tako da je Giovanni Brusca nudil kritje med begom tako Rii-ni kot Leoluci Bagarelli. Totd Riina se je nekaj let celo skrival s svojo družino na fevdu Bruscovih, saj je lahko računal na vsestransko podporo Giovannija Brusce in njegovih.
Po aretaciji Riine in Bagarelle, kasnejšemu zde-setkanju mafijskih vrst in vse večjemu pojavu skesancev je Giovanni Brusca utrdil in povečal svoj vpliv v Gosi nostri. Da bi se ji postavil na čelo, je sprožil teroristično strategijo, ki bi državo prisilila na pogajanja. Etape te strategije so bombni atentati v Rimu, Milanu in v Firencah, višek pa je ta strategija dosegla s pokolom pri Capaciju, kjer je bil z ženo in tremi agenti spremstva ubit sodnik Falcone.
Kakšen »mož časti« je Giovanni Brusca, pa najbolj zgovorno priča podatek, ko je leta 1993 ugrabil sina skesanca Santa Di Mattea Giuseppeja in ga osemnajst mesecev kasneje lastnoročno zadavil, ker se oče ni premislil in se predal mafiji. Truplo 11-letnega dečka so nato vrgli v sod kisline, tako da so za njim izbrisali vsako sled, a ne shrljiviega spomina prisotnih pri zločinu.
FILMSKI FESTIVAL V CANNESU / PO PODELITVI NAGRAD
Uspešni predvsem Britanci v dobri evropski konkurenci
Splošno soglasje glede Leigha, B. Blethyin in Von Triera
CANNES - Dan po podelitvi nagrad je tradicionalno namenjen ocenam oz. kritikam na račun izbir žirije. Odločitev, da podelijo Zlato palmo britanskemu filmu Secrets and lies, ki ga je režiral Mike Leigh (na sliki desno zgoraj s predsednikom žirije Coppolo), je doživela splošno odobravanje. Film je (očitno) zadovoljil žirijo, ki ji je predsedoval režiser Francis Ford Coppola, in kritiko. Zelo pohvalno so se vsi izrekli tudi o filmu Larsa Von Triera Breaking the vvaves, ki se je priboril Gran Prix žirije. Glede na inovativnost, ki je med značilnostmi Coppole, so mnogi mislili, da se bo žirija odločila obratno, da bo z Zlato palmo nagradila Danca za »trši« film, britanskemu režiserju pa dala Veliko nagrado za »prepro-
stejši« izdelek.
Ze veC pripomb je letelo na nagrado za žirijo, ki jo je dobil Joel Cohen, Ceš da so ga v Cannesu že nagraditi in to za boljši film. Vsi pa so soglašati, da gre nagrada za najboljšo žensko vlogo Brendi Blethyn (na stiki levo), ki je igrala v filmu Secrets and lies. Veliko manj pristašev ima dodelitev nagrade dvema francoskima igralcema za najboljšo moško vlogo, in sicer Danielu Auteuilu in Pascalu Duquennu (na stiki desno spodaj od leve proti desni). Pri tem seveda Italijani opozarjajo predvsem na odlično igro Marcella Mastroian-nija v filmu čilskega režiserja Ruiza. Italijanski film tokrat ni doživel uspeha, tudi francoski ne, v splošnem pa je slavil evropski z Britanci na Čelu.
NOVICE
Irak bo spet prodajal nafto
BAGDAD (STA) - Potem ko je Irak v ponedeljek z Združenimi narodi podpisal dogovor o prodaji omejenih količin nafte za nakup najnujnejših zalog hrane in zdravil, je generalni direktor iraškega ministrstva za nafto Raduan Saadi včeraj dejal, da so Iračani pripravljei izvažati nafto v vse države sveta, razen v Izrael. Poudaril je, da nameravajo v prihodnje bolj učinkovito sodelovati pri aktivnostih Organizacije držav proizvajalk nafte (OPEČ), na vprašanje, ali bo Irak prodajal nafto tudi ZDA, pa je odgovoril, da se pogodbe o prodaji nafte sklepajo z družbami in ne z državami. Iraški mediji so vCeraj delno omilitev embarga, uvedenega po invaziji na Kuvajt, pozdravili kot Se eno zmago svojega vodstva, na Čelu s Sadamom Huseinom.
Aretirali devetnajst pripadnikov Hamasa
JERUZALEM (STA, dpa) - Izraelska policija je v noči na torek v zahodni Jordaniji aretirala 19 pri-, padnikov organizacije islamskih skrajnežev Ha-mas. Ukrepala je na podlagi podatkov Hassana Salameja, enega od vodij Hamasa, ki je bil aretiran minulo soboto v Hebronu. Varnostne sile so včeraj znova opozorile na nevarnost napadov med izraelskimi parlamentarnimi volitvami, ki so napovedane za 29. maj. Zahodna Jordanija in območje Gaze naj bi bila na dan volitev polpol-noma zaprta. Iz bojazni pred napadi sta obe naj-veCji stranki, Likud in laburisti, do konca kam-panije odpovedali vse množične prireditve.
Zjuganov: V Rusiji ne bo državljanske vojne
MOSKVA (STA, dpa) - Kandidat ruskih komunistov za predsednika Genadij Zjuganov je zavrnil možnost, da bi po morebitni zmagi komunistov na volitvah izbruhnila državljanska vojna, je včeraj sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Zjuganov je po najnovejših javnomnenjskih raziskavah tik za sedanjim predsednikom Borisom Jelcinom. V Rusiji že veC tednov krožijo govorice o nevarnosti oboroženih nemirov v primeru zmage komunistov, volilnih poneverb ali preložitvie volitev.
MIROVNI PROCES V BIH
Nato ne bo lovil Karadžiča
SARAJEVO, BANJALUKA (Reuter, STA) - Enote Severnoatlantske zveze se ne bodo spustile v lov na voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča, tudi Ce se bodo poskusi mednarodne skupnosti za njegovo odstranitev izjalovili, so vCeraj sporočili neimenovani viri v poveljstvu Nata.
»Karadžič ni vreden življenja enega samega vojaka,« je izjavil eden od Natovih poveljnikov, kljub dejstvu, da je od njegovega umika odvisen celoten day-tonski sporazum. To Stališče naj bi podpirale predvsem Francija, Velika Britanija in Združene države, ki prispevajo najvecji delež vojakov v Natovih mirovnih silah za uresničevanje miru v Bosni in Hercegovini (Ifor). Vse si želijo predvsem tega, da bi število žrtev v svojih vrstah obdržale na najnižji možni ravni. Niti ena od njih ni pripravljena prevzeti žrtve lova na Karadžiča.
Vendar je to stališče že naletelo na prve kritike, ki napovedujejo, da se bo ugled Iforja kmalu približal
ugledu mirovnih sil Združenih narodov (Unprofor). »Ce bo Ifor blag s Srbi, je to konec Daytona,« je izjavil neki zahodni diplomat. Neodvisni analitiki so prepričani, da bo Iforjeva neodločnost imela za posledico revizijo Daytona, ki si jo želijo Srbi. S tem bi se lahko mednarodna skupnost že poslovila od enotne in mul-tietnicne Bosne in Hercego-vedine.
»Edina resnična razhajanja v vodstvu bosanskih Srbov so v tem, kako doseči ta cilj. V nobenem primeru ne bodo privolili v življenje v državi pod nadzorom mu-slimansko-hrvaske vlade,« je izjavil britanski analitik Jonathan Eyel.
Vprašanje Karadžičeve aretacije postaja vse bolj aktualno zaradi bližajočih se volitev v Bosni, Mednarodno sodisce za vojne zločine v Haagu pa je včeraj sporočilo, da bo z objavo dokazov proti voditelju bosanskih Srbov Rudovanu Karadžiču in vojaškemu poveljniku, generalu Ratku Mladiču, poskušalo mednarodno skupnost spodbuditi,
da ju aretira. Tako imenovana zaslišanja po pravilu 61 pomenijo priznanje, da obstaja zelo malo verjetnosti, da bo mednarodno haa-sko sodisce kmalu lahko ujelo v zanko oba voditelja bosanskih Srbov, posebno v luči nedavne Karadžičeve potrditve svoje oblasti. Tiskovni predstavnik sodiSCa Christian Chartier je povedal, da bo do zaslišanj prišlo, ni pa navedel datuma. Kot je dodal, odstranitev
obtoženih s političnega prizorišča po mnenju sodisca ni dovolj. Pravilo 61 je opomin mednarodni skupnosti, naj drži svojo besedo ter Karadžiča in Mladiča aretira, je povedal Chartier. Oba sta bila že dvakrat obtožena, in sicer za genocid in zločine proti človeštvu, ker naj bi bila odgovorna za grozodejstva, ki jih je med vojno v Bosni in Hercegovini zagrešila vojska bosanskih Srbov.
Predstavniki vodstva bosanskih Srbov so se včeraj v Beogradu udeležili pogreba generala Dorda Dukiča, domnevnega vojnega zločinca, ki ga je haasko sodisce zaradi njegovega zdravstvenega stanja izpustilo na prostost. Ob tej priložnosti se je v javnosti znova pokazal tudi poveljnik vojske Republike Srbske Ratko Mladič, kar je znova izzvalo negodovanje mednarodne skupnosti.
VELIKE POLITIČNE IGRE V NAJREVNEJŠI JUŽNOAZIJSKI DRŽAVI
Prebivalci Bangladeša si želijo samo stabilnosti
Enote bangladeške vojske so se včeraj, po pozivu vlade naj se umaknejo z ulic, vrnile v svoja oporišča. Predstavniki obrambnega ministrstva so sporočili, da bodo preiskovalci vojaških sodnih organov ustanovili posebno komisijo, ki naj bi ugotovila ozadje poskusa upora, do katerega je prišlo po odstavitvi poveljnika kopenske vojske generala Abu Saleha Mohameda Našima.
Odločitev o odstavitvi visokega generala bangladeške vojske, ki jo je predsednik države Ab-dur Rahman Bisvas sprejel v ponedeljek, je med prebivalci Bangladeša spet vzbudila negotovost. Opazovalci si še ne upajo napovedati, kako bo merjenje moči med generalom in predsednikom vplivalo na izide parlamentarnih volitev, napovedanih za 12. junij. Junijske volitve bodo že druge v štirih mesecih, vsi pa se strinjajo, da nobeni od strank ne bo uspelo zbrati absolutne večine, kar pomeni, da je rešitev krize, v kateri je revna južnoazijska država že več let, še zelo daleC.
Volilne skrinjice
- pravi odgovor?
Med predvolilno kampanjo ob februarskih volitvah je bilo ubitih veC kot sto ljudi, opozicija pa je glasno obtoževala takratno vladajočo Ban^ladesko nacionalistično stranko (BNP) premierke Begum Kalede Zia, da je poneverila glasove na večini volišč. BNP nikakor ni mogla doživeti poraza, saj so vse opozicijske stranke bojkotirale volitve, vendar pa so njeni privrženci želeli doseči
Cim večjo udeležbo. Ni jim uspelo - volišča so bila dobesedno opustela. Premierka Khaleda je morala kljub »zmagi« 30. marca odstopiti, ker je opozicija zagrozila z novim valom demonstracij in stavk, kar bi lahko vznemirilo tudi vojsko. Predsednik Bisvas je zato imenoval začasno prehodno vlado, ki jo vodi nekdanji sodnik ustavnega sodišča Habibur Rahman, za junij pa je razpisal nove volitve. Tokrat bodo sodelovale vse registrirane politične stranke, največ možnosti za uspeh pa imata Kaledina BNP in Zveza Avami, na Čelu katere je Šejk Hasina Va-zed, velika politična tekmica nekdanje premierke. Obe sta začasnega premiera obtožili, da je pristranski in nesposoben, še posebej zato, ker naj ne bi izpolnil obljub o zaplembi ogromnih količin ilegalnega orožja, s katerim se v predvolilnem Času »prepričujejo« privrženci različnih strank.
Grožnje dveh
političnih velikank
Tokrat sta Kaleda in Hasina zagrozili, da bosta bojkotirali volitve, Ce ne bo zagotovljeno svobodno glasovanje ter
nepristransko preštevanje glasov. Kaleda Se trdi, da je glavni namen novih volitev spodkopavanje njenega vpliva. »Prehodna vlada povsem neprikrito deluje v interesu določene stranke,« je izjavila Kaleda, ki sicer ni omenjala, katero stranko ima v mislih, kljub temu pa so lahko vsi razbrali, da namiguje na Zvezo Avami. Hasinini privrženci so takoj izkoristili naj-novejse dogodke in trdijo, da je odstavitev poveljnika kopenske vojske politično dejanje,
povezano z bližajočimi se volitvami. »To je del zarote in načrta BNP, s katerim hoče Kaleda vo-lilce odvrniti od pravih težav,« je Zveza Avami sporočila javnosti.
Volilci se sicer večinoma strinjajo, da je bilo pet let Kaledine vladavine popolnoma neproduktivnih in neučinkovitih. Kaledo je ves čas nadzorovala močna opozicija, ki je ob koncu mandata zavrnila kakršnokoli sodelovanje v organih oblasti in zapustila parlamentarne klopi. Organizira-
ne demonstracije in stavke, s katerimi so opozicijske stranke za nekaj tednov popolnoma ohromile Bangladeš, so prebivalce Se utrdile v prepričanju, da je »za vse kriva vlada«.
Upanje v boljše čase
Navadni prebivalci Bangladeša vidijo v volitvah novo priložnost za izboljšanje svojega položaja. »Res sem vznemirjena,« razlaga gospodinja Sabina Begum. »Vesela sem, ker so oblasti pobrale toliko orožja in zaprle nasilneže.« Volil-
ci raje ne napovedujejo, za koga bodo glasovali, zato pa so analitiki skoraj prepričani, da bosta najmočnejši stranki Se vedno BNP in Zveza Avami, vendar pa nobena ne bo imela dovolj sedežev, da bi sestavila novo vlado.
Kaj pa, Ce bo premierski položaj prevzela Kaledina velika tekmica? Nihče ne predvideva morebitnega razvoja dogodkov. »Vse je Se odprto. V tem trenutku rabimo spremembo, volitve, v katere ne bo nihče podvomil in zagotovila, da
bomo lahko glasovali brez strahu',« je povedal delavec Sahidul Islam. »Na volišče bom Sel predvsem zato, da vidim, če bo vlada držala obljubo.« Sijed Anvar Husein, univerzitetni profesor iz Dake, pa dvomi v nepristranost prehodnega kabineta: »Številni vzvodi izvršilne oblasti so v rokah predsednika Bisvasa, ki pa je vendarle človek BNP. Mislim, da vlada nikakor ne bo mogla izpolniti vseh obljub, ki jih je dala.«
Anis Ahmed / Reuter
Tankisti bangladeške vojske, ki so v ponedeljek prevzeli nadzor nad ulicami prestolnice, so se včeraj umaknili v vojašnice (Reuter)
PREDSEDNIK VLADE JANEZ DRNOVŠEK NA SEDEŽU EVROPSKE KOMISIJE
Ovire na slovenski poti v EU so odpravljene
Santer za čimprejšnji podpis pridružiivenega sporazuma
BRUSELJ (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je včeraj odpotoval na tridnevi delovni in uradni obisk v Belgijo in Luksemburg. Najprej se je v Bruslju sešel s predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. Pogovarjala sta se o procesu nadaljnjega približevanja Slovenije Evropski uniji.
Santer je po srečanju na novinarski konferenci poudaril, da po mnenju Evropske komisije po sprejetu ti. španskega kompromisa v slovenskem parlamentu ni veC ovir za podpis pridru-žitvenega sporazuma in konec zapletov z Italijo, ker je Ljubljana zagotovila, da bo uresničila špansko pobudo in s tem rešila tudi dvostranska vprašanja z Rimom. »Zato upam, da
bomo kmalu podpisali sporazum in bo Slovenija lahko postala kandidatka za polnopravno članstvo v uniji,« je dodal Santer.
»Evropska komisija namerava potrditi, da je Slovenija pripravljena vključiti špansko pobudo v pri-družitvehi sporazum in na osnovi tega kompromisa v bližnji prihodnosti sporazum podpisati,« je Santer odgovoril na novinarsko
vprašanje, kakšno bo po včerajšnjih pogovorih z Drnovškom sporočilo Evropske komisije italijanskemu predsedstvu EU in novi italijanski vladi. Premier Drnovšek je novinarjem povedal, da je Santerju zagotovil, da ima slovenska vlada zdaj v parlamentu vsa pooblastila za podpis pridružitvenega sporazuma na osnovi izjave madridskega vrha unije, ki zajema kompromisni predlog tedanjega španskega predsedstva EU. Drnovšek je dodal, da se usmeritve slovenske zunanje politike - s prednostnim ciljem približevanja EU - niso spremenile, Čeprav je državni zbor izglasoval nezaupnico zunanjemu ministru Zoranu Thalerju. Slovenski premier je odnose med našo državo in Evropsko komisijo ocenil kot zelo dobre, saj vse priprave na pridruženo Članstvo uspešno potekajo. »Slovenija se še vedno vidi kot eno prvih možnih Članic unije, ko bo ta začela s procesom širitve,« je poudaril Drnovšek in napovedal, da namerava kmalu poklicati novega italijanskega premiera Romana Prodija in načeti vprašanje nadaljnje italijanske drže do slovenskega vključevanja v EU.
Jacques Santer je med drugim izjavil, da je imela Evropska komisijo s Slovenijo vedno dobre odnose tako na formalni kot praktični ravni. Eden od nadaljnjih korakov v tem sodelovanju je tudi vprašalnik Evropske komisije, ki ga je Slovenija prejela na neformalni osnovi, in ki je del priprav komisije na izdelavo mnenj o kandidatkah za polnopravno članstvo. »Slovenijo neformalno obravnavamo kot državo, ki bo kandidirala za polnopravno članstvo, ko bodo odstranjene zadnje ovire. S tem, ko bo španska pobuda vključena v pri-družitveni sporazum, so ti pogoji izpolnjeni,« je dodal. Na vprašanje, ali bo Slovenija povabljena na junijsko vrhunsko srečanje EU v Firencah, pa je Santer odgovoril, da je to odvisno od italijanskega predsedstva unije, vendar je hkrati izrazil »utemeljeno upanje«, da bo pridružitveni sporazum podpisan že pred tem. Premier Drnovšek se je včeraj popoldne sešel še z generalnim sekretarjem Nata Javierjem Solano. Sogovornika sta največ besed namenila načrtom Severoatlantske zveze o širitvi na vzhod, ki naj bi zajela tudi - morda pa celo najprej - našo državo.
BONN (STA) - Stavkovni val proti načrtu nemškega kanclerja Helmuta Khola za zmanjšanje socialnih ugodnosti se je včeraj še razširil, saj so se s pohodom stavkajočih protestom pridružili še v deželah nekdanje Vzhodne Nemčije. Vendar pa vlada ostaja neomajna. Stavke, ki se vrstijo že skoraj dva tedna, po vsej Nemčiji vsak dan za nekaj ur ohromijo delo v javnih službah. Protesti delavcev, (na sliki, telefoto: Reuter) potekajo v povezavi s pogajanji o novih pogodbah za 3, 2 milijona zaposlenih v javnem sektorju. Na tisoče ljudi, ki so zaposleni v javnih službah v nekdanji Nemški demokratični republiki, včeraj ni prišlo na delo. Sicer pa so bile do nedavnega v tem delu Nemčije stavke redkost. Zaradi triurne stavke približno tisoč zaposlenih v
javnem prometu je v Leipzigu prišlo do velikih prometnih zastojev, saj so se morali prebivalci na delo pripeljati z osebnimi avtomobili. Stavke zaposlenih v javnem prometu so se vrstile tudi v Wei-marju, Magdeburgu, Halleju in drugih nemških mestih. Včeraj so v zahodni Nemčiji na demonstracije namesto na delovna mesta odšli zaposleni v bolnišnicah, javnem prometu, pošti in drugih dejavnostih. Stavke so uprejene proti Kholovemu načrtu, da z ostrim oklešCe-njem socialnih pravic, ki jih uživajo vsi Nemci, prihrani 50 milijard mark. Načrt predvideva tudi dveletno zamrznitev plač ter znižanje dohodkov v Času bolezenske odsotnosti in drugih ugodnosti za javne delavce. O tem trenutno potekajo pogajanja med socialnimi partnerji.
NEMŠKI POSVET O ŠIRITVI EVROPSKE UNIJE IN ZVEZE NATO
HI

Pogajali se z vsemi ali raje izbrati?
Frankfurter Allgemeine Zeitung
Nemški veleposlaniki in vodilni predstavniki gospodarstva so sev začetku tedna na dvednevni konferenci v zunanjem ministrstvu v Bonnu pogovarjali o učinkih razvoja srednje in vzhodnoevropskih držav, ki želijo pristopiti k Evropski uniji in Natu.
Pogovarjali so se tudi o položaju v Rusiji, Belorusiji in Ukrajini. Zunanji minister Kinkel je v Bonn poklical veleposlanike v državah, ki imajo z EU podpisane asociacijske sporazume, nemške veleposlanike v Moskvi, Minsku in Kijevu ter svoje stalne predstavnike pri Evropski uniji, Zahodnoevropski uniji in Natu. Poleg teh diplomatov so se srečanja udeležili tudi vodilni predstavniki nemškega gospodarstva, ki delajo v vzhodni Evropi.
Neenotne članice unije
Eno od spoznanj omenjene izmenjave izkušenj je, da nemška domneva, da bo sprva le oemejeni krog vzhodnih sosed pristopil k EU, medtem ko bodo drugi morali Čakati, ni nujno pravilna. Vnovič se je namreč potrdil vtis, da želijo zahodne države v vrsti tistih držav, ki bodo prve pristopile k EU, videti predvsem svoje prijatelje iz vzhoda; takoj ko bo Nemčija omenila Poljsko, Češko in Madžarsko, bo Francija tem kandidatkam za pristop dodala še Romunijo in to kljub dejstvu, da po mnenju Nemčije gospodarski pogoji za pristop k EU s strani te države niso izpolnjeni. Zato vse kaže, da odnos med istimi izhodiščnimi pogoji za začetek pogajanj z EU in rokom za morebiten pristop še ni povsem jasen.
Kinkel je ob otvoritvi konference dejal, da še ni povsem razjasnjen niti način nadaljnjega poteka pogajanj z enajstimi državami, ki imajo z EU podpisan asociacijski sporazum. Začetek pogajanj s prvimi kandidatkami za pristop naj bi po njegovih besedah potekal že šest mesecev po vladni konferenci »Maastricht dva« in to hkrati z asociacijskimi pogajanji s Ciprom in Malto. Po besedah Kinkla pa je vprašljivo, ali se bodo pogajanja z vsemi kan-
didatkami za vstop v EU pričela istočasno - to bi pomenilo, da hi bilo treba pozneje izbrati primerne države za vstop v EU - ah pa bodo potekala le pogajanja s tistimi državami, za katere bo Evropska komisija podala oceno, da so »zmožne« vstopiti v Evropsko unijo.
Evropa skupnih vrednot
Kinkel je opozoril, da gre pri teh državah za heterogene dežele, med katerimi morajo nekatere svojo indentiteto šele najti in se zato omejujejo od EU. »Toda cilj mora biti Evropa skupnih vrednot in brez diskriminacij.« Potek reform v teh državah po mnenju Kinkla še vedno določa razmerje med »zmožnostjo za pristop in željo po pristopu«. Sicer naj bi nastala gibanja proti pristopu k EU, saj dosedanji razvoj ljudem ni prinesel veliko dobrega. Kljub temu pa po mnenju Kinkla obstajajo razlogi za optimizem - ne le zaradi razvoja pravne države, temveč tudi glede petodstotne gospodarske rasti v srednje in vzhodnoevropskih državah. Kinkel je dejal, da Nemci nočejo dajati podukov dragim: »Ostati moramo pri skromni vlogi odvetnika.« Osnovne pogoje za pristop k EU, kot so pravne norme, reforme državne uprave, privatizacija in transparenca državnih struktur, morajo te države ustvariti same. Nemčija bi lahko po besedah Kinkla pomagala z odprtjem svojega trga, svetovanjem in evropskim denarnim transferjem. Po njegovih besedah je treba prevzeti tveganje širitve Evropske unije in ga nikakor ne prepustiti »knjigovodjem«. »Odprtje EU proti srednji in vzhdni Evropi pomeni velikansko priliožnost za Nemčijo in Evropo.« Preplet odnosov med EU in kandidatkami za pristop po njegovih besedah sicer deluje, kljub temu pa naj bi bil preveč vezan na običajne (počasne) postopke. Zato bi bila potrebna bolj živa izmenjava mnenj in informacij.
Države, ki imajo z EU podpisan asociacijski sporazum, se po besedah Kinkla, poleg tega, da se nahajajo v »predsobi EU, nahajajo tudi v predsobi ZEU in zaradi Partnerstva za mir tudi v predsobi Nata«. Zato po njegovem mnenju že obstajajo relati-
vno močne »prečne povezave«. Države, ki želijo vstopiti v EU, morajo največ dela namenti predvsem temu, da svoje pravne sisteme oblikujejo po evropskem vzora, EU pa mora hkrati izvesti institu-cioanlne reforme, ki bodo primerne prihodnjemu -večjemu - obsegu EU. Kinkel je poleg tega predlagal, da bi takoj po koncu vladne konference EU sestavih stalno konferenco Evropske unije in vzhodno ter srednjeevropskih držav, ki bi se ukvarjala s splošnimi vprašanji pristopa ter s pripravami pogajanj.
Ruski strah pred osamitvijo
Četudi imajo po Kinklovem mnenju nekatere zahodne države drugačen pogled na to, je za vzhodno in srednjeevropeke države pomembneje to, da pridejo najprej v EU in šele potem v Nato. Izrazil je tudi razumevanje do skrbi baltiških držav, »ki so najbolj ogrožene«. Dejal je tudi, da so baltiške države v odnosu do Rusije včasih »premalo previdne«, in da bi zato bilo pametno, Ce bi bile glede vprašanja širitve Nata bolj zadržane. Odločitev o širitvi Nata po besedah Kinkla ša vedno velja, toda »zdaj je treba nadaljevati mirno, se ne pustiti prestrašiti, toda kljub temu poskušah Rusom vzeti strah pred osamitvijo«. Pravica veta po njegovih besedah ne obstaja, toda kljub temu je treba paziti, da se na ruskih predsedniških volitvah ne okrepijo skrajneži in »želja po novem varšavskem paktu«. Varnostni preplet bi moral nastati iz številnih sestavnih delov: iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ZEU, EU in bolj tesnega sodelovanja Nata na področju zunanje in varnostne politike.
Kinkel je zavrnil ruske predloge, po katerih naj bi Nato nadomestili z OVSE ali pa namesto širitve Nata podpisah veC bilaterlnih varnostnih garancij. Poleg tega tudi omejitev širitve Nata zgolj na področje pohtike ne bi prinesla primerne rešitve. Na tovrstne ruske predloge se nemški odgovor glasi: »Ne!« Amerika pa razvoj v Evropi opazuje predvsem s stališča varnostne politke. »Za Nemčijo pa je EU pomembnejša, Četudi bi bilo idealno, da bi pristopi k EU potekah hkrati s pristopi k Natu.«
NOVICE
Thaler sprejel italijanskega veleposlanika
LJUBLJANA - Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra, je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika v Sloveniji Massima Spi-nettija, s katerim sta v daljšem pogovoru podrobneje pregledala stanje odnosov med državama. Posebno pozornost sta namenila korakom, ki naj bi v kratkem pripeljali do podpisa asociacijskega sporazuma Slovenije z Evropsko unijo. Sogovornika sta se strinjala, da je treba dvostransko sodelovanje na vseh področjih okrepiti, saj bo tudi to prispevek in znak popolnega vključevanja Slovenije v evropske integracije. Thaler je vnovič izrazil najboljše želje za uspešno delovanje novoimenovanega italijanskega zunanjega ministra Lamberta Dinija. Hkrati je veleposlanika zaprosil, da se v njegovem imenu zahvali dosedanji ministrici Susanni Agnelli za sodelovanje.
Javier Solana pisal ministru Kacinu
LJUBLJANA - Generalni sekretar Nata Javier Solana, ki je Slovenijo obiskal konec aprila, se je včeraj ministru za obrambo Jelku Kacinu v posebnem pismu zahvalil za izkazano gostoljubnost. Solana je izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori s slovenskimi predstavniki in nad prikazom Gorske šole Slovenske vojske v Bohinjski Beli ter poudaril koristnost pogovorov s slovenskimi predstavniki, ki so ga seznanili z razvojnimi možnostmi Slovenske vojske. Solana je zapisal, da je nujen nadaljnji dialog med zvezo Nato in Republiko Slovenijo, še posebej v okviru individualnega partnerskega programa.
Predsednik Kučan z delegacijo odhaja na Češko
LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan KuCan se bo od jutri do sobote mudil na uradnem obisku v Pragi. Sestal se bo z gostiteljem, Češkim predsednikom Vaclavom Havlom, predsednikom parlamenta Milanom Uhdejem in županom Prage Janom Koukalom. V slovenski delegaciji bodo tudi minister za kulturo Janez Dular, Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra, predsednik odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport Rudi Moge ter ljubljanski župan Dimitrij Rupel.
R
anorama
UDELEŽBA - Predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo Feri Horvat se bo skupaj z Maksimiljanom Lavrincem udeležil konference o razvoju gospodarskih reform v srednji in vzhodni Evropi, ki jo organizira Svet Evrope v sodelovanju z Ekonomsko komisijo OZN. Parlamentarni in vladni predstavniki bodo na konferenci analizirali dosedanje dosežke in probleme gospodarskih reform v novih demokracijah.
ZAHVALA - Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpolkovnik Albin Gutman se je vsem pripadnikom naše vojske zahvalil za sodelovanje pri uresničevanju nalog pri izvedbi papeževega obiska. Posebno zahvalo je naslovil na pripadnike inženirskih enot ustreznih pokrajinskih poveljstev ter 15. letalski brigadi!
ZADOVOLJSTVO
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, ki je konec prejšnjega meseca obiskal Slovenijo, se je v posebnem pismu ministru za obrambo Jelku Kacinu zahvalil za izkazano gostoljubnost. Obenem je izrazil zadovoljstvo nad uspešnimi pogovori s slovenskimi predstavniki in nad prikazom vojaških veščin. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjega dialoga med zvezo NATO in Slovenijo, še posebej v okviru individualnega partnerskega programa.
ROBOTIKA - Kirurgi gastroenterološke klinike ljubljanskega kliničnega centra bodo med prvimi v Evropi pri operacijah odslej uporabljali avtomatski endoskopski sistem za optimalno nastavitev optike, ki ga je v sodelovanju z NASA razvilo kalifornijsko podjetje. Gre za robotsko napravo, vredno 25 tisoč ameriških dolarjev, ki jo bo kliniki podarilo mesto Ljubljana. Naprava bo omogočila krajši čas operacij in nadomestila asistenta.
ZASKRBLJENI V
ZLSD so zaskrbljeni zaradi notranjih konfliktov vladajoče koalicije, ki zaradi povzpetništva, privilegijev, politikantskega kupčkanja in prestižnih bojev ni sposobna voditi državotvorne in evropsko usmerjene vladne politike. V nasprotju z očitno neuspešno liberal-no-konservativno politiko si bo prek svojih poslancev sama še naprej prizadevala za gospodarsko uspešnost in socialno pravičnost naše države. Za volitve bo tudi pripravila celovito programsko in kadrovsko vladno alternativo.
VRAČANJE - Demokrati Slovenije so sinoči v Dragi (občina Loški potok) pripravili shod vaščanov, na katerem so govorili o problematiki ponovnega organiziranja vaških skupnosti. Pogovor sta vodila Tone Peršak in predsednik Zveze agrarnih skupnosti Rudi Simac.
PO PAPEŽEVEM OBISKU / OCENA ŠKOFOVSKE KONFERENCE
LJUBLJANSKI SPOMENIKI IN TOLMAČENJE ZAKONOV
Zgledno sodelovanje med cerkvijo in državo
LJUBLJANA - Včeraj je zasedala Slovenska škofovska konferenca, ki je zasedanje namenila predvsem oceni pravkar minulega obiska papeža Janeza Pavla n. v Sloveniji. Kot so člani škofovske konference povedali na včerajšnji novinarski konferenci, bo dokončna ocena papeževaga obiska znana šele čez čas, kljub temu pa po besedah ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Alojzija Šuštarja lahko že zdaj izrečejo zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi obiska.
Po Šuštarjevem mnenju je Slovenija s tem obiskom vstopila tudi v svetovno javnost, saj je ves svet spremljal papežev obisk pri nas. Predsednik cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska Alojz Uran se je zahvalil vsem, Id so pri pripravi kakorkoli sodelovali, pri čemer je izpostavil sodelovanje z državnim odborom, ki ga je vodil minister za notranje zadeve Andrej Ster in ki je bilo po njegovem prepričanju zgledno. »Slovenija je s sprejemom papeža pokazala svojo pravo podobo, ki je globoko zakoreninjena v krščanstvu. Pa-
pežev obisk lahko primerjamo s časom osamosvajanja, kajti samo takrat smo bili Slovenci navznoter tako enotni,« je dejal. Po mnenju mariborskega škofa Franca Krambergerja je papežev
obisk po eni strani dogodek, ki vernike osrečuje, po drugi strani pa jih tudi obvezuje, da besede in želje, izrečene med obiskom, spremenijo v
dejanja. V oceni dogajanja je Kramberger dejal, da bi marsikatero podrobnost lahko izpeljali bolje, vendar je njegova končna ocena pozitivna. Sicer pa so člani škofovske konference izpostavljali predvsem zelo veliko Število mladih, ki so se udeleževali srečanj s papežem, kar mu je bilo Se posebej všeč, saj naj bi enemu od škofov dejal, da ni še nikdar doživel tako prijetne proslave svojega rojstnega dne. Kot je Se dejal Škof Alojz Uran, s papežem niso
imeli kakšnih posebnih delovnih pogovorov, so se pa z njim pogovarjali o položaju Rimokatoliške cerkve v Sloveniji. (A. K.)
V imenu škofovske konference je papežu Janezu Pavlu II slovenski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar poslal brzojavko, v kateri se mu je v imenu vernikov in v svojem imenu zahvalil za obisk ter za besede in naročila, ki jih bodo skušah kar najbolje izpolniti.
Besede in obljube papežu je treba preliti v dejanja (Foto: B. Plavevski)
Lukež pravi, da mu bo kljub vsemu uspelo
LJUBLJANA - Spomeniška afera Se naprej buri duhove v Mestni občini Ljubljanski. Mestna uprava in predsednik mestnega sveta se ne moreta sporazumeti, ali bodo v predreferendumskem odločanju o spomenikih veljali samo podpisi, zbrani na Magistratu ali tudi ostali, in kdo o tem sploh lahko odloča. Po drugi strani Se vedno ostaja vprašanje, ali bo v Argentinskem parku stal argentinski ali slovenski general ali celo morda kdo drug.
Zbiranje podpisov se nadaljuje
Pri vsem tem pa so najbolj zmedeni tisti, ki bi radi dali svoj glas za to, da bodo lahko odločali, ali želijo nekatere spomenike v Ljubljani še imeti ali ne.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal pobudnik referenduma o spomenikih Niko Lukež, se od preteklega torka podpisi zbirajo na Magistratu in na vseh izpostavah nekdanjih ljubljanskih občin, poleg tega pa bodo v ta namen postavili tudi stojnici na Prešernovem trgu in pred Intersparom. Po Lukeževih besedah bodo vsi podpisi veljavni, saj se bodo overjali ali na podpi-snem mestu ali potem naknadno.
Zadnjo besedo pa bo vsekakor imelo vrhovno sodišče, ki naj bi razsodilo o veljavnosti postopka. Lukež pri tem računa na uveljavljeno prakso sodišča, ki ponavadi postopkov ne razveljavlja za nazaj. To naj bi pomenilo, da bi bilo do sedaj zbranih 6230 podpisov veljavnih, tudi če bi bil postopek prekinjen.
Kot meni Lukež, ni mogoče, da bi sodišče upoštevalo le podpise, zbrane na Magistratu,
kakor trdi predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič. Lukež je kljub vsemu prepričan, da mu bo do 7. junija, ko naj bi bil postopek zaključen, uspelo zbrati potrebno število podpisov, to je deset odstotkov volilnega telesa ali okrog 17 tisoč podpisov.
Pri tem mu bosta pomagali vodstvi mestnih organizacij Liberalne demokracije Slovenije in Združene liste socialnih demokratov, ki sta svoje člane pozvali k sodelovanju.
Še en nepojasnjen postopek
V zvezi z nekaterimi očitki mestnega sveta na račun župana Dimitrija Rupla v zvezi s postavitvijo spomenika San Martina je včeraj pojasnilo poslal tudi županov tiskovni predstavnik.
Pobudo je 19. decembra 1995 dal svetnik Dimitrij Kovačič, ki je med drugim zaprosil, naj se čimprej izvede ustrezen prostorski postopek, na podlagi katerega bo mestni svet sprejel sklep o lokaciji in izvedbi postavitve kipa San Martina, piše v sporočilu za javnost.
Z oddelka za urbanizem in okolje naj bi v zvezi s to pobudo dire-
ktorju mestne uprave 25. januarja letos sporočili, da so za primerno lokacijo opredelili prostor ob Puharjevi ulici. Kot je zapisano v sporočilu, ta odgovor Se ne pomeni izdaje dovoljenja ali določitve lokacije, saj mora predlagatelj pridobiti izjavo, da razpolaga z zemljiščem, in skupaj z drugimi dokumenti pri upravni enoti vložiti prošnjo za lokacijsko dovoljenje, piše županov tiskovni predstavnik.
V tem času je v javnosti prišlo Se do nekaterih drugih pobud za postavitev spomenikov v Argentinskem parku, zato naj bi župan 9. maja v mestni svet poslal predlog za obravnavo le-teh, do česar pa še ni prišlo. Delo župana in mestne uprave pa je odvisno prav od odločitev mestnega sveta, je zapisano v sporočilu.
Pobudnik za postavitev kipa San Martina in predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič je v zvezi s tem postopkom pretekli teden povedal, da sporni kip ni spomenik, ampak samo obeležje, za katerega lokacijsko dovoljenje ni potrebno, zato o tem tudi ni potrebno glasovati v mestnem svetu. S tem, ko je mestna uprava »določila« lokacijo, naj bi bila zadeva rešena.
Kovačič je glede postopka postavitev kipa San Martina primerjal s spominsko ploščo, ki jo je na Hribarjevi hiši pred kratkim odkril župan Dimitrij Rupel.
Tanja Urdih
DRŽAVNI ZBOR / NA DALJ EVANJE PLENARNEGA ZASEDANJA
Sprejeli zakon o kobilarni Lipica
Obravnava sprememb poslovnika DZ, ki naj bi zagotovile boljšo udeležbo poslancev no sejah
LJUBLJANA (STA) - Državni zbor (DZ) je tretji dan 39. redne seje nadaljeval s prejšnji teden prekinjeno splošno razpravo o predlogu sprememb poslovnika DZ. Predlagane spremembe, M jih je v zakonodajni postopek predložila komisija DZ za poslovnik, naj bi zagotovile boljšo udeležbo poslancev oziroma dvotretjinsko večino prisotnih na plenarnih zasedanjih. Poleg tega naj bi uredile enostavnejše ugotavljanje opravičene in neopravičene odsotnosti poslancev s sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
Vodje poslanskih skupin bodo imeli večja pooblastila pri opravičevanju odsotnosti poslancev. Vodja poslanske skupine bo tako odločal o službeno opravičljivi odsotnosti poslanca, vendar bo moral zagotoviti prisotnost ene tretjine vseh članov poslanske skupine na seji.
V nadaljevanju so poslanci po končanem drugem branju predloga sprememb poslovnika DZ, ki je v skrajšanem zakonodajnem postopku, za njihov sprejem pa je potrebna dvotretjinska podpora poslank in poslancev, to točko dnevnega reda prekinili ter prešli k tretjemu branju predloga zakona o kobilami Lipica. Po razpravi so zakon tudi sprejeli, tako da so celotno premoženje ter pravice intelektualne lastnine na tem
območju postale državna last, ki jo bo po preoblikovanju sedanjega Konjerejsko-tu-rističnega centra Lipica v prihodnje upravljal javni zavod Kobilama Lipica. S sprejeto zakonsko ureditvijo želi zakonodajalec ohraniti posestvo Lipica s čredo konj, kultivirano kraško pokrajino, umetnostno in stavbno dediščino, zato zakon določa tudi varstveni režim in sankcije za morebitne kršitve. V zadnji obravnavi so poslanci zakonsko vsebino dopolnili z več amandmaji vlade in matičnega odbora za kulturo, Šolstvo in Šport - na predlog katerega so med izrecne prepovedi uvrstili spreminjanje obsega in kakovosti kultivirane kra-ske krajine, poseganje v kra-ske vrtače z namenom izkoriščanja in uporabljanja fitofar-
macevtskih sredstev zunaj obdelovalnih zemljišč in na obdelovalnih zemljiščih - če bi s tem ogrožali konje.
Poslanci so z soglasno sprejeli tudi zakon o šolski inšpekciji, ki bo urejal organizacijo, področja nadzora in pristojnosti Šolske inšpekcije z namenom zagotovitve spoštovanja zakonitosti in s tem zaščite pravic predšolskih otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih ter strokovnih delavcev, veljati pa bo začel 15. dan po objavi v uradnem listu. Šolska inšpekcija, ki jo bo opravljal Inšpektorat RS za šolstvo in Spori, vodil pa ga bo glavni inšpektor, ho obsegala nadzor nad izvajanjem zakonov, dragih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, namensko porabo javnih sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jo opravljajo vrtci, osnovne in glasbene Sole, nižje in srednje poklicne Sole, srednje tehnične in strokovne Sole, gimnazije, višje strokovne šole, zavodi za izobraževanje in usposa-
Poslanci so soglasno sprejeli tudi zakon o šolski inšpekciji (Foto: B. Plavevski)
bljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, organizacije za izobraževanje odraslih ter zasebniki, ki izobražujejo po javno veljavnih programih. V tretjem branju zakona, ki je po besedah predsednika matičnega odbora za kulturo, Šol-
stvo in Spori Rudija Mogeta (LDS) krona nove šolske zakonodaje, je državni zbor v besedilo vnesel le nekaj manjših dopolnitev oziroma sprememb.
Poslanke in poslanci so se v popoldanskem delu rednega zasedanja prebili tudi
skozi polovico od več kot 100 vloženih dopolnil k zakonskemu predlogu o varstvu potrošnikov, ki je v dragem branju in s katerim naj bi zagotovili učinkovito varstvo potrošnikov na vseh področjih, kjer so njihovi interesi ogroženi.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG
Danes, 22 t. m., ob 16. uri (abonma Red G) in ob 20.30 (Red D): Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jaša Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: premiera Verdijeve opere »La Traviata« bo danes, 22. t. m., ob 20. uri (red B). Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi.
Ponovitve: jutri, 23.5., ob 20. uri (red H); sobota, 25.5., ob 17. uri (red S); nedelja, 26.5., ob 16. uri (red D); torek, 28.5., ob 20. uri (red E); sreda, 29.5., ob 20. uri (red F); Četrtek, 30.5., ob 20. uri (red C); sobota, 1.6., ob 20. uri (red L)
in nedelja, 2.6., ob 16. uri (red G).
TS FESTIVAL
Gledališče dei fabbri
Danes, 22. t. m., ob 21. uri (red prost):
Stalno gledališče F-JK: L. Archibugi
»La notte della vigilia«. Režija G. Fer-
ro. Predstava v abonmaju: odrezek 22
bel (po izbiri)..
Avditorium Muzeja Revoltella
TSFestival: danes, 22. t. m., ob 21. uri: Združenje Tecnici Teatrali »Sotto spi-rito« Nicole Zavagli. Nastopa beatrice Visibelli. TSFestival: odrezek F18.
GORICA
Kulturni dom
V ponedeljek, 27. t.m.,(red A) in v torek, 28. t.m. (red B), ob 20.30- zadnja gledališka predstava v abonmaju SSG -komedija M. Costanza »Izpraznjeno vrni«. V glavnih vlogah Polona Vetrih in Adrijan Rustja.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 22 t. m., ob 19.30 G. Verdi »Konzert II - Messa da Requiem«. Ponovitve v petek, 24. in v soboto, 25. t. m., ob 19.30.
V torek, 28. t. m., ob 19. uri baletni večer z baletnimi šolami Dramrava, Prix in Prokop.
Velika dvorana grbov v deželni hiši: danes, 22. t. m., ob 19. uri predstavitev knjige »Karntner Slowenen - Min-derheit oder Elite? (Koroški Slovenci danes) univ. docenta Alberta Reitererja. Kulturna taberna pri Joklnu: Jutri, 23. t.m., ob 19.30 - Literarno branje -Dušan Jelinčič in Jure Paljk.
V petek, 24. t.m., ob 19.30 - Koncert Corrada Rojaca-TS (klasična harmonika).
Felsenteater (Križna gora) - jutri, 23. t.m., ob 17.00 in 21.00 - gledališka predstava »Mein Kampf» (Tabori).
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k Center: V petek, 24. t.m., ob 20.00 - Franz Xaver Kroetz »Moška stvar«; režija J.Jamnik, igrata Maja Vidmar in Boprut Veselko.
BILČOVS
Avla ljudske šole: V soboto, 25. t.m., ob 20.00 - Vigredni koncert. Sodelujejo MePZ in MoPZ Bilka, tamburaši iz Šentjanža.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	dije dr. Piera Purinija »Trst 1954-1963
Krožek Virgil Scek (Ul. G. Gallina 5):	- Od zavezniške vojaške uprave do
V petek, 24. t. m., ob 20.30 bo v Vilfa- dežele Furlanije-Julijske krajine«. Pri-novi dvorani predstavitev obsežne štu- šotna bosta avtor in prof. Jože Pirjevec.
GLASBA
TRST
Glasbena matica - šola »M. Kogoj«
zaključne akademije po naslednjem razporedu:
jutri, 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v Evange-liCansko-luteranski cerkvi (Largo Pamfili).
Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996
V Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria. Na sporedu Shumann, Rossini-Liszt, Gershvvin, Skrjabin, Mendelssohn, Mussorgsky. Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Veneta-ter mezosopranistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru.
Rossetti
Societa dei concerti
Letošnja koncertna sezona se bo zaključila s koncertom dua Brunello -Lucchesini (celo in klavir), ki bo na sporedu v petek, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti.Na sporedu Mozart in Beethoven.
Goethe Institut (Ul. Coroneo 5)
Gledališče Verdi - V soboto, 25. t.m., ob 20.30 v sklopu Trieste Prima bo na sporedu koncert pianista Humberta Quagliate posvečen Manuelu De Falla in sodobnim španskim skladateljem.
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
V petek, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; v petek, 31. t.m. pa ansambel Xi’An.
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23.
junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Galerija Cartesius: do 31. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 24. t. m. razstavlja Marcello Di Tomaso. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: na ogled je razstava »Trieste. Realta, immagine, immaginazipne«. Galerija Bassanese: danes, 22. t.m., bodo odprli razstavo Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078» Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6.
je na ogled razstava desetih tržaških slikark.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
Sedež letovišCarske ustanove (Ul. S. Ni-colo 20): do 28. t. m. razstavlja Brigida Nussdorfer.
BOUUNEC
V	Pivnici III. generazione razstavlja Giu-sy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare. Kulturni dom: do 25. t.m. je na ogled razstava goriške slikarke Laure Grusovin.
ŠTANJEL
V	razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida TerCona.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl.
Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7); razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
beljak
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno
Gironcoli.
Galerija Holzen razstavlja Oswald Oberhuber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Cmo».
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Dr umi: razstavlja Oskar Rotovnik - Oki.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva I. Ljubljana tel: 061/221-511
Danes, 22. maja, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 7 VEČERNI in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 20.30:
A. Hieng: LAŽNA IVANA. Diplomska predstava študentov 4. letnika AGRFT v sodelovanju s SNG Drama.
Slavnostna PREMIERA v počastitev 50-letnice AGRFT.
Sobota, 25. maja, ob 19.30:
A. Hieng: IZGUBLJENI SIN, za IZVEN in KONTO.
Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja.
Mala drama
P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Danes, 22. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1 ■ Ljubljana tel: 061/331-950
L. Janaček: JENUFA Danes, 22. maja, ob 19.30, za lanski abonma SREDA,
IZVEN in KONTO.
Petek, 24. maja, ob 15. uri, za lanski abonma PETEK,
IZVEN in KONTO.
Torek, 28. maja, ob 19.30, za lanski abonma TOREK II,
IZVEN in KONTO.
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Jutri, 23. maja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
Arthur Miller: POGLED Z MOSTU Danes, 22. maja, ob 20. uri, za abonma ŠTUDENTSKI C in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN.
Sobota, 25. maja, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN.
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 23. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Mala scena
L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 22. maja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
Peter Shaffer: EQUUS Jutri, 23. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO.
T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 24. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 25. maja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Ljubljana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE
Petek, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
Moliere:
LE BOURGEOIS GENTILHOMME.
Gostuje francoska gledališka skupina LES THEATREUX Filozofske fakultete (foto).
Danes, 22. maja, ob 20. uri. PREMIERA.
Jutri, 23. maja, ob 21. uri.
Sobota, 25. maja, ob 11. in 17. uri:
Z. Kriliti: JAJCE, za IZVEN.
Nedelja, 26. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
Tunel LGL na Krekovem trgu 2
A. Schuller, R. ErcegoviC:
TKANJE, ZAMET IN SAMOTA Danes, 22. maja, ob 21. uri.
Petek, 24. maja, ob 21. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
P. T. Afričan: EVNUH Danes, 22. maja, ob 19.30, za abonma red E in IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 19.30, za abonma red A in IZVEN.
Sobota, 25. maja, ob 19.30, za abonma red SOBOTNI in IZVEN.
F.	SehoviC: KURBE
Jutri, 23. maja, ob 19.30, za IZVEN.
KLUB ŠKUC
Stari trg 21 ■ Ljubljana
Sobota, 25. maja in nedelja,
26. maja, ob 21.30:
Nebojša Nitja Ivanovič:
IZLIV ČASA.
Izvedba: Nika Maca Buda, Uroš S Sefran in Nebojša Nitja Ivanovič.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
R. Benatzky:
PRI BELEM KONJIČKU
Danes, 22. maja, ob 19.30, za abonente in IZVEN.
G.	Verdi: TRUBADUR Nedelja, 26. maja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI, NEDELJA POPOLDANSKI in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel.: 062/26-748
Nedelja, 26. maja, ob 11. uri:
Pavel Polak: SNEGULJČICA, za oboke od tretjega leta naprej.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332
Oderpododrom
Pavel Kohout:
PAT ALI IGRA KRALJEV
Sobota, 25. maja, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 16, in IZVEN. Zadnja predstava v letošnji sezoni.
CANKARJEV DOM
RAZSTAVE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI IN LIKOVNI SALON. CELJE
Bogdan BorCiC Slike 1993-1996 Razstava bo na ogled do 21. junija.
Gledališče
Petek, 24. maja, ob 20. in 22. uri (premieri) in sobota, 25., nedelja, 26., ob 20. in 22. uri: MARKO PELJHAN: PROJEKT ATOL: LADOMIR-OAKTVPA: Četrta površina - POVRŠINA STIKA!
Petek, 24. maja, ob 21. uri, in Četrtek, 30. maja, ob 22. uri (v angleškem jeziku): Polona Vetrih in Uršula Cetinski:
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Petek, 24. maja, ob 23. uri: klubski veCer.
Nastop skupine SPACE CAKES.
Torek, 28. maja, ob 20. uri:
promocijska koncerta ob izidu CD-jev: IN4S/ITS NOT 4 ŠALE: HUM;
ALMA, monodrama.
Od sobote, 25. maja, do četrtka, 6. junija: EXODUS - Festival sodobnih odrskih umetnosti, Ljubljana '96. Razstave Marc Chagall (1887-1985):
96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duSe.
Razstava bo na ogled do 31. maja.
DADDY'S PUDDING: IGNORE THE RULES.
HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana
Sobota, 25. maja, ob 20. uri:
DOOM'S DAV RA VE.
PREDVERJE KRIŽANK Trg francoske revolucije 7. Ljubljana
REGGAE SUN SPLASH Sobota, 25. maja, ob 16. uri.
GALERIJA EQURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana
Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junija.
GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana
Marko Jakše
HEY, LET'S DANCE,
AMIGO.
Razstava bo na ogled do 2. junija.
MESTNA GALERIJA Mestni trg 5.
Ljubljana
Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
Vaško Lipovac Kolesarji Razstava bo na ogled do 26. maja.
RAZSTAVIŠČE IDCO Igriška 5. Liubliana
Marija Jenko-StariC, Petra Varl-SimonCiC, Zora Stančič in Almira
DEŽNI PLAŠČI. Razstava bo na ogled do 30. maja.
GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK
Elizza C. Wong in Aqua Aqua Fotografije, olja in akvareli. Razstava bo na ogled do 30. junija.
POKRAJINSKI ARHIV Glavni trg 7.
Maribor
Anton Martin Slomšek Dokumentarna razstava bo na ogled do 15. junija.
NARODNA GALERIJA Puharjeva 9.
Liubliana
HRVAŠKA FOTOGRAFIJA 1848 - 1951 Razstava bo na ogled do 16. junija.
MGLC
GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Ljubljana
Getulio Alviani Slike Razstava bo na ogled do 9. junija.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana
V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič.
NSTITUT JOŽEF STEFAN Ljubljana
Vida Slivniker BelanriC Slike
Razstava bo na ogled do 13. junija.
KNJIŽNICA
GLINŠKOVA PLOŠČAD LJUBLJANA
Razstava ilustracij Marjete Cvetko bo na ogled do 20. junija.
FILM
GALE
R I J A
ŠTABI TRG Z I
l ) v a L J A X >
KLUB ŠKUC Stari trg 21. Liubliana
Danes, 22. maja, ob 21. uri:
Želimir Žilnik:
Sečanje na Tita. Projekcije filmov: Vladimir Dedjer svedoCi o Titu
(30 min);
Tito po drugi put medu Srbima
(42 min).
Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
NOGOMET / V RIMU FINALE EVROPSKE LIGE PRVAKOV
Juventus lahko Ajax premaga z borbenostjo
Nizozemci tehnično boljši - Marcello Lippi je optimist
r KOŠARKA / FINALE KONČNICE ZA NASLOV h
Stelanel zajezil reakcijo gostov
V prvem polčasu so imeli Milančani že 16 točk prednosti
RIM - Juventus bo imel v današnji finalni tekmi evropske lige proti Ajaxu izredno težko delo, a motivacij mu res ne manjka, saj je turnski klub na evropski sceni v bistvu vedno iztržil manj kot bi lahko in kot je pričakoval. Navijači se se dobro spominjajo finala proti istemu nasprotniku pred 23 leti v Beogradu, ko je moštvo iz Amsterdama že presenečal nogometni svet s svojo »totalno igro« in nadigral Juventus, ki je tedaj prvič igral v finalu pokala prvakov. Ajax zbuja pri TurinCanih še vedno veliko spoštovanje, saj se je v petih finalnih nastopih kar štirikrat vrnil domov s pokalom v letalu, Juventus pa je za evropski na-
Marcello Lippi
slov igral trikrat, njegovo edino zmago v Belgiji pa je popolnoma zasenčila tragedija na stadionu Heyselu, kjer je ugasnilo življenje številnih na-
vijačev.
Trener Lippi in njegovi igralci se dobro zavedajo moči nasprotnika. Poznavalci so si edini v oceni, da so Nizozemci s tehničnega vidika za razred boljši od Italijanov. Juventus jih lahko menda preseneti samo z izjemno borbenostjo. Njegova glavna naloga je v tem, da Ajaxu prepredi, da razvije svojo igro. Moštvo trenerja Van Gaala igra predvidljivo, a izjemno učinkovito. Seveda pa bi lahko o zmagovalcu odločali tudi posamezniki. Veliko pričakovanje vlada za dvoboj med Del Pierom in Litmanenom. Kanu na eni in Vialli na drugi strani igrata poslovilno tekmo: bosta še posebej nabrušena. Vialli
še ni požrl poraza v dresu Sampdorie na Wem-bleyu leta 1992, Kanu pa je nepredvidljiv. MogoCe bi lahko celo prišlo do dvoboja med Padova-nom in Kluivertom, ki jima je na začetku namenjena klop za rezerve.
»Mirnejši sem kot na Četrtfinalni tekmi proti Realu. Vem, da smo dobro pripravljeni in da moja bodočnost in bodočnost igralcev nista odvisni od rezultata tekme z Ajaxom,« je povedal Juventusov trener Marcello Lippi (na sliki).
Za varnost so podvze-li izredne ukrepe, zanimanje medijev pa je izredno. Prvič se bo z evropskim nogometnim finalom ukvarjala tudi vatikanska radijska postaja.
Stelanel - Teamsystem 80:75 (49:35)
Stefanel: Gentile 19, Portaluppi 6, Pucka 10, De Pol 8, Bodiroga 22, Alberti 2, Cantarello 4, Blackman 9, Sambugaro, Baldi.
Teamsystem: DjordjeviC 16, Blasi 1, Pilutti, Ruggeri 4, Myers 27, Gay 11, Prosim 11, Damiao 2, Ferroni 3, Grossi
Sodnika: Teofili (Rim) in Pozzana (Videm).
Prosti meti: Stefanel 22:27, Teamsy-stem 27:32. Pon: Cantarello (37), Gay (38), Pilutti (39). Tri točke: Stefanel 4:12 (Gentile 2:4, Portaluppi 2:4, De Pol 0:1, Bodiroga 0:1, Blackman 0:2); Teamsy-stein 4:18 (DjordjeviC 0:4, Blasi 0:2, Pilutti 0:3, Myers 3:8, Ferroni 1:1). Gledalcev: 10.200 (249 milijonov lir dobička).
ASSAGO (MILAN) - Stefanel je v drugem polčasu ob pravem Času zajezil reakcijo Bolonjčanov in stanje v finalu končnice za naslov košarkarskega prvaka je po dveh tekmah izenačeno 1:1, tretja tekma pa bo v soboto v Casalecchiu.
Prvi polčas je Milančanom obetal lahko zmago. Stefanel je dosegel najvišje
vodstvo 16 točk. Myers in DjordjeviC nista blestela, Gentile in Bodiroga, a tudi Pucka, pa so neovirano metali na koš.
V drugem delu tekme je Teamsystem bolje napadal in se hitreje prilagodil poostrenemu kriteriju sojenja. Myers (samo 6:15 v metih, a 12:14 v prostih metih) je v treh minutah dosegel devet točk, obramba pa je bila bolj učinkovita. V prvih sedmih minutah je »paralizirani« Stefanel dosegel le štiri točke in izgubljal tudi boj pod košema (na koncu pa ga je osvojil s 30:22). Teamsystem je trikrat zmanjšal zaostanek na dve točki, od 29. minuti pa je gostitelje iz zagate rešil predvsem Tržačan Alessandro De Pol (8 točk, 6 skokov) s skoki in pridobljenimi žogami. Prebudila sta se tudi Gentile in Blackman, Mila...ncani so dobro izvajali proste mete in Čeprav je Teamsystem imel še dvajset sekund pred koncem le tri točke zaostanka, je bila za TanjeviCa bitka zmagana. Kot že na prvi tekmi je pri Bolonjcanih povprečno igral DjordejviC. Tega si Teamsy-stem ne more dovoliti.
NOVICE
NOGOMET / NASE EKIPE NA RAZNIH TURNIRJIH
Giro danes v Ostuniju
OSTUNI - Po dnevu počitka se bo na italijanskih tleh nadaljeval kolesarski giro. V današnji 4. etapi bodo moči meriti na progi, kjer je bilo leta 1976 svetovno prvenstvo. Proga je dokaj razgibana, poldrugi kilometer dolg vzpon pa bodo kolesarji štirikrat ponovili.
Rasista za zapahi
VERONA - Pohcisti so aretirali dva navijače nogometnega kluba Verona, 29-letnega Alberta Loma-stra iz Trevisa in 20-letnega Jarija Chiavenata iz Verone, ki sta 28. aprila letos pred prvenstveno tekmo med Verono in Chievom na stadionu razobesila lutko obešenega cmca v znak protesta zaradi napovedanega »nakupa« nizozemskega temnopoltega nogometaša Michela Ferriera. Obešenju so prisostvovali tudi nekateri mladi, preoblečeni v pristaše ameriškega rasističnega gibanja Ku Klux Klan. Mlada navijača sta obtožena kršitve zakona Mancina o rasizmu in nasilju. Obtoženca se zagovarjata, da je šlo za »otročarijo«, agenti Digosa pa pravijo, da je šlo za del širšega naCrta. V nekem skladišču so namreč mladeničema zaplenili nekaj trobojnic z nacističnimi znaki in drugo »pohticno gradivo«.
Združena ekipa Gaje se je dobro upirala Aquileii
Mladinci Juventine na turnirju v Fari osvojili prvo mesto v svoji skupini - Začetniki Mladosti za slovo dosegli točko
V otvoritvenem srečanju turnirja Sverzut v Ogleju je združena ekipa najmlajših Gaje tesno izgubila proti boljšim domačinom, ki so imeti pobudo skozi celo tekmo. Igralci Aquileie so biti tudi za leto dni starejši. Biti so fizično močnejši in poznalo se je, da igrajo v deželnem prvenstvu. Naši fantje so se dobro boriti in biti zlasti v obrambi dokaj solidni. Da so zapustili igrišče z minimalno razliko v golih se morajo predvsem zahvaliti tokrat dokaj dobro razpoloženemu vratarju Jašu Gregoriju. Domačini so povedli po sreči in morda je sodnik spregledal prekršek nad vratarjem. Gajevci so skušati reagirati, a ni vratar domačih niti enkrat resno posredoval. Najugodnejšo priliko za remi so naši nogometaši imeli prav na koncu tekme, ko Spazzapan ni izkoristil lepe podaje
Martinija. Kljub porazu so gajevci zapustili igrišče z dvignjeno glavo, (d.gr.) Aquileia - Gaja 1:0 (1:0)
GAJA: Jaš Gregori (Hrovatin), Guštin (Strajn), Grgič, Berce, Škabar, Batti, Kapun (Martini), Cemjava, Spazzapan, Giraldi (Longo), 16. KomnenoviC. MLADINCI TURNIRVFARI Juventina - San Canzian 2:1 (2:1) JUVENTININA STRELCA: Gallo, Gambino.
JUVNETINA: pavio, Pibiri, Milotti, Sonego, D. Trampuš, Frutti (Padovani), Braida, Gallo, Lavena, Macuzzi (Balla-ben), Gambino.
Z zmago proti San Canzianu je Juventina osvojila 1. mesto v svoji skupini mladinskega turnirja v Fari in bo tako v Četrtfinalu igrala v ponedeljek, 27. t.m. ob 19. uri proti Itali San Marco.
Standrežci so že v 5. min. povedli z Gallom, ki je prisebno izkoristil Gambi-novo podajo . San Canzian je nato reagiral in imel dve lepi priložnosti. Juventina pa je kmalu zatem dosegla še drugi gol: Lavena je preigral dva nasprotnika, podal Gambinu, ki je brez težav premagal vratarja. San Canzian je zmanjšal izid tik ob koncu polčasa. Izid se v drugem polčasu ni spremenil in tako si je Juventina prislužila Četrtfinale.
VRSTNI RED: Juventina 6, San Canzian 3, Muggia 0.
ZAČETNIKI
Ronchi - Mladost 3:3 (2:2)
STRELCA ZA MLADOST: Cemic 2, Lavrenčič 1.
MLADOST: Francescotto, Galliussi, Špacapan, M. Roner, Spacal, T. Devetak, Terpin (Ferlež), Stjepanovič, Čer-
nič (I. Devetak), Simonič, Lavrenčič.
Mladost je sklenila nastope z najboljšo prvenstveno tekmo. Proti močni ekipi Ronchi, pri kateri je bil najboljši igralec in kapetan Doberdobec Devid FerletiC, je naša ekipa iztržila neodločen izid, kar predstavlja zelo lep uspeh. Doberdobskb moštvo bo gotovo v naslednjem prvenstvu še bolje igralo, saj bo večina nogometašev nastopilo v tej kategoriji tudi v prihodnji sezoni.
CICIBANI
TURNIR V SPETRU OB SOČI
Manzano - Mladost 6:0 (3:0)
MLADOST: Pernarčič, Otrgianu, Vižintin, Ponzetta, Cešcut, Bello, Peric, Pasatic.
Proti zelo močnemu Manzanu je Mladost na tem turnirju nastopila v zelo okrnjeni postavi in visok poraz je bil zato neizbežen.
ŠPORTNI DAN ZA NAŠE GORIŠKE OSNOVNOŠOLCE
Še poligon in tekme
inici eoriškeea vodnie/Romian^oberdob nia Petroni 43,59; Tanja To- Romjan
V telovadnici goriškega Kulturnega doma je bil v ponedeljek zjutraj drugi del tradicionalnega Športnega dne za učence osnovnih šol. Nastopiti so najmlajši iz prvih treh razredov.
Učenci in učenke prvih dveh razredov so se pomerili v poligonu. Končni vrstni red je bil naslednji:
Dečki: 1. Emanuel Rade-tic (Voranc Doberdob) 34, 01; 2. Matija Cotič (Vrh) 35, 00; 3. Luca Baccaro (Plešivo) 38,08.
Deklice: 1. Debora Bru-mat (Vrh) 41, 06; 2. Martina Degano (Butkovic Sovodnje) 41, 78. 3. Pamela Perdec (Zupančič) 43,00.
Za uCence in uCenke 3. razredov so bile na sporedu tekme v igri med dvema ognjema. Kot je že tradicija sta se v finalu pomeriti ekipi šol Zupančič in Voranc, tokrat pa so zmagati Doberdob-ci. Izidi tekem, Četrtfinale: Abram/Plesivo premagal Erjavec; Zupančič B premagal Zupančič A; Gradnik/Vrh premagal So-
vodnje/Romjan;
A premagal Doberdob B. Polfinale: Zupančič B premagal Plešivo; Doberdob A premagal Vrh; finale: Doberdob A premagal Župančič B.
Športni dan je lepo uspel tudi zaradi odlične koordinacije med učitelji posameznih sol.
Popolni rezultati poligona
Voranc
1. razred: Irene Costariol 49, 50; Tina FrandoliC 58, 02; Elizabet Gergolet 55, 07; Tania Laurentig 53, 04; Ta-
i; Tanja Tomas 48, 78; Robert Bastiani 55, 00. 2. razred: Etisa Antoni 45, 06; Martina Croselli 49, 85; Marco Boscarol 44, 91; Manuel FerletiC 38, 91; Dennis Heric 40, 02; Dean Petean 48, 06; Emanuel Ra-detiC 34,01.
Vrh
1. razred: Karen Ulian 51, 03; Juri Devetak 42, 81; Manuel Devetak 40, 07. 2. razred: Debora Bramat 41, 06; Lorena Visintin 44, 00; Ivan Cemic 43, 91; Matija Cotič 35,00.
Romjan 1. razred: Deborah Stocca
49,	28; Mauro Peric 47, 28. 2. razred: Sara Peric 51, 00; Danijel Ferlež 39,08; Matteo Ri-chiardi 41, 08; Kevin Simo-netti 48,22.
Butkovic
1. razred: Francesca lancig
45,	10; Marlenka Petejan 50, 01; Alenka Tomšič 43, 97; Erik Bnzin 46, 57; Erik Cev-dek 46, 08; Mauro Galliussi
46,	22; Michele Novosel 48, 09. 2. razred: Martina Degano 41, 78; Stefen Batistič 45, 00; Fabio Caudek 43, 41; Paolo Zanfagnin 49.
Zupančič
1. razred: Amedeo Bor-ghes 46, 09; Marco Gregori 44, 88; Lara Bressan 52, 69; Katja Coceani 51, 01; Noemi Cristiani 51, 50; Petra Pavšič 46, 25; Loredana Perdec 43, 09; Pamela Perdec 43, 00; Anja Petrovčič 46, 59; Valentina Sivilotto 45, 01; Sara Stella 53, 09. 2. razred: Dimi-tri Brandotin 49, 07; Damian Cuzzit 50, 90; Simon Koren
50,	03; Stefano De Monte 45, 31; David Škorjanc 42, 02;
Nicolo Spadari 46, 53; Jan Tratnik 41, 29; Nicolas Tmd-du 38, 09; Amel RedžiC 50, 00; Laura Codelja 47, 03; Va-nessa Kersovani 48, 60; Ele-na Lavrenčič 45, 15; Maja Pahor 43, 25; Arianna Pinna 46, 07; Ivana Stjepanovič 44, 08; Danijela GajiC 58,16.
Erjavec
1. razred: Sandi Gej 39, 72; Gregor Nanut 51, 00; Luca Riaviz 44, 9; Rebeka Ber-netic 59, 00; Tjaša Corva 43, 72; Carol Frandoli 43, 59; Ambra Makuc 47, 19; Ivana Nanut 45, 28; Roberta Ressi 45, 01; Fabiola Torroni 52, 62. 2. razred: Oleg Blasi 45, 03; Jan komel 46, 04; Fabio Marussi 38, 94; Saša Pahor 43, 00; Matej Rutar 40, 00; Martina Quaggiato 44,02.
Abram
1. razred: Denis Corsi 1:08, 00, Elija Fajt 42, 09; Leonardo Fomasari 43, 37; Diego Furlan 48, 07; Valentin Radinia 51, 44; Jurij Klanjšček 48, 69; Sebastian Valentinčič 57, 02; Tomaž Pahor 57, 41; Greta Beuciar 58, 93; Dana Morgut 1:06,00. 2. razred: Ferdinan Klanjšček 47, 00; Marco Prinčič 46, 43; SaraTerCiC43,97.
Gradnik
1. razred: Marco Braini
38,	90; Zacaria Colja 51, 04; Tadej Lango.42, 06; Tamara Suligoi 53,01.
Plešivo
1. razred: Ivan Fabiani 45, 81. 2. razred: Andrea Passoni
39,	66; Luca Baccaro 38, 08. Marlene Vittor 46,08.
Obvestila
SD PRIMOREC vabi svoje elane na 30. redni občni zbor, ki se bo vršil v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna teCaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija.
Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, St. 32.
TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešCa, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 -vsak Četrtek od 19.30 dalje teCaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci!
NAMIZNI TENIS / DP V MLADINSKIH KATEGORIJAH
Koliko kolajn za Kras Telifal?
Lani dosegli osem državnih naslovov Finale A lige prenešen na sredo, 29. maja
Z današnjim dnem se začenja državno prvenstvo v mladinskih namiznoteniških kategorijah. Trajalo bo tja do nedelje, 26. t.m„ kraj dogajanja pa je zvezni center v Temi ju. Ker bosta na njem zaposleni tudi Članici prve ženske ekipe Vanja in Katja Milic je tekma za ekipni državni naslov s Castelgoffredom prenesena na sredo, 29. maja, oziroma soboto, 1. junija Kras Telita! bo v Temiju nastopil z dvanajstimi upravičenci, ki so si vstopnico za državno prvenstvo zagotovili s predhodnimi kvalifikacijskimi turnirji. Naraščaj Kras Tehtal bo nastopil v vseh kategorijah posamezno, v treh enacicah dvojic s petnajstimi pari in tremi ekipami. To je, z ekipo deklic (Martina Mihe, Nataša Doglia), ekipo narašCajnic (Daša Bresciani, Nina Milic, Jasmin Kralj) in ekipo mladink (Vanja Mihe, Katja Milic, Ivana Stubelj). Prvi dan državnega prestva bodo zaceli tekmovanja naraščajnike dvojice (Bojan Simoneta/Roberto Fabrizio CUS Udine), Daša Bresciani/Nina Milic in Jasmin Kralj/Kristina Stubelj), ki se bodo pomerili tudi v individualnih bojih.
• Ce govorimo samo v številkah bo zgo-
niško društvo na letošnjem državnem pr-venstvu nastopilo s 30 igralci. Prvenstvo Ce-trtokategomikov je že bOo v La Spezii, od 5. do 9. junija bo v Napohju državno prvenstvo absolutnih kategorij (1., 2. in 3. kategorija) ter od 13. do 16. junija za veterane v Temiju.
Na lanskih prvenstvih je Kras osvojil 23 medalj, od tega 8 državnih naslovov, od teh polovico v mladinskem sektorju. V znak doseženih uspehov bo na bližnji svečanosti 27. t.m. v Krminu dežela Furlanija-Juhjska krajina v sodelovanju z deželnim odborom CONI za preteklo sezono podelila osmim Krasovim igralkam deželno priznanje bronaste orle športa. Priznanja bodo prejele Ana Bersan za državni naslov med dru-gokategomicami, Vanja Milic za državni naslov med narašCajnicami in za ekipni državni naslov v isti kategoriji skupaj z Nino Mihe, Katja Mihe in Ivana Stubelj za ekipni državni naslov med mladinkami, Daša Bresciani in Martina Milič za ekipni naslov med deklicami in Sonja Milic za trikratni državni naslov: posamično veteranke, 4. kategorija ter veteranke ženske dvojice. (JJ-)
ODBOJKA / 1, ZENSKA DIVIZIJA
Nepričakovana zmaga borovk v deibiju z Bregom
V tržaškem pokalu za ženske Bor in Sloga v polfinalu
1. ZENSKA DIVIZIJA
Bor - Breg 3:0 (15:3, 15:12,15:8)
BOR: J. in Z. Miličevič, Flego, Macho, Rogelja, Sadlovski, Faimann, Ster-nad, Virgilio.
BREG: Zeriali, KosmaC, Canziani, Lavrica, M., S. in F. Sancin, Mauri, Sturman, Gobbo, I. in U. Pettirosso.
Slovenski derbi je nepričakovano gladko osvojil Bor in se s tem Bregu oddolžil za poraz v prvem delu. Domače odbojkarice so opravile soliden nastop, stalno imele vajeti igre v svojih rokah, le v drugem setu so po vodstvu 11:2 popustile, dovolile Bregu, da celo izenači 12:12, toda nato s tremi zaporednimi servisi osvojile tudi ta niz. Brežanke so zaigrale slabo, vehko so grešile, še posebno v sprejemu in nikoli ni-
so dajale vtisa, da bi lahko ogrozile zmage borovk. Zadnji letošnji derbi v ligi bo med borovkami in Kon-tovelkami.
Borovke so prejšnji teden odigrale tudi zaostalo tekmo s Prevenirejem ter zmagale z 1:3 (13:15,15:11, 9:15,14:16). Nekatere borove igralke so bile zaradi treningov pokrajinske reprezentance deklic vidno utrujene. V končnici Četrtega seta se je našim tudi nasmehnila sreča. Pri rezultatu 14:12 za domačinke je napad borovk končal v ou-tu. Sodnik je že odpiskal petnajsto točko, a se je nato premislil, presodil, da je bila žoga v polju, določil da se z igro nadaljuje, borovke so zmedene domačinke presenetile, dosegle štiri zaporedne točke in s tem zmago.
KOŠARKA / DERBI V ELITNI SKUPINI PRVENSTVA PROPAGANDA
Jadranovci brez težav premagali mlade borovce
Proti SGT pa so bili uspešni po podaljšku - Tolažilna skupina: Kontovel gladko zmagal, Polet klonil pred Dardijem
PROPAGANDA
Elitna skupina
Bor Dentalex - Jadran 44:79 (20:43)
BOR: Požar D. 13, Flo-ridan 14, Kemperle 2, Peric 2, Požar L. 6, Jevnikar 2, Dolhar, Pegan 2, Baru-la 2, Rebula 1.
JADRAN: Guštin 4, Ferluga 11 (1:3), Suhadolc Matjaž 14, Suhadolc Mitja 6, Grilanc 10 (0:1), Piccini 13 (1:2), Pavat 8, Peric 7 (1:2), Švab 4, Berdon, Jerman, Belicic 2.
O tekmi ni dosti kaj povedati. Tudi v povratnem derbiju so jadranovci slavili brez težav. Takoj so prešli v vodstvo za 30 točk, v nadaljevanju pa so se borovci vendarle zbrali in omilili poraz.
SGT - Jadran 80:84 po podaljšku, 71:71 (43:37)
JADRAN: Guštin 25 (1:2), Ferluga 4 (0:2), Suhadolc Matjaž 6, Suhadolc Mitja 5 (1:2), Piccini 15 (0:4), Pavat 8, Peric 7 (1:2), Švab 8 (0:2), Berdon, Jerman 4 (2:2), Belicic 2. tri točke Piccini 1, pet osebnih napak Ma. Suhadolc in Švab.
Po dveh tesnih porazih tesna zmaga! Začetek sicer ni obetal nic dobrega. Le Pavat se je enakovredno upiral hitrim gostiteljem, ki so polnili Ja-dranov koš kot za stavo in povedli 36:18. Zglodalo je, da bodo naši doživeli pekoč poraz. Švab in ostali pa so vendarle uredili svoje vrste ter se vrnili v slačilnico le s šestimi točkami zaostanka. Tudi v tretji Četrtini sta si bila tekmeca enakovredna, domačini pa so vsekakor stalno vodili s 6-8 točkami naskoka. V zadnji Četrtini pa so jadranovci res dali vse od sebe. Dvojčka Suhadolc sta odlično pokrivala nasprotnikovega najboljšega igralca Lisjaka, protinapad pa je končno deloval
tako kot je treba. Poslednja minuta ni bila priporočljiva za srene bolnike. S točko prednosti in žogo so plavi prenaglo metali na koš in zgrešili. Nasprotnik je to pridno izkoristil in izenačil. Prav ob zvoku sirene pa so jadranovci zgrešili odločilna prošta meta. Potrebno je bilo torej odigrati podaljšek, v katerem pa so bili naši z Jermanom na Čelu priseb-nejši in odločnejši. Veselje je bilo po zmagi res veliko. Guštin je igral daleč svojo najboljšo letošnjo tekmo, sicer moramo Čestitati prav vsem igralcem, še posebno tistim, ki običajno manj igrajo, a s klopi stalno bodrijo soigralce. (Andrej Pavlica)
Tolažilna skupina
Dardi - Polet 95:31 (44:9)
POLET: Vodopivec, Daneu 6, Corbatto, Sancin 2, Milic Damjan 8, Gregori, Starec 2, Milic Lorenzo 10, Vajtho 3, Iskra.
Tudi proti Dardiju so bili poletovci brez moči. Tokrat so naši odigrali slabo tekmo predvsem v obrambi. Kar se napada tiče so naši pokazali premalo, pohvaliti je treba le Milica Lorenzo, ki je za leto mlajših od ostalih. (Andrej Pavlica)
Kontovel - Poggi A 71:42 (33:20)
KONTOVEL: Sossi, Rogelja 4, Stoka 5, Zavadlal 4, Budin 19, Ražem 20, Nabergoj 8, Emili 2, Privi-leggi 2, Matiacic 3, Ko-smina 2, Cemjava.
Po slabem začetku, ko so nasprotnika podeneje-vali, so se Kontovelovi košarkarji zbrali in njihov uspeh ni bil nikoli pod vprašajem. Spet so se izkazali predvsem igralci letnika 1984. Nicholas Privileggi je zelo dobro igral v obrambi in uspeš-
Kontovelova ekipa propagande
Kontovel - Nuova Palla-volo 1:3 (8:15,15:12,12:15, 2:15)
KONTOVEL: Černe, Sossa, Stoka, Obad, Bogateč, Battigelli.
Kontovelke so proti vodilnemu igrale solidno, kot vedno pa so popustile na koncu vsakega seta. Vodile so namreč tudi v vseh treh izgubljenih setih. Popolnoma enosmeren je bil samo zadnji set, v katerem je Černetova igrala poškodovana, ker ni bilo menjav.
Ostala izida 13. kola: Prevenire - Pallavolo Trie-ste 0:3, KIlljoy - SanfAn-drea 3:2. Vrstni red: Nuova Pallavolo 26, SanfAndrea in Killjoy 20, Breg 14, Bor Friulexport 12, Pallavolo Trieste 8, Kontovel 2, Prevenire 0.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V tem prvenstvu nimamo slovenskega predstavnika, prva v tem tednu pa je Pallavolo Trieste Computer Discount (kolo pred koncem) dosegel napredovanje v D ligo.
TR2ASK3 POKAL ZENSKE
Končal se je kvalifikacijski del, polfilana para pa bosta SanfAndrea - Bor in Altura - Sloga.
Skupina A
Orna A - Breg 3:0 (15:13, 15:10,15:12)
BREG: TerCon, Bet, Družina, Cok, Cossutta, Kalc, Žerjal, Zeriali, Gregori.
Tekma je bila precej izenačena, ne pa tudi lepa. Breg je v prvem setu s servisi povedel kar z 8:0, nato pa je zaradi slabega sprejema vso tekmo s težavo napadal. Oma je mnogo točk dosegala tudi po napakah Brežank. (Noemi)
SanfAndrea - Sloga 3:1 (15:6,11:15,15:13,15:12)
SLOGA: Babudri, Bian-chi, Cristani, Cvelbar, Mau-rel, Mauro, Sossi, Žagar.
V	nedeljo se je zaključil izločilni del tekmovanj za tržaški pokal. Slogašice so nastopile v kombinirani postavi narašCajnic in dveh mladink. Tekma je bila tipična za nedeljsko jutro ob koncu prvenstva, vendar zelo izenačena. Lepim akcijam so na obeh straneh mreže sledile pavze, v glavnem pa smo lahko z igro kar zadovoljni. Sloga sicer ni zmagala, ker pa je osvojila drugo mesto se je uvrstila v play off, do katerega sta imeli pravico prva in druga iz vsaki od dveh izločilnih skupin. (Inka)
Končni vrstni red: SanfAndrea 12, Sloga 6, Breg in OMA 2.
Skupina B
Končni vrstni red: Altura 8, Bor Friulexport 4, OMa B 0.
TRŽAŠKI POKAL -MOŠKI
Korting- Nuova Pallavolo Trst 0:3 (9:15, 10:15, 7:15)
Nuova pallavolo Trst -Korting 3:1 (15:10; 11:15, 15:13,15:10)
KORTING: Bogateč, Kr-mec, Mikol, Milic, Peterlin, Savarin, Spetič, Stopar, Škabar.
V	soboto in nedeljo je Korting odigral dve tekmi proti istemu nasprotniku in sicer v soboto redno kolo, v nedeljo pa še zaostalo. NPT je nastopil z skoraj enako postavo, ki je osvojila deželni naslov v kategoriji dečkov. Naši fantje so sicer obe tekmi izgubili, vendar kljub temu s prikazano igro povsem zadovoljili. Boljšemu nasprotniku so se dober del obeh tekem enakovredno upirali, v nedeljo pa so povsem zasluženo tudi osvojili drugi set. Odločno so naši fantje zaigrali zlasti ob mreži, kjer je tokrat dobro deloval tudi blok.
Inka
no organiziral igro, pohvalo pa si za borbenost zasluži tudi Robert Stoka. MINIBASKET Turnir Zini Bor - Dardi 58:47 BOR: Oblak, Filincerri 2, Rebula, Furlani 1, Slavec, Kralj 22, Madonia 16, Krevatin, Novak 3, Ober-snel 4, Černigoj, Coretti, Kemperle, Kneipp 10. Vaditelj Corbatti
Borovci nadaljujejo z dobrimi in predvsem uspešnimi nastopi. Tokrat je prišla v goste ekipa Dardija, ki je bila boljša od naših le v drugi Četrtini. V ostalih treh so Sve-toivanCani zaigrali dobro v obrambi in v napadih dosegali lepe koše s hitrimi protinapadi. Ponovno se je pri tem razigral Ivan Kralj, dobro pa sta nastopila še Niko Madonia in Devan Obersnel. Plavi bodo v tem tednu odigrali še tri zaostale tekme. Ce bodo na vseh treh srečanjih uspešni, se jim odlično drugo mesto s težavo izmuzne. To pa bi bilo lepo priznanje za odlično delo, ki ga že vrsto let opravlja Bor prav pri minibasketu. (mat)
KOŠARKA / 1. DIVIZIJA
Sokol boljši od Monfalcona
Kljub porazu v drugi tekmi boljša razlika v točkah
Sokol - Monfalcone 62:53 (28:27)
SOKOL: Križman 20 (1 trojka), Černe 14, Cingerle 9 (3), Ban 3, Daneu 6, Stoka 10.
Monfalcone - Sokol 67:68 (35:31)
SOKOL: Križman 16, Cingerle 11 (2), Rizzante 14, Čeme 15, Daneu 11 (3).
Igralci Sokola, ki nastopajo v 1. diviziji, so se za določitev končnega 5. mesta v play offu dvakrat pomerili z ekipo iz Tržiča. Treba je povedati, da ekipo Monfalconeja sestavljajo sami veterani, ki bi lahko bili očetje naših fantov. V prvem srečanju v domu »Ervatti« je Sokol proti izkušenim nasprotnikom (Marti-nelli 20 točk) igral zanesljivo in po izenačenem prvem polčasu končali srečanje s prednostjo devetih točk. S to doto toCk so se podali na povratno tekmo, ki je bila precej bolj trda (Monfalcone je igral agresivneje). Sokol je bil precej Časa v vodstvu, a Monfalcone ga je nekajkrat prehitel in kazalo je že, da mu lahko uspe
preobrat, na koncu pa so soko-lovci poraz omilili in zmagali zaradi boljšega seštevka točk v obeh srečanjih.
Dinamo Basket - Jadran 59:78 (32:35)
DINAMO: Miani 3 (1:2), Dilis-sano 4 (2:5), Krastič 4, Canciani 0:4, Di Marco 13 (3:6), Volk 19 (5:6), Jankovič 16 (0:4). Prosti meti: 11:27; PON: Di Marco
JADRAN: Slavec 25 (2:2), Poz-zar 12 (2:4), Petaros 3 (1:1), Sosič, Franko 9 (3:6), Stokelj 2, Starc 15 (7:8), Gej 12 (2:3). TRENER: Čehovin. Prosti meti: 17:24; PON: Franko in Slavec; 3 TOČKE: Slavec 3, Požar 2
Jadranovci so se v nedeljo oddolžili Dinamu za poraz v prvi tekmi. Za osvojitev končnega 5. mesta bo po vsej verjetnosti treba odigrati še eno tekmo. Srečanje je bilo precej izenačeno vse do sredine dmgega polčasa, ko so gostje zanesljivo povedli in tudi zasluženo zmagali. Med posamezniki bi pohvalili Volka pri Dinamu in mladega Slavca pri Jadranu. Niko Stokelj.
ODBOJKA / NARAŠCAJNICE
Borovke v tolažilni skupini spet uspešne
Od 7. do 12. mesta
Nuova Pallavolo - Kontovel B 3:0 (15:13,15:6,15:8)
KONTOVEL: Hrovatin, Kocjan, Emili, Picciola, Prašelj, Locasto.
Po seriji dobrih nastopov je Kontovel odigral eno svojih slabših tekem in zasluženo izgubil. Na poraz je gotovo vplivala tudi utrujenost, ekipa pa je bila tudi okrnjena. Se najboljšo igro je pokazala v prvem setu, v naslednjih dveh pa je bil njen odpor slabši.
Od 13. do 17. mesta
SanfAndrea - Bor 1:2 (15:11, 5:15, 8:15)
BOR: Carpani, Ciacchi, Husu, Bandi-no„ Derganc, Cunja, Bevilacqua, Stanič, Zompichiatti, Pizenz.
V 8. kolu prvenstva narašCajnic so borovke odpravile še eno oviro in ohranile drugo mesto v tolažilni skupini. Naše igralke pa bi lahko zmagale brez izgubljenega seta, saj so po nepotrebnem podarile prvi set gostiteljicam, kajti po dobrem začetku so popustile ter niz prepustile domači šesterki. Nato pa so Borove igralke reagirale, zaigrale zbrano in homogeno in brez večjih težav osvojile ostala dva niza in s tem novo zmago. (Dejan)
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sreda, 22. maja 1996
Z5
Horoskop
zapisal B. R. K.

OVEN 21. 3. -20. 4: Premagali kiste oviro, ki se vam je postavila na pot. Odslej bo vas korak lahkotnejši, dlj pa se bo spremenil v tolikšni meri, da se boste vprašali, ali vas je sploh Se vreden
BIK 21.4.-20.5.: Imelo vas bo, da bi se razpočili, vendar boste ostajali mirni in toleranti, kajti predobro se boste zavedali, da boste v nasprotnem primeru poleg prijateljev izgubili še sebe.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Naprtab si boste kup novih načrtov. Spraskati boste poslednje ostanke svojih mod, samo da bi uresničili svoje želje. A moč ne bo zadostovala; brez denarja bo ostala nemoč.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Vsakdanje težave boste reševali s spretnostjo starega modrijana, z nevsakdanjimi pa se boste spopadali brez primesi umišljenih posledic. Napredek, ki vas bo napotil k samoizpraševanju.
LEV 23.7. - 23.8.: Ne bo se vam zdelo nie katastru-felno, Ce zamujate priložnosti, kajti zavedati se boste, da so zunanje priložnosti zgolj slepilo, ki vam odvračajo pogled od notranjih zmožnosti.
DEVICA 248.-22.9.: Obnašanje simpatije vas bo dreznilo globoko v srce, kajti od nje ste pričakovali nekaj povsem nasprotnega. A nikar se ne bojte; gre zgolj za preizkušnjo vase resnične naklonjenosti.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Partner vas bo za spremembo izdatno razvajal. A ne mislite si, da bo nase prevzel tudi odgovornosti, M ste jih bodisi že zamudili ali pa se jim izogibate zaradi lenobe.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V iskanju družbe boste trčili ob nekoga, Iti vas bo presenetil s širino svojega duhovnega horizonta. Prisluhnite mu z odprtim srcem in kritičnim umom, pa vas ne bo zavedel.
STRELEC 23.11.-21.12.: Z navdušenjem in bojaznijo hkrati boste sprejeli dejstvo, da se v vašem življenju pripravlja pomemben premik. Navdušenje se bo kmalu poleglo, z bojaznimi pa se boste morali še spopasti.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Dovolj ste sposobni in iznajdljivi, da lahko delate manj za enak denar ali enako za veliko večjega, zato nikar več ne tarnajte, ampak odločno stopite na pot sprememb.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Ljudje vas bodo iskati tako množično, kakor da ste poslednji rešitelj na svetu. Ne odbijajte jih, niti jim ne solite pameti, ampak jih naučite, kako naj se s težavami spopadejo sami.
RIBI 20.2.-20,3.; V vaše telo se bo poselila umirjenost, duša pa bo se naprej nemima. Nič čudnega, ko pa še zmeraj niste prepričani o pravilnosti vase nove odločitve. Vse ob svojem času.
_________BENJAMIN________
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Mak
Najprej bi rada pohvalila vaše odgovore v Republiki. Čeprav so namenjeni drugim, v njih vedno najdem tudi kakšno misel zase. Upam, da se boste posvetili tudi meni in da mi ne bo treba dolgo čakati na odgovor. Zanima me, ah bom uspesno končala solo? Se bom izmazala iz težav? Je bolje, da ponavljam razred, čeprav sem doživela veliko krivico? Zanima me tudi, ali bom Se kdaj s fantom, s katerim sva se pred kratkim razšla. Bova ostala prijatelja? Bom se imela stike s prijateljem iz Ljubljane? Bom kmalu našla pravega fanta, ki mu bom lahko zaupala? Kaj bi Se morala vedeti o sebi?
Benjamin; Solo boš brez dvoma končala z uspehom, četudi leto dni pozneje. Ce razen prizadetosti, ki te tare zaradi krivične ocene, ni drugih ovir za ponavljanje razreda, ti priporočam, da ga ponavljaš -ne le zaradi tega, ker boš na tak način utrdila snov ter si omogočila nadaljevanje šolanja, ampak zlasti zaradi tega, ker boš pridobila veliko prostega časa zase. Prostega časa
pa mladim v tvojih letih, ki so preobremenjeni s šolskimi in drugimi obveznostmi, še kako primanjkuje. Prav v teh letih se namreč v posamezniku dogajajo najpomembnejši osebnostni premiki, zato bi moral vsakdo imeti vsaj leto ali dve časa, ki bi ga popolnoma posvetil sebi ter ugotovil, kaj mu resnično leži, kakšni so njegovi resnični vzgibi in interesi ter da bi vsaj malo počistil z navlako, ki se mu je nakopičila v dotedanjem življenju - na tak način bi tako-rekoč "prišel k sebi" ter veliko lažje in uspešneje zakorakal po zahtevnih poteh nadaljnjega življenja. Tako pa se morajo mladi neprekinjeno siliti v dejavnosti, začrtane po strogem programu, ki so jim ga pripraviti starejši, prav tisti, ki še sami ne vedo, kaj je prav in kaj ne, ki torej še sami niso uspeli rešiti svojih problemov, ampak še kar naprej zapletajo sebe in svet ter ga vodijo v pogubo. Ni treba biti jasnovidec, da opaziš, kako je prav vse živo prirejeno pogubnemu potrošniškemu mehanizmu; človek se ne vzgaja in ne šola za življenje, marveč za "smrt"; šola se zato, da bi
karseda uspešno funkcioniral v kolesju pogube, medtem ko ves ta čas ostaja nesrečen, zbegan in enostranski, njegova celovitost pa ostaja okrnjena, saj v življenju nikdar nima dovolj časa, da bi jo udejanjil. In tako se zgodi, da se na smrtni potelji tolče po glavi, obžalujoč, da ni bil dovolj pogumen, da bi se pravočasno uprl ter ubral pot, ki leži njegovi naravi in njegovim resničnim vzgibom, da torej ni bolje in pametneje izkoristil enkratnega darila, imenovanega življenje. Ne obžaluj torej, če si "zatajila" v tem kolesju, to je zgolj znak tvojega zdravja. Izkoristi to leto zase, razmišljaj o sebi, prepričan sem, da boš že kmalu odkrila v sebi svoje resnične življenjske nagibe, pa tudi smer nadaljnjega šolanja, ki ti bo pisana na kožo. S fantom, s katerim sta se pred kratkim razšla, bosta ostala kvečjemu dobra prijatelja, globlja vez se med vama ne bo obnovila, niti na novo razvila. Prijatelj iz Ljubljane se ti bo še oglasil, vendar tudi on ni tvoja prava ljubezen; le- ta bo v tvoje življenje padla kot z neba, na neki študentski zabavi čez nekaj let. Kaj vse bi še morala vedeti o sebi? Nič kaj takega, kar bi ti lahko povedali drugi; do najvrednejših spoznanj o sebi se boš dokopala v lastnih izkušnjah in z lastno pametjo; ne ostani zgolj pri doživljanju in praznih frazah, sprejetih iz učbenikov, ampak se skušaj samostojno opazovati ter samostojno razmišljati o svojih opažanjih, pa boš prišla do številnih koristnih spoznanj, ki ti bodo predstavljala najbolj zanesljivo svetilko na tvoji življenjski poti. Vse najboljše ti želim!
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov žehte izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Vojkova 78, 1000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne žehte čakati na odgovor v Republiki ah žehte obširnejši in Cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Tom Cruise na premieri svojega novega filma
Ameriški igralec Tom Cruise je takole pozdravil oboževalke, ki so se zbrale ob premieri njegovega novega filma Mission Impossible. (Foto: Reuter)
Policistko ugriznil v zadnjico
MUENCHEN - Nek moški je konec prejšnjega tedna na muenchenskem letališču neko policistko v trenutku, ko se je ta obrnila proč, ugriznil v zadnjico. Policisti so 45-letnega skladiščnega delavca ustaviti, ko se je skupaj s kolegom na kolesu vračal z zabave. Oba sta se do mož (in žena) postave vedla nasilno in jih zmerjala. Kasneje se je izkazalo, da je imel veseljak z ostrimi zobmi v krvi 1,8 promila alkohola.
Postavili mesto iz 12. stoletja
HANGZHOU - V znanem kitajskem turističnem središču Hangzhou na vzhodu Kitajske se turisti lahko vrnejo v čas kitajske dinastije Song iz 12. stoletja. Pred kratkim so namreč v posebnem parku zgradili vemo podobo nekdanje prestolnice dinastije Song, ki je vladala med leti 1127 in 1279. V »starodavnem« mestu, ki se razteza na dvajsetih hektarjih površin, si je mogoče ogledati tudi narodne noše iz tistega obdobja, mnetniške izdelke, tipično arhitekturo in ureditev vrtov.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
Z	AVTORICA ČLANKOV	VRSTA BARVE	MISLECI DUH PRI PLATONU	KAMNIT SPOMENIK	L0LL0- BRIGIDA	KONEC POLOTOKA	ZRAK (LATIN.)	MALEN- KOSTNA ZENSKA	JUDOV. MESEC	TRST	OPATUANA BAVARSKEM	UKRAJINSKO MESTO	JOŽICA	AVTOR: LUKA PIBER	VOLČJA ČEŠNJA	DNEVI RIM. KOLEDARJA	MODNA KREATORKA CHANEL	ERNA MUSER	KRAJNA BIZELJSKEM	SL FIZIK (JANEZ)
OSEBA, KI GRADI NA ČRNO														DVOGLAVA MIŠICA						
AMATERSTVO														EDOMOV POTOMEC IVAN CANKAR						
NORV. PESNIK (IVAR)						EGIPT. BOG AMER. SKLADAT. IEUGEN)				OSEBA, KI TOŽI								ŠELIGO RUDI		
										CVETICA S TRNI								AZUKE		
NADA VIDMAR			TREBEZ ORGANIZATOF PRI DELU				KRVAVA KLOBASA PREVRATNIK									NEM. FILOZOF (LORENZ) JAMA				
KRAJNA OTOKU UGUANU					FILIPINSKI VULKAN				LIBANON MESTO V PIEMONTU			VESLAŠKI KLUB	FOTOGRAFIJA	DANILO ŠVARA TRDA KOVINA			KRAVICA			
MUSLIMANSKO M. IME					DVANAJST KOSOV						VHOD						IGRALEC DANSON			
											TROJANSKI JUNAK						NEM. LUKA			
ANGL. FILMSKI PRODUC. (ARTHUR!					BOLNICA ZAOCI GLAS														PTICA NJORKA	ORGAN ZA VOH
LJUDSKO IME ZA MAVRAH				PODOBA IZ TREH DELOV								PREBIV. SOSEDNE DRŽAVE								
				TORINO								RUBIDIJ								
M. IME						ZVEZEK ZA SKICE									KOVNA ZLITINA ZELEZA					
AMER. SKLADAT. COPLAND						TANTAL			AVSTRU. SKLADAT. BERG						NOVINAR STAKUL					
‘smv
‘NVfnv
Vi
'Notrvv
‘craal
‘V)nn3DiS
‘oiaAO
‘Nvlnvu
‘HLLdDLL
'stn
"raiNra VNS330 ‘MNV8 ‘031 ‘dOlSA
Tvona
‘SVEV
‘VDI
'sa
‘TH
'OdV
‘nvti
'N3DiO
‘VDIAVAta
‘ZV1
‘AN
‘US
‘3311201,
‘WH
‘N3SW
‘ujnoch
‘OAislmianli
‘Sd33I9
‘lmiaV330N33
lOUABJOpOA
:A31IS3ti
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.30
TV dnevnik
RAI 1
9.35 11.20
12.25
12.35
13.30
14.10
15.55
17.30
17.50 18.00
18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
23.00 23.05
0.00
0.30
1.00 1.15
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: L’ avventuriera (kom., ZDA ’52) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: Quella sporca sto-ria del West (vestern, It. ’68, i. A. Giordana) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nam: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Variete: Luna Park - La zingara (0769/739321)
TV film: La mia piccola donna (dram., ZDA ’94, i. G. Harrison, J. Garth) Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La passione di Giovanna d' Arco (dram., Fr. ’27, r. T. Dreyer)
i	| RAI 2	§0 RETE 4		^t> ITALIA 1		fr* Slovenija 1		I	B Koper
	Variete za najmlajše		Gospodarstvo		Otroški variete		Videostrani		Euronevvs
	Potrebujem te		Nan.: Avvocati a Los		Aktualno: Secondo noi		Otroški program		Dialogi, oddajo vodi Ezio
	Film: El Desperado (ve-		Angeles, 9.00 nad. Un		Nan.: Super Vicky, 9.45		Deklica Delfina in lisica		Giuricin
	sten, ’67, i. A. Giordana)		volto, due donne, 10.00		Genitori in blue jeans		Zvitorepka, 3. del		Ameriški avtorji:
	Rubrika o zdravstvu Tg2		Zingara, 10.30 Renzo in	H	Šport: L’ Italia del Girot		Hov!, 3. del		Emily Dickinson
	33,11.45 dnevnik		Lucia, 11.45 La forza	H	Nan.: T.J. Hooker		Roka Rocka		Slovenski program
	Aktualni variete: I fatti		deli’ amore, vmes (11.30)	H	Odprti studio, Fatti e mi-		National Georaphic, 1.		Bližnja srečanja tretje vr-
	vostri (vodi G. Magalli)		dnevnik	■	sfatti, 12.50 Šport studio		del ameriške dok. oddaje		ste
	Dnevnik, 13.30 Navade		Nan.: Hiša v preriji		Otroški variete Ciao Ciao		Poročila		Primorska kronika
	in družba, rubrika o		Dnevnik		parade in risanke, 14.25 I		Kolo sreče, pon. tv igrice		Vsedanes
	branju Bravo chi legge		Rubrika o lepoti		protagonisti		Zgodbe iz školjke		Ameriški avtorji:
	Variete: 1 fatti vostri		Nad.: Sentieri		Variete: Colpo di fulmine		Dlan v dlani		Emily Dickinson
	Nad.: Quando si ama,		Film: Una notte con vo-		Kolesarska dirka 79. Giro		Dosje		Euronevvs
	15.10 Santa Barbara		stro onore (kom., ZDA		d’ Italia (4. etapa), 17.00		Slovenski utrinki, oddaja		Nočni sodnik, nanizanka
	Dnevnik		’81, i. W. Matthau)		Studio tappa		Madžarske TV		Koncert Salzburškega ko-
	TV film: Professione		Dnevne zanimivosti:		Nan.: Primi baci		Ljudje in zemlja, pon.		mornega orkestra
	chauffeur (kom., Fr. '93,		Giorno per giorno, vmes		Odprti studio in vreme,		TV Dnevnik 1		Vsedanes
	i. E. Douglas, 3. del),		(19.30) dnevnik in vreme		18.45 Secondo noi, 18.50		Male sive celice, kviz		Večne melodije,
	vmes (17.00) dnevnik		Variete: Game Boat		Šport studio		Fallerjevi, 19. del		italijanski film
	Sereno variabile		Dok.: Amici animali		Nan.: Baywatch - , 20.00		Kolo sreče, tv1- igrica		Režija: Carmine Gallone.
	Šport in dnevnik flash		Film: Sotto il vestito		Mr. Cooper - Telesna		Risanka		
	Nan.: Ispettore Tibbs		niente (krim., It. ’85, i. R.		straža (ir M. Curry, M.	iHffl	TV Dnevnik 2		
	Šport in kratke vesti		Simonsen, T. Shanley),		Wilson, R. Symone)		Gospod Bean, 13. del		
	Variete: Go-Cart, risanke		vmes (23.30) dnevnik		Film: Di coppia in cop-	RfEj	Film tedna: Aya, avstral-		
	Večerni dnevnik		Pregled tiska		pia (kom., ZDA '91, i. B.		ski film		
	Film: 11 burbero (kom., It.		Rubrika o lepoti		Bridges, S. Channing)		TV Dnevnik 3	OtO Hrvaška 1	
	’86, i. A. Celentano)				Šport: Giro Sera (vodi	BjS	Severna obzorja, 5. del		
	Aktualna odd.: L’ errore -Napaka Dnevnik, Neon o knjigah				Raimondo Vlanello)	Rim	VVimbledonski zastrti-		
		lS CANALE5			Nan.: Street Justice - Oče Joe		pljevalec, 3. del Poročila		TV koledar
	Ponoči, na trgu Italija				Aktualno: Fatti e misfatti				Santa Barbara, 1261. del
	Variete: Tenera e la notte				Italija 1 šport				Dobro jutro
	Nad.: Destini		Na prvi strani, vremen-		Nan.: Super Vicky, 2.00				Poročila
			ska napoved		Le ragazze della Terra so-				Literarno vprašanje:
			Maurizio Costanzo Shovv		no meglio	ST Slovenija 2			Miroslav Krleža
m, RAI 3			Aktualno: Forum - Tele-						Glasba v času:
			vizijsko sodišče (vodita						Dunaj
			Rita Dalla Chiesa, Sante	# TELE 4					Hrvaški likovni ustvarjalci:
			Licheri)				Euronevvs		Ivan Rendič
	Jutranji dnevnik, drobci		Dnevnik TG 5				Bajke na Slovenskem,		Ko odrstem
	Film: 11 tempo si e ferma-		Sgarbi quotidiani	jg			2. del		Poročila
	to (krim., ZDA ’48)		Nad.: Beautiful (i. Ron		19.30, 22.15, 00.20 Do-		V žarišču		Ljubezen, 249. del Dva filma za groš, pon.
	Videosapere: Vstop pro-		Moss, J. McCook, Keshia		godki in odmevi		Oci kritike		
	st, Kinematografija, Me-		Knight Pullia,)		Nan.: The Cat		Stoletje filma: Britanski		ameriškega filma
	dia/Mente, Zdravje, Fau-		Nan.: Robinsonovi -		Nad.: Fiori d’ arancio		film, angleška dokume-		Pomembno in nepomem-
	st, Potovanje po Italiji,		Strip barbecue (i. Bill Co-		Nan.: Nice Friends, 16.00		tnarna oddaja		bno, 11. del
	Znanstveni dnevnik, Ce-		sby, Lisa Bonet)		Chicago Story		Zlatama, amrisko-itali-		Ljubim svoje mesto
	stni pistelji	H	Variete: Časa Castagna		Glasba: Slot Machine,		janski film		Poročila
	Dnevnik	B	Otroški variete Bim Bum		18.15 Parole e mušica		Gospod Bean,		Portreti hrvaških sklada-
	Aktualno: Teles ogni,	■	Bam in risanke		(vodi Valerio Fiandra)		12. del angleške nanizanke		teljev
	13.00 Kljub vsemu,		Nan.: 11 villaggio dei cor-		Al lupo! Al lupo!		Severna obzorja, 4. del		Hrvaški likovni ustvarjalci
	mojaltalija.VideoZorro		šari		Gospodarstvo		Pesek časa, 2. del ameri-		Otroški program
	Deželne vesti, dnevnik		Risanke: Georgie		Odprti prostor		ške nadaljevanke		Hrvaška danes
	TGR Eurozoom		Kviza: OK, il prezzo e				Včeraj, danes, jutri		Domače videosmešnice,
	L’ Italia dei sindaci		giusto! (vodi Iva Zanič-				Po Sloveniji		1. del dok. serije
	Šport: streljanje, super-bike, nogomet, bezbol		chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike	(•) MONTECARLO			Iz deževnega tropskega gozda, 2. del slovenske		Kolo sreče V obnovi Hrvaške
	Dokumentarec		Bongiorno, A. Elia)				dok. oddaje		Dnevnik
	Dnevnik, deželne vesti		Nogomet: Ajax-Juventus				V vrtincu		Poslovni klub
	Aktualno: 10 minut		(pokal prvakov, finale)		20.00, 22.30, 1.30 Dnev-		V žarišču		Kulturna krajina
	Variete: Blob		Dnevnik		nik, 13.30 Šport		Rim: finale pokala prva-		Jaz sem pesem,
	Aktualno: Mi manda Lu-		Variete: Maurizio Costan-		Film: Viva Las Vegas		kov v nogometu, Juven-		glasbena oddaja
	brano		zo Shovv, vmes (0.00)		(gla., ZDA ’64)		tus - Ajax, prenos		Dnevnik
	Dnevnik, deželne vesti		nočni dnevnik		Varieteja: Tappeto volan-		Sakralni koncert APZ		Slika na sliko
	Aktualno: Linea 3	Ujjg	Sgarbi quotidiani		te, 18.00 Zap zap		Tone Tomšič		Vse ima svoj namen
	Hollywood party		Pregled tiska		The Lion Trophv Shovv		Koncert Quarteta Tartini		Poročila
	Dnevnik, pregled tiska		Nan.: Cin Cin		Film: Anna dei miracoli		z gostjo Mario Graf - harfa		
	Variete: Fuori orario	Hro	Pregled tiska		(dram., ZDA ’62)				
	Motonavtika off-shore	n$	Nabožna oddaja		Film: Kruli (fant., VB '83)			' ^	
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč,-otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Festival Evroradia;
22.00	Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 18.00 Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00
Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Poslušajte; 21.30 Ars antigua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.47 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10,40 Power play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zabavno glasb, odd. A...O...A..; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val-
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Villa Ut; 19.15 Siigla singel.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Srednjeevropski obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 13.) 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 13.50 Lahka glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18.00 Literarne podobe: Miirabi-lia poetica; 18,30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17,10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 14. Srečanje mladih glasbenikov treh dežel.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 IR Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG *-
ZMERNO	TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE AffTI-
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna hunta se pomika prek n asih krajev. Za njo bo k nam prehodno pritekal razmeroma hladen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 05.22 in zašlo ob 20.36. Dan bo dolg 15 ur in 14 minut.
V-
_y
Luna bo vzšla ob 9.39 in zašla ob 24.17. Prvi krajec bo 25. maja, ob 16. uri in 13 minut.

TEMPERATURA VODA
POSTAJA	stC
Mura Gornja Radgona 12,6 Sava Radovljica	8,2
Sava Šentjakob	11,4
Sava Hrastnik	12,2
Sora Suha	11,4
Ljubljanica Moste	11,8
PLIMOVANJE
Danes: ob 7.21 najnizje -37 cm, ob 14.58 najvisje 20 cm, ob 20.10 najnižje 6 cm, ob 00.23 najvisje 13 cm.
Tutri: ob 8.06 najnizje -30 cm, ob 16.17 najvisje 21 cm, ob 23.29 najnizje 3 cm.
^ ..............J
BIOPROGNOZA
Vremensko občutljivi ljudje bodo nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali, zato bo tudi delovna storilnost zmanjšana.
POSTAJA
Gradascica Dvor Savinja Veliko Sirje Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper
9,0
12,9
10,8
10.2
19,3
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
12
8
4
0
-4
-6
Snežna odeja je dokaj sesedena in utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško tezo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje.
DANES
GRADEC
9/15
M. SOBOTA O 9/15
MARIBOR > 9/15
CELOVEC
o 6'14
TRBIŽ
S. GRADEC 8/14
O PTUJ
KRANJSKA GORA 3/13
TRŽIČ 6/16
CEUE O 9/16
KRANJ
OVIDEM
10/18
ZAGREB
9/16
LJUBLJANA
10/16
,N. GORICA ^ 10/18
N. MESTO O 10/17
GORICA
POSTOJNA n 6/16
KOČEVJE
Slovenija: Danes bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Najvisje dnevne temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 19 stopinj
UMAG
OPATIJA
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo jutri prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami.
PAZIN
JUTRI
GRADEC
8/20
M. SOBOTA
O 10/19
CELOVEC O 7/19
O 9/19
TRBIŽ
GRADEC
6/18
KRANJSKA GORA Q
3/17 TRŽIČ 6/19
CEUE o 9/19
ZAGREB 8/2l
UUBUANA
10/20
,N. GORICA GORICA q 10/22
N. MESTO O 10/21
POSTOJNA
o 5/18
KOČEVJE
CRNOMEU
V Sloveniji: V Četrtek bo večinoma sončno. Po svežem jutru bo dan toplejši od današnjega.
Obeti: Tudi v petek bo sončno in Se toplejše.
12/22
»RTOROŽ
UMAG
REKA 12/21
OPATIJA
PAZIN
POREČ
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Vrnil se je Japonec, ki se je predal 29 let po koncu vojne
MANILA - Pripadnik japonske cesarske vojske, ki ga niso obvestili o kapitulaciji Japonske in se je pred predajo 29 let skrival po džungli Alpinskega otoka Lubanga, se je po 22. letih vrnil na ta otok s 15 milijoni lir za krajevne otroke.
Ko so leta 1945 na tioocenskem bojišču utihnili topovi, ni nihče obvestil poročnika Hirooa Onoda, ki je nadaljeval svojo »zasebno vojno« in se hranil s sadeži in divjačno. Sele 10. marca 1974 se je predal in izročil svoj meč nekemu filipinskemu generalu.
Sedaj 71-letni Onoda se je v spremstvu žene in nekdanjih soborcev vrnil na Lubang, kjer ga je dočakalo več kot tisoč otočanov in pokrajinski guverner Josephine Ra-mirez Sato. Ta mu je predstavil 81-
letnega Candida Tria, ki ga je Onoda v šestdesetih letih ranil, ker se je približal njegovemu skrivališču. Ob zvokih filipinske in japonske himne sta se moža objela. Candido Tria je novinarjem povedal, da ga je Onoda ranil v hrbet in noge, a da mu je po tolikih leti že odpustil.
Nekdanji oficir japonske vojske je ob izročitvi čeka za 15 milijonov lir povedal, da denar namenja izobrazbi lubanške mladine, tako da jo bodo vzgajali v duhu miru in ne vojne.
Po svoji predaji pred 22 leti se je Onoda vrnil na Japonsko, od tu pa izselil v Brazilijo, kjer je nekaj let vodil neko kmetijo. Po svoji vrnitvi v domovino je ustanovil naturistično kolonijo, kjer mlade seznanja z metodami preživetja v nemogočih razmerah.
Privoščil si je 350J<ilometrski izlet do švedske prestolnice
Pri švedskem Adelsu (20 kilometrov od središča Stockholma) so slikali medveda, ki si je privoščil kar 350-kilometrski »izlet« iz svojih severnošvedskih gozdov (Teiefoto AP)
Protestno zaprtje Eiffetovega stolpa
PARIZ - Tudi včeraj kot dan prej so uslužbenci turistom preprečili dostop na Eiffelov stolp. Razočaranim obiskova-lem so povedali, da to ni stavka temveč le protest, ker vodstvo noče rešiti vprašanja parkirnih prostorov za uslužbene.
Diana si želi v New York
LONDON - Princesa Diana je pripravljena plačati kar 12 milijard lir za luksuzno stanovanje na newyorSki Peti aveniji, kjer je nekoč živela Jackeline Kennedy. Stanovanje ima pet spalnic, tri sobe za služinčad in prekrasen pogled na Centralni park. Kot je zapisal Daily Star, bi Diana rada živela v ZDA, kjer je bolj priljubljena kot v Veliki Britaniji.
Davkarijo moti brezplačno pivo
DUBLIN - Od svoje ustanovitve leta 1759 irska pivovarna Guinness daje brezplačno svojim uslužbencem dnevno po dve pinti (nekaj več kot liter) piva. Sedaj pa je irska davkarija sklenila, da bo moralo kakih 2 tisoč uslužbencev plačiti 27 odstotni davek na vrednost 400 pint piva, ki ga letno dobijo od pivovarne. Davkarija računa, da bo vnovčila letno 120 milijonov lir. Morda pa se bodo uslužbeni vrnili k stari tradiciji, ko so pivo spili kar na delovnem mestu in jo niso odnašali na dom.
Prva Skandinavka na vrhu Everesta
34-letna Lane Gammergaard iz Kopenhagna je prva Skandinavka, ki se je uspešno povzpela na vrh Everesta (Teiefoto AP)