Stav. 91 V Trsta, v petek 16. aprila 1920 > tainlSt XIV Izhaja — fcvzemSi ponedeljek — vssk din zjutraj. — Uredništvo : ulica sv. rrančiškp AsiSkega Stev. '20, I. nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-nikvu. — Hefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoretj I*ta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 3.—, pe! leta L 18.— in celo leto L 36.—. — Te!efon uredništva In uprave 3tev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 «tnt osmrtnice, zahvale, poslanice rn vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. bestda, najmanj pa L 1.—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinost. Naročnina in reklamacije sc pošiljajo izključno upiavi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 20- Protestno zSiorovonje v Zagrebu. \les narod brez razlike sironR odločno za Reko in RfirofottlRe držam meje. ZACREB, 11. Danes dopoldne se je vršila v Zagrebu na Wi4sonovem trgu velika protestna skttpsčina za Reko in zasedene kraje. Skupščini je pris.:si\o\ala cgrsmna innož-.ca ljiid-£tv a, Vi ie napolnilo Wilsonov trg in stranske i I ce. Skupščine so se udeležili h>di člani vla-J •de /. banom dr. Mat kom Lagir^o na čelu. Ob j !0 •, ie otvoril v itnenu pri prav Ijainega odbora zbor vanja publicist Milan Marjancvie, ki je •la^ic^al, da se je sklicala zopet skupščina pretesta in bolesti, ali nadeja se, da ie zad-oia. Moralo se je pokazati, da se ne damo niti b silo prestrašiti, niti sc ne pustinj rzigravati s prc.arc. Hoteli so nasiaviii j>a?5, da bi r.us sprli, ter se pričeli govoriti o trgovanju in nameri Skadra z Reko. Tod-a nvt nočemo odstopili od svojih zahtev. Obe vprašanji se morala obravnavati posebej. Pogajanj tu ni. Ako imamo mi kake pravice v Albaniji, bomo to vprašanje rešili "z Arnavti in ne z Italijani, medlem ko bomo retko vprašanje reševali z Iialjani. Nato je govoril Juraj Desaetrović v imenu JDS ter .poudarjal med drugim, koliko trpi t;aš narod še ved-o pod tujim jarmem Ideja demokracije, ki jo je sveiovaa vojna rodila kot Heio svco izvedle. Narodna dolžnost pa je, da Čuvamo svoje posamezne enote in da se no-tmio umakniti z Jadrana. Mi ne moremo do-p ust iti, da vstane nova \v slrija. Govonvk se izjavlja kel prepričan pacifist, toda pacifizem ne gre tako daleč, da bi moral dopustiti- da Ki se narodu rezalo meso z živega telesa. JDS sti-j: na načelu, da zsfaeva narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in za našo državo ozemlje od Soče do Varda-rja. Za nas ne ob?i.o$a ničesar, da sc ne bi megli zediniti z vsemi ivcjimi silami, kaiar preti domovini ne\?rnost, in da ne bi :>iog!i poravnati vseh sv<»jih sporov. Akc se našd. vprašanji ne rc-5:;u zu nas povoljno, bom? imeli dovoli zavesti in moči, a a bomo odbili vse napade na iirše življervske koristi. V imenu Hrvatske zaedr.ice jc govoril dr. Karlovič, ki je^naglašal, da se je zbralo ftrv ?lsko prebivalstvo pcsJednj* krat, da naglasa, Jn Reke nočemo opu^trt! pod nobenim po-y jem. Imeli smo močnejše neprijatelje kot je Italija, oa ivas niso uničili, in uničila nas ne l:;i jvjj Italija- Krertkovidni ko državniki en-tei'.c, ki mžsltjo, da b« se pri nes nalU stranki aH pa človek, ki bi pristni na njihove želje. Proti Italiji bomo vsi združeni. Doscdaj v.i.* z Anglijo mi Frafldio, toda poslednjo btvedo wna nared, ki bo Naša držav« ?c r.iorn razširiti tako kolikor dalo pr:bivf». naš narod. Zato morajo biti naše meje oh Soči. Kct govornik Hrvatske ljudske slran-ke še slabše kot prej. V starem meslu ni Reki jc avtohtoni živeH »a* narod. Ko je bila Reka zasedena, naan je dala entenla svet, nai o. tonemo mirni. k»r s«vo tudi storili. Preden t krene-mo kf>rake, vprašamo, ali Anglija in 1 ranevja potrebujeta. Italije, ali pa potre-bv c Italija njiju. Kot kr&čanska slrarika je ljudrka strar»ka za mir, toda če bi bilo treba zrli*'.', jc ranje pripravljena. G. G}mo LJcbič, preJ&ecol^ \ plivati na- nK>. Toda tudi ta pas-t ne bo uspela, ker smo \ tem pogledu složni. Ako nas kdo nrjpade, t>o zadel na 12 milijt-nov seljaških prsi, ki bodo zrra!c odbili vsak ncp?d. Govornik navaja, kako je neznosne trpljen|e Dahnati-ncev, Primorcev in Isiranov, ki ste^e že tisočletja na braniku ;>rctt Halijeaom in kalerirn hočemo pomagali k<-i svejrm bratom. Poziva vse stranke \ no\i državi, raj se zedtnijo in organizirajo. se re^-i jadransko vprašanje za pruviine. Za cln\ krnel pc/na pcman Reke. Kvarnerja, l-trc in Dalmacije /a naše naro.'no življenje. V imen a beguncev iz zast Jonih krajev je go-\ < i 1 hrvatski pesnik Rikari Katalinić-Jere-tov. ki je opisoval hinavski način, po katerem so Italijani prišli v naše kraje. Nitii hoče Skader zamenjali- za Reko. Prepričani pa smo, da ni \lada in stranke pri nas, ki bi pa io pristala. Ako hoče konfetrnca v Parizu vzeti nam Reko, naj ve, da smo pripravljeni poginiti za Reko in ktro. N»to ie govoril reški be^uncc. demokratski avtonomaš Gothardi, ki je tzjavH, da se sicer ne strinja popolnoma z fu^osloveuskimi zahtevami, toda on in njegova stranka se strinjat r s tem, da Reka ne sme priti pod Itaii}©-Re%a ne more živeli brc/. Jugoslavije in Jh-voslavija ne brez Reke. Dusedaj se je jako malo misiilo na Reko in malo podpirala akcija za *-iio. Noče predlagati nobenih :esol\;crj, toda noziva vse. naj proti vladi, ki bi opustila Reko, dvignejo revolucijo. Zatem jc govoril g. Milanović, ki jc pravkar d-ošel, preganjan iz Ptde v Zaj£reb. Na^Iašal ie t*, pijenje naroda v Istri. Naš narod \ Istri je lul pripravljen z orožjem \ rc-ki, ustaviti ?e Itelijauom. toda zapeljali s-o j^a glasovi, da f ripadel pod našo državo. Za njega ni vtrarik in je popolnonia složen. Jugoslavija je niejjova rešitev. Istrski narod ni holel preje-ria'.t niti živeža od Italijanov ia ko so j^a boleli priA.tobiti z zamenjavo denarja pr>d zelo ugodnimi pogoji, so v revni južni Istri, da ne govori o gornji Istri in zavednih Slovencih, •nrlklmU? to nonuđbo in rekli, da bodo denar prinesli, ko pride Čika Pero-, pred cerkve in ga sežgali. Narod upa, da pride reSiiev in da bo na Učki gori zavihrala naša zastava. Opjsaval je nadalje trpljenje našega naroda v Istri in povedal, da naše šole v Istri sicer niso zatvorjene, toda Italijani so pcsla\ili vanje svoje učitelje. Narod sam pa jrin noče verovati. Tudi v cerkve so postavili svoje svečenike. Od.iaŠali so ljudstvu r:jc^o-. o imetje, toda narod še vedno upa, da pr:dc z Učke £ore rešitev in svoboda za Reko in Istro. Ko.1 zadriji govornik jc nastopit v imenu akademske omladine g. Reven, ki jc poudar-jt;l, da je akademska omladina došla težkega Erca na skupščino, da ponovno izrazi svoje o^orčeiije proti nasilju in krivici. Vzrok današnjega stanja se nahaja v nas samih, v notranjem razdoru in v borbi demokratov s parlamentarno zaednico, ki se bere za oblast. Dokler se mi v lastni hiši pravdamo, ne bomo močni, in sovražnik nas ne bo upošteval. Omladina, ki je dala Jukiča. Stojčiča m Principa, je sklenila, da vstanejo novi Principi preri vsem našim notranjim in zunanjim neprijateljem. Po zaključnem govoru Milana Marjanovića, ki se je zahvalM velikemu odzivu, so se predlagale resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Resolucije se glase: Jug«mloveni, zbrani danes na skupščini v Zagrebu, na VC'»Is ono v eni trgu, naglašajo odločno in ponovno, da po Wi>lscnovib načelih samoodločbe, ki so jih sprejeli zavezniki in vsa E\rc?pa, nihče nima pravice, da trga narode in pokrajine '/pod ene državne suverenosti poJ drugo brez dovc^enja naroda za katerega gre. Ugotavljajo z ogorčenim srcem, da se kljub temu načelu žrivuie po Wi!soncvem predlogu nad 400.000 Jugoslovenov, in ka-kor da ta žrtev se ni dovoli strašna, se namerava po najnovejši vesteh odtrgjti J^igosla-viji Kvarner, od davnine naša Reka ter nujno potrebna luka za izbod na morje. Zaradi tega Jugosloveni, /brani danes v Zagrebu, brez razlike strank in slanu na skupnem zboru, složno in enedušno najresneje in najener-protestirajo: 1. proti nameravani u-grabitvi; 2. proti vsake.rtu nad^ljnenu popuščanju v jadranskem vpra?a.r.ju ter odločno poudarjajo, da brez Rcks m Kvarnerja nima Jugoslavija bodoč':osii in razvoja; brez Reke .n Kvarneja je gotova smrt v kulturnem In gospodarskem o žiru nsla h Jitgoslavi^i; 3. zahteva z vsem poudarkom, da vlada države bMS in fijena delegacija v Parizu ne popusti lili za ped več od onu^t. k;»r je že popustila pod pritk-koi« razmer, pa raj prkie ponovni pritisk oJ katerekoli strani. Izjavljajo svečano, da ne bo naš narod nikdar pristal na nepravično rešitev jadranskega vprašanja in zlasti ne bo dopustil nobenega tujega vpliva na Reko in Kvarner.* Te resolucije sc odpošljjejo vla-di 'ai naši ddlcgac'}: v Parizu. Nrto je povzel besedo ban dr. Lamini«, ki je izjaviJ, da je bila prvotna misel prirediteljev skupine, naj bi tudi zastopniki vlade rekli svoji be?edo. Toda hrvatski ban noče sedaj govoriti, govoril bo takrat, ko bo pozival na združitev pod zastavami. Zatem so se udeležniki veličastnega zbora razvili v'izprcvod, na čelu Sokoli in godba. Izprevod je kienll pred stan savske divizije, kjer so manifesfanti priredili navdušene ma-mCestac.'.e dosedanjemu poveljniku savske ćR-vižije, generalu Maiiću, novemu vrhovnemu nadzorniku topništva. Mani fes tan-ti so priredili tia*.dušene nu r.ifcvitacije naši vojski, kra-iju in regentu prestolonasledniku Alekaan-diu. Pri tej priliki se jc general Matic zahvalil za mrmrtestacije, ter je pcmdarjal veliki pomen dejstva, da nas vidi s\et pri splošno narodnih vprašanjih združene z enotnim ciljam. Rešitev naša leži v nas samih, a-ko bomo v vsem uediti?eni in ako bomo varovali, kar je z velikimi žrtvami oos&^el naš Iroi-merski r.y»-od. Končal jc s klicem: Naj živi naš prestolonaslednik Aleksander in naš c-dinstven: narodi Nato se je zahvalil generalu Maticu v i-menii menifestaniov g. Rikard Kat&iinić-Je-retov, nakar je izprevod krenil pred pcslo-pit Sokola, kjer se je razšeJ. — Na skupščino so doši: številni brzojavni pozdravi, med drugimi od Jutjoslovenske Malice v LjuHiani, SLS, SK.SZ in Slov. Straže tz Ljubljane ter drugod. Hkrati se jc vršil v Zagrebu tudi shod kc-niumMov, ki se vsled kratkega roka ni mogel odpovedati, toda tudi hrvatski komunisti zastopaj) glede jadranskega vprašan}« isio stališče, kakor ga je zavzela velika raar.ifc-»tacijska skupščina. LJUBLJANA, 11. Protestni skupščini v Zagrebu je bila odposlana nastopna brzojavka: Današnji protesl hrvatske centrale bodi tudi tolmač istega mišljenja fn protesta cele Slovenije. Nikdar ne bomo priznali v nasprotju z narodnostn::n načclrm vsiljenih nam državnih meja. Prenesli- smo mrvogo žrtev pohlepnosti sosednega imperijalizma, utelešenja naše gospodarske svobode, naše Reke, pa ped nobenim pogojem ne-bemo žrtvovali, r.aj pride karkeli hoče. Ljubljana, 11. aprila tc?20. Za slovensko ljudsko stranko: Bogumil Remec; za Slov. krščansko-sccijalno zvezo, proiesor Mazovec; za Slov. Stražo: Marko Natlačen. Jadransko vprašenje. BELGRAD, 11. Rimski dtpisnik >Politi!ke« javlja: Sr.nčnjo vest iz Londona, ki poluradno potrjuje, da se bo v San Rernu posvetila vsa D07Cmosl rešitvi jadranskega vprašanja, so Odborova seja poliiičnega društva »Ed'no-sii« bo v torek, 20. t. m., ob 20 v običajnih prostorih. Vabljeni so vsi odborniki, nam ciniki m po njih vpeljani prijatelji društva. Predsednik. Sredstva nelojalnosti. Socijalisti, ali morda le nekateri socijalisti so izdelali baje neki načrt za avtonomijo Reke. »Piccolo« navaja imena nekaterih socijalištov, ki da so podpisali ta načrt. Obenem pa zatrja — upravičeno ali neopravičeno, to nas ne zanima — da s^ ta imena zabeležena tudi v sodnih in redarstvenih zapiskih. To je nelojalno postopanje proti soc i jahl odenvo kratiš ki stranki, -kajti taka dejstva, kakor jih tu porablja Piccoio , ni-kal ior nc morejo tfi-ti odločilna za presojanje je li kak program, ali kak cilj dober ali slab. ludi ljudje, ki jim niso imena zabeležena v nikakih sodnih ali redarstvenih zapiskih, mo-re.jo sestavljati zolo slabe načrte, ali kiii^lo-vati cilje, ki so naravnost pogubni. — Ali nelojalnost vPicco3a.t se ni ustavila tu, marveč se je obrnila tudi proti Jugoslaviji. Meni namreč, da mora bi.ti Jugoslavija jako na slabem, čc potrebuje podpore takih ljudi!! Socijalisti pos-tajajo naenkrat — propagandisti za Jugoslavijo!! In to edino zato, ker hoče Piccoio* v boju proti socijalistom strašiti 7 — prekrižajte se! — Jugosloveni. Cc že noče pomagati nobeno drugo sredstvo, pa naj pomaga ta —■ bavbavf Jugoslavija je država ljudi, ki so jim imena zabeležena v soinih in redarstvenih zapiskih! Je li tako postopanje lojalno?! Tako sodelujejo ti ljudje za dosego prisrčnega sporazuma na podlagi pravičnosti in — zdrave pameti! In bi dostavili še — poštenja! Tu je pač umesten vzklik nekdanjega tirolskega poslanca patra Greute/ja: Pfuj! Komunisti na Hrvatskem. V varaždinski »Volji Naroda čitamo: > Uspehi komunistov v Zagrebu in po drugih krajih so s:1no preplavili iti iznenadili vje nazadnjaške življe. Demokracija se tega ne plaši, ker ve, da jc to le začasen pojav, ki iz naše kmetske države ne napravi komunistične, v kateri bi bilo vse vsakogar. AU to poraščanje komunizma po mestih je dokaz, 'da široki sloji nimajo zmisla za gosposka politična natezanja, za plemenski spor in zgodovinske meje, ampak le za velika vprašanja, gospodarska in socijalna. Samo hitra socijalna in agrarna reforma more odbiti boljševizem in komunizem. Tako sodimo tudi mi. Dva užaljena »ardifa«. Včerajšnji Lavora-lore je objavil dogodbico, ki je zelo značilna za sedanje razmere v zasedenem ozemlju. Pred nckoVtko dnevi je izšel v »Lavoratoru -dopis iz 1'urlani}^, v katsn-m jo Uvpisnik protestiral proti divjaškemu početj;i tamošnjih arditskih oddelkov. Prebivalstvo v Medei je zahtevalo 'takojšnjo odstranitev nrdilskih oddelkov in zagrozilo v slučaju neizpolnitve tc zahteve s splošno stavko. V torek ob 14 sla prišla v uredništvo Lavora tora-: dva arditska častnika, ki sta vprašala po ravnatelju Passi-gliju. Ker ga ni bilo takrat v uredništvu, ata odšla in se vrnila ob 17. Ravnatelj Passigli ;u je sprejel iui vprašal, kaj želita, nakar sta zahtevala, naj jima pove ime onega dopisnika iz Furlanije. Prssigli je seveda odločno odkioni! io zahtevo in izjav iL da odgovarja cn osebno kot ravnatelj lista za vse dopise in da lahko pošljeta resen in stvaren popravek, toda on da si pridržuje pravico do svojih pripomb *k popravku. Častnika sta nato zahtevala, naj jima da pisane izjavo v tem zmislu, kur je Pas-sigli tudi odklonil s pripombo, da nima navade izdajali pisanih izjav; kdor ne veijame njegovi besedi, naj ne prihaja k njemu po pojasnila. Častnika sta poizkusila tudi z grožnjami, leda uvidela sta kmalu, da je vse zastonj in sta odšla. V sredo zjutraj sta stražila dva ard'ta na ulici pred Lavcratorjevlm uredništvom, a popoldne okoli 15 jc prišel eden onih dveh častnikov v uredništvo in ilopil izzivajoče pred Passiglija, zahtevajoč, naj mts pove ime dopisnika iz Furlanije. Svojo zahtevo je podprl s tem,\la jc segel grozeče prob bodalu, toda v irtem hipu jc segel tudi Pa»-sigli po revolverju. Stvar jc končala tako, da je vrgel sluga častnika skozi vrata Pol ure pozncic jc prišel zopet v uredništvo Trdliiki častnik z nek'in človekom, ki se tudi iztlaja za bivšepa ardi'ta, in ponudil Pa s sigi 'ju svojo vl-zvtko, ki pa jo je ta c-ločno odklonil in pokazal obema nepovabljenhna gostoma vrata. Ker se jc tilo medtem zbralo že precej ljudi, sta častnik in ajegov drug smatrala, da je najbolj^, če odideta. Tako se je stvar za sedat končala. — Pri nas postaja, kakor se vid:, vsak dan prijetnejše! Obalna že!e?.«ica Trst—Tržič. Generalni civilni komisarrjal jc s tozadevni™ odlokom pooblastil glavno ravnateljstvo državnih železnic, oa lahko izvrši potem svojih organov pregled zemljišča na licu mesta, merjenje in tehnične priprave za sestavo načrta za obalno železnico iz Trsta v Tržič. Studeatom zemljedelskih znanosti. Na podlagi kr. odloka od 25. novembra 1919 št. 2526 bodo omladinci- iz zasedenega ozemlja in tisti, ki zadobijo italijansko državljanstvo po nvi- j rovni pogodbi z Avstrijo, ako so obiskovali tretji tečaj gozdarskega oddelka na zemlje- , delski visoki šoli na Dunaju, lahko sprejeti ; kot redni študenti v prvi tečaj višjega držav-; nega gozdarskega zavod« v Firenze proti po-' ratvljatnemu izpitu, čigar program je določen po tozadevnem odloku ministrstva za zemlje-j dehtvo. S te*n odJokom se prizadeti lahko | seznanijo v okrajnih gozdnih nadiornUrtvih,; ki se nahajajo v mestih okrajnih civihvh ko-misai i^atov, v Tr»tu na generalnem ctvitnew kom isprlja t u trg Uniti in v Gorici na ravna-' teH*tvu državnih gozdov. V varfttvo bfetif»0r»&Ćiiejta gr*dav«. Civilni > komisarifat za Trst m okolico nain j* poslal"' orepis odtoka bivšega vrhovnej|a povelfništva * vji krogi sprejeli z vekktm zadovoljstvom. Listi pifejo, da bo jadransko v.pr&ianje rešeno na tej konferenci. Kakor se splošno sadi, ko koiifertKica trajala samo pet dni, to je od 19. do 24. t. m. Ne samo iz kratke dobe zasadanja konference, marveč tudi iz drugih okolnosti se more sklepati, da zadovoljnosl Italijanov aikakor ni utemeljena in da bedo zavezniki odpotovali iz Sam Rema ter pustili jadransko vprašanje na oni tečki, kakor ^ na konferencah v Londonu m Parizu, f^iačclnik j pisarne ministrskega predsedništva je že pred i tednom odpotoval v San Rento, da pripravi j vsa potrebno za bivanje in delov a&je delegatov. Za jugo slovensko delegacijo so priprav- j ljen.i stanovanja v hotelu Regina. Mkiistr-1 s koga predsednika Nitt'ia bosta spremljala ' minister za zunanje pc?le Scialcja in državni | podtajnik v ministrstvu za zunanje stvari conte Sforza, o katere^!" v Italiji sod'jo, da je med diplomati nafbo. s' poznavatelj razmer v Jugoslaviji. Sforza je !>il tudi zastopnik Italije pri naSi vladi na K-fu. PrestoJonaslednik vojski. BELGRAD, 14. Prestolonaslednik regent Aleksander je da-l objaviti naredbo, v kateri čestita vojski za velikonočne praznike in jo pozivlje na nadaljnje delo za ojačenje in kulturni napredek naše države. Dr. Ribar za sporazum z "Narodnim klubom«? BELGRAD, .13. (JDSJ Dr. Ribar je nenadoma odpotoval iz Bel£r.il^tja odnesli iz naših zemelj v Carigrad in Brtiao. Vrhovni svet je izročil to našo zahtevo posebni komisiji, »k-i bo o stvari razpravljala in s»lavi!a primerne predloge vrhovnemu sveiu. Ruski begunci. BELGRAD, 14. Veliko število ruskih beguncev in prejšnjih emigrantov je zaprosilo za služb-: v Jugoslaviji in sprejema nuše državljanstvo, ker nameravajo za vedno ostati i , v naši državi. Za invalide. BELGRAD, 14. V kratkem izide naredba o. Mivalitfih," ki jo je bil svojčas izdelal minister j Kora^. Naredba ostane neizpremenjena. Iz-premeni sc le v teliko, v kolikor to zahteva j sedanje finančno stanje, države. — Velika | konjeniška vojašnica v Zemunu se preuredi j v velik invalidski dem. Namestili se bodo \ 1 njem najprej slepci in potem oni vojni pohab-1 Ijenci, za katere ni mesta v Belgradu. Obsojen bolgarski general. BELGRAD, 14. Iz Sof;«> poročajo: V štabu j nemškega maršala Mackensena je bil kot za- : stopnlk bolgarske armade general TantHov.! Kol ta-k je izvini r?zna poneverjenja in dru-j ge nerednosti. Bolgarska vojaška oblast ga je | tož+ia in šzročiia vojnemu sc-iišču. Obravnavaj ptfoii njeinu se je vršila pretekli teden. Obsojen je bil na 6 let težke ječe. Vest o italijansko-bolgarski protijugoslovenski zve^.i izmišljena. SOFIJA, 14. Rimska Agencija Štefani ofi-ciielno dementira vest, ki >o jc objavila ^Re-j vue d^s Ba4can . - . Po tej vesrti je bolgarski ministrski predsednik Stambulir.oki italijanskemu ministrs-kemu predsedniku Nittiju ponudil italijansko-bolgarsko zvezo, ki bi bila naperjena proli Jugoslaviji. Ta vest jc popolnoma izmi#iier.a. Iz reske beznice. i KEKA, 15. D'Annonzio skrbno dela pri se-' stavljanačrt« za novo republikansko usta-!vo reske države. Pomaga mu pri deki ma-'džarski komunist doktor Sisa. Govori se, da j D'Annuaeio namerava proglasili reško repu-I bj»ko že v bltenjib d«eh. Namerava baje tudi razpisati posojilo, porabiti del skupička za ; svetovno revoduoijonarno propagando *v ■ svrho odrešitve potlačenih , del pa za sani-! ranje svopb... psrdon! — reskib H«anc. — Tako se bo itaKiasska vlada morda vendar ! enkrat usmilila in zasedi« s svojimi četami [Reko, da ga r**i težke nalog«, ki mu yo je j poveril«! Iz tokoslovaSke. Za odpravo izjemnega stanja na Slovaškem. PRAGA, 14. Vlada je konferirala s koalicijo. Sklenili so, v kratkem razveljaviti izjemno stanje na Slovaškem. Ameriški bcs&baž za Čehoslovaško. PRAGA. 14. Češki producenti bombaža v Ameriki snujejo organizacijo čehoslovaških i producentov bombaža v svrho izvoza tega : predmeta za čehcslovašl?c predilnice. IZ R3J55JE. I Ruska mirovna ponudba Italiji in Ameriki. MOSKVA, 11. Moskovska sovjetska vla-i da jc pcslala italijanskemu ministru za zuna-j nje posle SckJcji in ameriškemu državnemu i tajniku Colbyju brezžično sporočilo, v katc-j rem ponovi:o opozarja na njeno odkritosrčno pripravljenost za mir in kjer izraža svoje obžalovanje, dči so gotove države sicer izjavile pripravljenost za mirovna pogajanja, da pa stavljaj o lake pogoje, iiz katerih se jasno razvidi, da ne želijo miru, temveč vojno. Iz Nekoje. General Lcttwitz in major Eischoil aretirana. BEROLIN, 15. (S.) Wclfova agencija javlja, da sta bila general Liiltvvitz in major Bischoff aretirana v Horstu na Pomeranskem. Mnistrstvo v Berolinu zastraženo. BEROLIN, 15. (S.) Nov list Berliner Tag-blatt am Mittag« javlja, da vlada sicer upa, da se bodo pristaši novega državnega prevrata odrekli svojih načrtov, a je vendar dala zastražiti po policiji in oddelkih s strojnicami okoli ministrstev. General Moraad pride v Malnc. MAJNC, 14. (S.) Tukaj se pričakuje general Mornad, poveljnik angleških zasedbenih čet. Kz Avstrije. Angleška in italijanska trgovinska zbornica na Dunaju. DUNAJ, 14. Kakor javljajo listi, se na Du-uaju usla.novi-ta angleška 'n italijanska trgovinska zbornica. Tirolski poslanci odložili svoje mandate. DUNAJ, 14. Vsi tirolski poslanci deželne zbornice in narodne skupščine so odložili svoje mandate vsled nastupa državnega kan-ceiarja dr. Rennerja v vprašanju priključitve Avstrije Nemčiji. Alizc odpotoval z Dunaja. DUNAJ, 14. Načelnik francoske misije na Dunaju Aliize je c-tipotoval z Dtuiaja, da nastopi službo v Bernu. Pred svopm odhodom v B«rn je Aliize izjavil proti poročevalcem raznih listov, da bo er.tenta po ratifikaciji miru zagotovila trajen obstoj Avstrije. Vprašanje razmerja med Avstrijo in Nemčijo je definitivno rešeno pc versailleski in saintgermainski mir. pogodbi. Avstrija mora ostati na vse strani neodvisna. Šopronj proti priključitvi k Avstriji. BUDIMPEŠTA, 14. Listi objavljajo proglas mesta Šopronja, ki se obrača do zavezniških misij in naglasa, da hoče mesto ostati pri Madžarski, s katero zvezano že nad tisoč let. Manifest protesiira proti temu, da Avstrija anektira Šopronj. V Sea Rcsra je.... lepo vreme. SAN REMO, 15. Agencija Štefanih javlja: Nocoj pride iz Francijo g- Scialoja; za jutri se pričakujeta gg. Lloyd George in Nitti, ki i prideta oba po morju. Belgija nc pošlje svojega cdporlanstva, ker ni na dnevne.u redu vprašanje, ki bi se tikalo nje. Javlja se prihod : turškega odposlanstva, čeravno ni bilo po-i vabljeno. Turki so določili za svoj sedež hotel, kjer bo tudi grško cdposlanstvo. Dvorane vile Devachan, kjer se bo shajala konferenca, I se preurejujejo v ta namen. Tekem zasedanja konference bo vhod strogo prepovedan. Italijanski policijski agenti bodo stražili po okolišu. Vreme, ki je bilo davi deževno, je sedaj ' lepo. M'llerandovo potovanje v Saa Re«o. ; PAiUZ, 15. (S.) Ministrski predsednik Mil-lerand bo odpotoval v petek »zvečer v San Remo. Spremljal ga bo maršal Foch. Z istim vlakom odpotujeta angleški zakled-d: tajnik Bcnar Lavv, angleški minister lord Curzon in grški ministrski »predsednik Venizelos. PoslaniŠka konferenca. PARIZ, 15. (S.) Konferenca poslanikov se snide danes. Določil sc to čas ljudskega glasovanja v Mariemverdertu in se bo razen tega odkoričala izdelava madžarske mirovne pogodbe. Seje poslanikov se bo udeležil angleški pos-lanik lord Derby. Italijanski poslanik v Berolinu. RIM, 15. (S.) Kom. De Martino, bivši glavni tajnik vnanjega ministrstva, je odpotoval danes v Berolin, da prevzame vodstvo italijanskega poslaništva. Preden precMoži svoja pooblastila, bo počakal prihoda drugih cn-tentnih poslanikov. Politični aretirane! m Irskem izpuščeni. LONDON, 15. Pred kratkim je izbruhnila na Irskem — kakor znano — splošna stavka, ; ker je vlada odklonila zahtevo po izpustitvi ! političnih aretirancev, kateri so s svoje sirani odklonili sprejem vsake hrane v' zaporu. Včeraj je bilo — kaker se zdi, po posredovanju novega poveljnika na Irskem — izpuščenih 56 simrfeinercev, ki so jih odpeljali v bolnišnico. Drugih 24 izpuste danas. Ko so are-Liranci prišli »z zaporov na uKco, jim je priredila množica burne ovacije. Množica je bila tako gosta, da ni bilo mogoče priti v bližino zaporov. Slraa IL 'EDINOST« štev. 91* V Trstu, dne 16. aprila 1929. o \arstvu btfciijografične^a gradiva ki je šc v veljavi in ki so glasi: 01. 1. Ne sme se predati noben premičen niti nepremičen pred;net na zasedenem ozemlju, ki ima kako umetniške, zgodovinsko, arheološko ali palcontološko i vrednost. Prodaja, oddaja ia kakršnakoli iz-premembar lastnika takšnih predmetov, je j brez pravne veljave, ako se je izvršila po 24^ maja 1915. Ci 2. Premakljivi in nepremakljivi j predmeti, o katerih je bila gori beseda, se nc sinejo prekladali z mesta, kjer se nahajajo. To se lahko zgodi samo ledaj. ko imajo bili, izročeni v \arstvo vojaškim ali civ ilnim cbla- , st'n». Tisti predmeti, ki se bodo prekladali po tej odredbi, bodo zaplenjeni. I/, muzejev, galerij slik, bibliotek, iz javnih in privatnih arhivov in sploh iz zgodovinskih, umetnih in kulturnih zbirk se ne sinejo jemal: niti tisti j predmeti, ki nimajo v čl. 1 označene vredno-( sti. — Čl. 3. V čl. 1 našteti oredmeti se nc rm-^io iz premi n jati nfti popravljati brez dovoljenja generalnega civilnega komisarijata. Čl. j 'i. Tisti, ki bi našel ali ki ima kaJc predmet! umetniške, zgodovinske ali arheološki vred-j posti, ga mora la-koj naznanili generalnemu: civilnemu komisarijata potom civilnega koroi-sta-ijata. županstva ali vojaške oblasti. — ĆI. j 5. Prestopnike gornjih dokičeb bo kaznovalo i ck rajno sctKSće z zaporoin oi 30 dni ali z g!o- j ho efn 2000 lir. Morebitne prošnje za izvoz ali j 2a prekladanje biblijcgrafične^a gradiva se, morajo vlagati potom pristojnih oblasti na; .ir^lov generalnega civilnega kemisarijata. Kava pcrastla. Generalni civilni komisar":-; jut je določi! ceno kilogramu sirove in v pra-j vem razmerju tudi pečene kave na 4 lire. Ta. cc-na velja ca 11. t. m. dalje. \T 1 Cene mesa- Tukajšnji magistrat poraća: V rniislu čl. 4 odredbe kr. jiubernatorata od 20. ' maja 1019, št. 25400-1 f su določene najvišje; cene svežega govejega tako-le: Sprednji j dtli po 7'40 lir kg; zadnji deli po 8'SO lir kg; j rebra po 10'60 lir k g- Cene zmrzlemu mesu] ostanejo neizpremenjene. Glasbena Matica«. Danes t:H 10 Je skupna j pevcka vaja. Kazora\ljalo se Vj tudi o važni j rade v i. tičoci se pevskega zbora. Obenem se i ^be-do sprv;emali tudi novi člani. Rcdcljufc?. . »odoljvbke, zglasile se danes zvečer v pro-; štorih Cl. M. , da naraste število t'anovj pe" kega zbora do one \ l«nc, ki Jo zahteva i nas narodni -ponos \ Trstu. — Ob 20 in pol je vaja za. orkester. Mestna zastavljalnica. Dane-, v petek pred-poldne se bodo .prodajali razni dragocen: j predmeti ser 144 ki so bili sprejeti v juniju. 1919; pcpoldne razni ncdragoceni predmeti! ser. 144, ki so bili sprejeti v juniju 1910. Nasilje v l7»ji hiši. Včeraj prcdpoldue okoli: 10 sla poći ki v hiši >t. 5 v ul. G. Galiin-a dva! strela iz revolverja. D\a Ur. stražnika, ki sta; bila i a ni blizu, sla ustrelila s svoje strani dva-j krat v zrak, Ja bi priklicala pomoč. Prišlo je lukoj nekaj orožnikov in zatem so šli sku- • raj v prvo nadstropje omenjene hise. Tu je ( stanovanje družine Bnchbergcpri katerih! stanuje -Ceh Ju3:? Bclinskv. Ko so prišli s'.raž- j ri i k in orožniki na omenjeno stanovanje, so, našli v sobi Dolinskega človeka, ki je ležal na! tleh \es v krvi. Bil je io neki Ahmcd Husein, j po narodnosti Albanec. Kaj se je zgodilo? G., Bolinskv je zastopnik neke izdelovalnice piva j r,a češkem, ki ima nekaj svojih lokalov tuka; i v Trstu. Eno tako pivnico (v ul. Cai ducci) jc dal v nai^m omenjenemu Albancu, doma v ul. ■ Ca»p:te!ii š». 6. Bol;nsky je moral k vojakom ; in ko se ;e pred kratkem vrnil, je opa/il, da je i Ahmed H'iseln izpremenil pivnico v nek:?k i zel-o sumljiv lokal. Ridi tega je Ahmedu od-j povedal ir» na njegovo jneslo Dostavil nekega drugega voditelja. Toda Huseia r.i hotel spre- i jeti kar tako te odpovedi ter je vložil proti: Bclinskemu tožbo. Ahmed je tr-Jil, da je dobili pravdo, ki sc je vlekla zelo mi dolgo, Vcera-i J še šel obiskati Bolinskega ter je zahteval od | r.jega uekaj na račun odškodnine. Med njima; je 'prij.b takoj do besedi in morala sla se ne-' varno skregati, kaiti Ahmed Huseln ;e po-; Jegiiil revolver in dvakrat ustrelil proti Bo-Unskemu. Ta-Te se je besno vrgel na napadal-j ca in s pomočjo Viktorja Pucbbeigerja, ki mu j je pritekel na pcročt sta Albanca razorožila, j V lvuii jeii jc začel Bolicskv udrihati raz-1 oroženega Ah meda z revolverjem po ^lavi ini precej rani!, tako da je padel na tla. j Stražniki so ranjenca pobrali ia spravili v j bolnišnico, kier se bo zdravil ped a rentom, i Tući Boliniiky je bil aretiran, toda prot? vc-' čeuu so ga zopet izpust'!!. Mrlič v morju. Včeraj ckt'i poldne so op:..-' žili človeško truplo, ki je plavalo po kanalu j pri K Ječe m mostu. Mrliča >o po-ie gnili ven z. \r\:r.i. Truplo so zatem prenesli v kapelo tu.-J krišnje bolnišnico, kjer so ga razrczali u<,»o- j fovili, da jc smrt nastopila v vodi. Ta i:gcto-^ vHev jc bila potrebna, ker se je lakoj mislilo ; ca kak zločin, ker jo imel mrlič eno roko ovito in levo oko ranjeno. Mrlič kaže 45 let. iina kostanjeve brke in lasi malo -kodraste. Obleka je temna, imel je velneno m3io iu srajco z mehkim ovratnikom. Ranil ga z brivsko britvo. Z. voze i rešilne posiaje so pripeljali včeraj v tukajšnjo bol-riišnico ntkega Franca Paca, 30 let, doma v ul. Mura 5, V. Na obrazi* je J:uei dolgo rano « d brivske "britve, ki mu je Sla od levega oCesa do brade. Kanil ga je Adolf Vassilich. i*£li. ki je bil aretiran radi napada v Vicoio delle Vilie. Nć-d Pucem se je samo maščeval, kajti h"! je ranjen cd njega po glavi prod nekoliko dni. Vassiiich je bil aretiran. Puc i:i on fte nista mogla videti radi ženskih zadevic. Električne žice za 12.009 lir so ukradli neznani lopov: snoči iz trgov'ne cleklričnih naprav bratov Moroldi v ul. Boschetlo št. 2. Dvanajst tieoč lit so ukradli neznani taije iz blaga^c v zalogi vina Amalije Cetinich v ul. Felšce Vene7'an št. 13. V zalogo so prtli \<.rA po navadi po ov inktfc. Spravili so se naa-preje v vežo h šc št. 6 v ulic? Madottna del Mare. Tu so prevrtali zid in na ta način prišli v omenjeno zalogo vina. Dober prijatelj. Neki Ugo Livoran? je bil aretiran, ker je uki«del svojemu sostanovalca Ivanu Lazzariniju 47® lir. »Potaa k«c?fa t»o 35. 1 obak i | — katerega so orožniki zaplenili — je til s likraden v tobakarni Ferdinanda Comotarta. Velika zaplemba sladkorja. Včeraj so kr. i ' straže preiskale skladišče trgovca Hugona j Marincicha v ulici 30. oilobre ter na-; šie pri njemu 33 q sladkorja, katerega so mu! I zaplenili. Žepar. Včeraj jc neznani žepni lat izmaknil j 'nekemu Frančišku Kussianu v ulici S. Nicolo | listnico s 320 lirami. Poroten sodišče. Roparski usacr. Včeraj se ie začela razprava preti Josipu! 1 Bizjaku, doma iz Dolge Poljane na Vipavskem ; ! radi roparskega umora, ki ga ie izvršil nan! j kme tom Josipom Frol iz Vipave. Rajnki Jo-, j sip Frol ie imel nekaj denai-ja in ga je hotel. deti v neko ljubljansko banko. Njegov sova-! | ščan Alojz Rehar mu je izročil svojih 3000 j lir, naj mu jih tudi de:ic \ banko. Sklenila sla, da bi se šlo črez mejo brez dovoljenja. Zato: sta. naprosila znanega tihot?pca Josipa Biz-' jaka. naj pomaga Frolu ćrez me;o. B'/.jak js ; rekel, da sta se on in Frol «ešla 30. julija! 1919 bližu Cola ia odondot sia jo udarila1 proti meji. Kmalu sc jima je pridružil še neki I tretji človek. 1:ar se pa Bizjaku ni post-bno; dcpadlo. Radi .tega je oslal zadej in pustil; druga dva sama. Proti noči sta prišla v Rov-j tc ter sta prenočila pri kovaču Alojzu Sla-' betu. Bizjak pa sc je urtavil na Medvedjem j brdu. Drnjji dan je nadaljeval na Rovle in tu • je našel ona dva. Med tem ko jc estal tretji. potnik v Ro'. lah, sla šla Frol in Bizjak dalje | proti Tratanu. Na pot- od Rovi do Tratana j Je Bizjak ubil Frola, kakor je sam priznal. Ko • -la pr?š'a blizu Sarajevske Grape, sta počiva-j Ia — je izpovedal Bizjak — in Frol mu je tudi i dal pili. Nakral da mu je prišla misel v ijlavo. ■ da bi f>a ubil. Radi le^a je začel udrihali j po jflavi z nekakim krivcem, i:i sam ne vc j koliko krat ga je udaril po <;lav Ko se m:» je zdelo da je Frol mrtev, mu je vzel dennr —j kakili S600 kron — in -Ja piistil ležati. Truplo; umorjenega Frola so našli S. avgusta 191? na ; poboč'a Sanjevske — Zaradi tega zlo- čina je ^cdel df.es na zatožni kiopi imenovani j Jcs'p Bizjak. Obravnava sc ie bila začela že j prej. t .da pri prvi razprav' sc jc zdelo, da ni j Bizjak pr! čisti pameti in l jdi lega sc je mo- j r&la zadeva .cd^od ti, da bi izvedene; lahko J preškali njegovo dušcviio spanje. — Pri v če-j rajšnji razpravi je obtoženec priznal svoi čin.* Tc-da, ko se ie zbudil drug; dan pravi da sej ni niti spominjal, kaj je nepravih Denar da jej del \ nekol jub'jansko banko. Bile so zaslišane; neke priče, ki so izpovedale, da so videle ob-: toženca v društvi z rajnkim Frolcm. — (Raz- , pra^.a se nadaljuje danes.) književnost in umetnost Karol Pahor: Častni večer g. Šimenca. Po dolgem ča^u sc jc med tržaškimi s!o-» venskijni umtiniki obudilo zepet >delov:uije j na glasbeiiem polju. Preteklo soboto nam je ! pokazal pevski zbor Glasbene matice svoj j letošnji prvi uspeh, ki pa bo še večji, če se bo ( zbor moških za precejšnje število pomnožil, j To scfoolo pa nam priredi koncert -Drama- j lično drušiv o s častnim večerom g. Šimenca, j Šimenc, ki si pridobiva na tržaškem odru j vedno večja tla. je že kot jjc.jcncc moškega! učiteljišča v Gorici (kjer sva bila soSolca) ka- j zal veliko nadarjenost na dramatično-glasbe- j nem polju. Kakor so pa na tedanjih šolah sku- j šali zatreti vsak talent, tako sc jc moral tudi j Šimenc sekali z mečem energije pol skezi Lr-j njevc profesorske nauke in ukaze. A čudno, j da so ga ravno v petju tako mučili, dokler j ga slednjič niso vr£li. Niso pa zmagali, kajti j šc listi večer po razdelitvi izpTičc\al jc do-j kazal Šimenc na zaključnem šolskem kon-, cerlu, da so »a krivično sodili. Z burnimi a-1 plavži je bil priznan njegov talent, ko nam j jc zapel Če na poljane.... in : Mornarja«. Od; lis lega dne je bil Šimenc prepričan, da si bo j na umetniškem polju iskal lavori k. Val ve-j like vojne je pobral tudi, njega, kjer pa nam j ni utonil, kajti po dokončani vojni smo ga ; srečali v raznih tržaških kabaretih, kjer si je i ostankih vojaških cunj služil s svejim lepim glasom grenak proletarski kruh. Posrečilo sc mu je slednjič dobiti mesto pri slovenskem Dramatičnem društvu, kjer ga vidimo še dandanes v njegovem uspešnem delovanju. Za sobetni večer si je izbral res zgol-j ume t-i aiški program. Med raznimi točkami črtamo i tudi Michel: Človeka nikar in v Schubert: j Jelšev škrat - (ErlenkotMg.) Michel, nekda-! i nji vodja Glasbene Matice v Gorici, rodom Ceh. nam podaja v tej skladb, vse ono, kar 1 sam ni mogel pesnik Gregorčič opisati z be-Ucdami. Globo-ki pogled \ delavnico božjih uslvarlanj, do obupnega vzklika nesrečnega, | Človeka ustvariti — nikar . je izražen v glo-j bokem dramatskom spevu — spremljan z le-! piax posnemanjem delavnice TV delavnico j sem tvojo zrl... . F. Schubert, katerega šte-j icmo številu onih največjih skladateljev je v j svoji kratki življenjski dobi ustvaril mnogo ; velikega in med tem tudi »Jelševega škrata^ i (Erlenkonig). Ta skladba mu je dala eno prvih I priznanj, ker jc z njo ustvaril predvsem nekaj ! novega. Vsi baladrvi skladatelji so namreč ; pred njim pisali balade v »bolj lahkem, popol-J nem slogu — šele on je z Jelše vim škratom -■ dal baladi dramatični (operni) značaj. V tej j skladbi vidimo jezdeca s sinom v naročju, ki ; dirja skozi šumo, noč in vihar. V prikazni j sklzmjajočih se jelš vidi sin jelševega škrata I ter opozaria cčeta. Oče ga tolaži, da *o le zi-| baloče se jelše. Ali sin vidi škrata, kako se j sklanja k njemu in gA vabi s sladkimi obiju-v krog gozdnih vil. Z grozo se stiska sin v očetovo naročje ter «:lo prosi, ga I ubrani škra4a. A oče ga tolaži in mu prige-i varja, da so to le drevesa, ki jih sklanja vika*. V takšnem pogovoru groze, prijezdijo slednjič na dvor. Ko pa oče razjaše, vid« sina v naročju — mrtvega. Ves ta recitativni spev je spremljan z mojstrskim spreudjevanjem, ki posnema grozo noči in viharja, a vmes mo-- - - T- > i • " ' ■ Skladbi Človeka nikar< in »Jelšev škrat-bosta nosili krcno tega večera. Vse drug* skladbe, ki nam jih poda Šinrenc s precej iz- šclaign« glasom, (italijanska šolaj" kalior:: Dr. B. Ipavec: »Menili . Kosoval:": Dve solzi-(manuskript), Pavčič: Pred durmi-, Hildach: Pomlad so skladbe lažjega znača;ar o katerih bo povedal kaj več kritik. SOPiSh Pcdgrad. Naša čišk? metropola ima čudno I srečo s svojimi ko^uisarji. Edinost se je že | bavila z gospodam Samiuartino-m, ki je bil pesnik in fantast. Tadaj mu je bil adlatus go-| spod Petrovich, ki se je zdel pametan mož. Kcmaj je šel Saram ar ti no je postal Petrovich komisar, in kemaj jc post?! komisar, je že začel fantazirati. Pa pravijo, da je Pedgrad pusto gaezdo, ko navdušufe v. vladr. resne može k najbolj smelim pesniškim kapri-'clair. Najnovejša kaprjola go&pcda Petrovich r, je ta: Sklicuje učilc-ljstvo za nedeljo na sestanek, Ja ma tam zabiča, na} dopisuje Izključno v italijanskem jeziku. Radovedni sme, na podlagi kakšnih zakonov bo io zabičeval. in prosimo gospede učitelje, naj nas o tem obvesle, če bo sploh kdo smatral za umestno, da se odzove pozivu nove šclske cblasti, ped-grajskega občinskega komisarja. Gospod Pe-trevich. mi imamo izvrstne za-kone, pisane in tiskane v tej dolini 3olzr ki se kliče Zemlja; ni treba, da si naročate zakona z — Lune. Pomislite, da ste zastopnik države in da jc Vaša prva dolžnost, koristiti državi. S svojim postopanjem pa ii ne koiistite, bodite uverjen'. Pomislite, da sle komisar v čisto slovenski občini in ne na Luni. Kedaj bcrr.o enkrat uslišani, da se z nami postopa po zakonih, samo po zakonih? Justitia regnorum fundamentuni, nc pa fantazija. — Dekle. Tukajšnji pevski zbor se pripravlja ,.a veliko spomladansko veselico s sodelovanjem polnoštevilne godbe iz Kojskcga. Spored. ki bo vseskozi jako zanimiv, se objavi pravočasno. Iz Dekanov. V sredo. 21. t. m., bo praznoval 'u šesldesetletnico svojega pevanja daleč naokoli znani naš navdušeni narodnjak in cerkveni narodni .pevec Josip Toškan. Že leta 1860. se je vpisal v tedanje pesroarsko društvo, pozneje ie bil mnogo let predsednik Čitalnice, in pevskega druživa Zrinjski ter jc sodeloval na vseh narednih veselicah in prireditvah kot navdušen pevec. Nastopil jc fudi na taborih v Kubedu 1. 1869. in v Dolini 1. iS78. ter je še sedaj neumoren in navdušen narodni in cerkveni pevec. Beg ga živi šc mnoga letal — Istran, DAROVI. Pipč&rji za moško CMD: Od veselja, da pip- j čar-i tako imenitno puščajo , darujeta Ivan; Mare 20 —. Karlo Scsič 10'—; iz pušice v ro-: janskem k on s umne ni društvu L 23'20 in K jusl. j 3*—, iz pušice pri Žiberni {Katalanu) 3 30;, Smid 3'—, neznan revež 3'—, Albert Sirk 3—, Tone 3'—, naša Milka 2'—, Šinigoj iz Dorn-berga 2'—, Fratnik (Sv. Lucija( 2'—, Brkič (Sv. Lucija) 2 —, Matevc (Idrsko) 2 —, Panjek ■2'_, Kralj po častnem večeru 5'—, da bo jekreglo 1—, da nc bo okroglo 1'—; skupaj L 87'60 -;- K jgsl. 3'—. Denar hrani uprava. — Za lonjersko podružnico CMD je nabrala i £dč. Angela Pečar o priliki zborovanja 34 lir. I G. Ivan Marija tok h. št. 55 dodal 5 Lir. ki jih je dobil za neko cdškodnino. Srčna hvala • vsem darovalcem! _ ____———— Borzna poročila. V Trstu, dne 15. aprila 1920. j j Jadranska banka 420— 440: Ccsulich 744- 752 ex. Dalmatia 475- 485! Gerolimich 3225- 3275 | Libera Triestina 1440— 1460 j Lloyd 2?°9~2f?! Lussino — 3225 j Martinofech 617" 6231 Oceania 610- 620 Prem uda 805; Tripcovich «45— 855 j Ampelea r 745— 755 j i Cement Dalmatia 455— 465 ex ! ! Cement Spalato 530— 540 j Krka ' ^ 585- 595; Čistilnica olja 860— S80 Čistilnica riža .255— 265 j Čistilnica petroleja 4300— 4400 Tuja valut« na tržaškem trfa: V Trstu, dne 15. aprila 1920. ! Neprepečatene krone 8.- 8.20 ■ avstrijsko - nemške krone 10.80— 11.— ! čehoslovaške krone ^ 32.- 33.— 'dinarji 68.- 70.— t levi 38.- 39.— j marke 22.- 22.50 francoski franki 141.-142.— švicarski franki ^ 395*--400.— : angleški papirnati funti 88.- 89.— | rublji 31.- 33.— i na pole on i 88.- 90.— ! angleški funti zlati 108.-110.— i Tinca Lusclitzky roj. Bizjak Anton Lusclitzky poročena. Postojna, 10. aprila 1920. HALI OGLASI I IŠČEJO se svirači za instrumente na pihala •7.a izpopolnitev društvenega orkestra. — Sprejmejo se ludi ako niso popolnoma vešči. Naslov pove "tns. odd. Edinosti. 501 KLAVIR ali gjianao, tudi potrefevn poprave, se kupi v vsakem kraju. Pisali na naslov:; Carlo Cauer, Trst, ul. S&litario 25. Al. 508 VREČE vsakovrlne kupuje J. Margon, ul. ~r>_____ t •_____ . «__1 .___eno « --- ~ ELASTIČNI trakovi Pirclli. za vezanje lr! se proda>o po /.merni ceni. Traversale ul. Bosco št. 4, vr. 7. 507 ZLATO, srebro, kron?, pfač, po najvi^iih cenah Pertot. ul. S Francesco št 15, II. n. 417 j Iščem lepo opremljeno, svetlo in zračno soho v Barkovljah. Pcnudbe pod * Bančni urad-j T^ik na ias. oddelek Edinosti. 506 ——^——__—immmm——_______ KUPUJEM vreče in cunje. Babič, Mol in j grande 20. 493 ; SREBIOi DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki mite- trg št. 3 (oicj Barrie^a.) Tel. 329. ~ ' 3341 - j i KROJAČKICA Avgust Stular ul. S. ^rancesco i | d'Ashri štev. 34, lil. je edina dcbroznaiia karo-i lačni ca v Trstu. 3367 P P R PP ^za m £ l Seidel & Neumatin in ag,Singcr* Gast & C-asscr „__,, ___ _ . . .... Tvrdka ustanovljen 1. FRRHCESC0 3E8H3R popnvUaoja. Trst, ul. Campsnile 19 0. PIKO, zlatarnica-iirsrnicii Trst, Corso il«v. 15 Kupulem srebrne krene in goadinarie po najvišjih cenah. Ešse se in posestno m MM t io maiiji? Hrvat ali Mm, kise razume y gospođ^irsKlli poslih, PžeMUžViiiofliiiiki Msf.ii!. ilžilž Istri 2. j popolnemu zmožna mit stroke Peloiai a pgfeiln. I Peter i M. priredi mladina iz Materije v nedeljo, 18-aprila v dvorani g. Kastelica. — Pri plesu svira inandolislična skupina „Viktor Parma". Sre?«Sow z jan^om. Zdravnik v Gorici dr. Just Bačar uL XXIV. Difilo (ml ul. Tre re) 9 (v bližini kapuduske cerkve) ordinira vsak dan sd 10-12 Sili MSlililOSIJ prej dr. BODO Z^OZtlrti^lK lir. B. CL8HFES0 MS i STAHKO mmm T?sf, trg Gsldssi sten. U, IL Mite. sprejenT?fta od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bo!eči:i, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po modemi telmiki Fotostenčni aieiie Ongusrre Trst« Ccrsa 2!ev. 30. R^^gledn'cJ v platina. SpectjsV.tc.U: :?li s 7 bjrrjlt, {uiofcchl^J. Oafai!:*?, vijJt, r» prcdjSr5;e viflkcvfSte. Eicktr. m. MRitšec fnii Corso 24, L nadslrap!« Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 poy>- grazsolg^ina \ii\mi nI pMiante lansafel SftiaitBiiiiife Trst Trg Ssliloni šlgy. W. Neprenehljivi dohodi sira gorga«-zola in parmezana, itilianska pr€-kajenina dozorela, sirova in pr€ I kajena. — Naravno in artificijalno i inaslo. — Pošiljatev na dežele« — Zavojnina brezplačna. UMEVNI fflU 13 P nt ml IOdJl r x In L«z čeljusti, zlate krone In tudi obrobkf a TRST, ul 30. oktobra (ex Cascrm^t Io, u c Ordinira od 9 prsdp. do 6 zvičer. I_____ ' ' ,0(Ifti 100. Rezede i' lfi )0.( 90 Balgratl, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj. Ljubljana, Maribor, Alelkovic, Opatija, Sarajevo. Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spaUnjoic posle. Sprejema vloga na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 r/,, a v bar.co.fjiro prometu po 87«- Vloge, ki sc imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (saiesi. Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul« Cassa di Risparmio, u«. S. Nkeio Telefon : štev. 1793, 2676 — Il^aioa pssluje aa 9.38-12.39 in ad 14.33-16 — Prodslaiiia ul. 13*1 Sne 2 ?! g ii I8 £ fj C J fM u5- udine 2 (prej Behedere) ® ^^