173 ::MATJAŽ POTRČ IN NJEGOVO PREDSEDOVANJE SLOVENSKEMU FILOZOFSKEMU DRUŠTVU Kot se spomnim, sem bil predsednik SFD (Slovensko Filozofsko Društvo) dva- krat. Ker čas teče, mislim, da je zanimivo in koristno, če na kratko zabeležim svo- je spomine v zvezi s tem. Ob tem se moram zahvaliti prijaznemu povabilu in vztra- janju sedanjega predsednika SFD, naj se tega lotim. Najprej se namreč te naloge ni- sem mislil oprijeti, razlogi za to pa bodo razvidni že iz te kratke skice: kompleksno okolje mojega predsednikovanja je morda skoraj preobširno in se tako bržkone ne ujema z ostalimi pričevanji. Vendar, tukaj je del zgodbe. Najprej naj povem, da sem kar nekaj let skrbel za Analitično sekcijo SFD, ki sem jo tudi ustanovil, ob podpori svojih sodelavcev in zlasti mojega profesorja Franeta Jermana. Vabila za sestanke sem pošiljal po pošti, dobivali pa smo se vsak teden in razpravljali pozno v noč. To tedensko druženje je oblikovalo skupino zainteresira- nih razpravljalcev. Čez nekaj časa sta profesor Prijatelj s fakultete za matematiko in Frane Jerman podprla ustanovitev matematično-filozofskega seminarja, ki se je zo- pet sestajal vsak teden ter so se ga udeleževali tedanji najpomembnejši matematiki in naravoslovno usmerjeni filozofi. Temu krožku smo vzdeli ime “Alfa-Beta”; po- gosto so se srečanja nadaljevala še v vrtu gostilne Pod lipco. Kot udeleženca naj ome- nim Andreja Uleta, ki me je podprl pri moji prošnji za odobritev AvH štipendije pri Wolfgangu Stegmuellerju v Muenchnu, kjer sem ob tedanji literarni suši, imel do- stop do obširne sodobne literature; en cel semester sem imel celo priložnost poslu- šati predavanja P.F. Strawsona, ki je postal en izmed temeljev mojega doktorskega dela. V Muenchnu sem se spoprijateljil tudi s profesorjem Vossenkuhlom, ki me je pozneje povabil v Stuttgart in na univerzo v Bayreuthu. Pozneje me je Peter Bieri (znan tudi kot pisatelj Pascal Mercier) povabil v Bielefeld. Udeležil sem se tudi sre- čanj IUC v Dubrovniku, kjer sem postal prijatelj s Kathy Wilkes iz Oxforda, kjer sem jo tudi obiskal; Simon Blackburn me je ob tej priložnosti povabil v svoj College. V IUC sta me povabila Marshall Swain in George Pappas, da sem skupaj z njima organiziral mednarodno konferenco o spoznavni teoriji, kjer sem tedaj prvič srečal Terryja Horgana. Imel sem tudi stike z avstrijskim Gradcem, kjer sem študijsko pre- živel nekaj časa ter ob podpori Wolfganga Gombocza preučeval meinongovsko tra- dicijo. Z Gomboczem sva ustanovila tudi Slovensko-avstrijsko filozofsko zvezo, ki je organizirala Vebrove konference v Mariboru, Radgoni, Radkersburgu in Gradcu. Na to konferenco je prišlo kar nekaj pomembnih filozofov, med drugim U.T. Place (začetnik teorije enakosti) ter Donald Davidson. V Zagrebu sem bil izvoljen za pro- fesorja filozofije in začel poučevati v Zadru, kjer so (tudi na Reki) potekala druže- nja v filozofskih krožkih; spomnim se na primer Blackburnovega nastopa, pozneje pa sodelovanja z Georgesom Reyjem, učencem Jerryja Fodorja, ki je bil eno leto z nami v Zadru. Udeleževal sem se tudi srečanj Wittgensteinovega društva v Kirchberg am Wechsel, Avstrija, kjer sem imel priložnost srečati tudi filozofe, kot je Roderick Chisholm, N. Goodman (s katerim sem se pogovarjal kar nekaj ur) in Rudolf Haller zapisi nekdanjih predsednikov sfd-ja 174 (ki me je pozneje povabil, da sem imel predavanje v Grazu). V Ljubljano je prišel Ivan Boh, ki sem ga pozneje obiskal v Ohiu. Pozneje sem pridobil Fulbrightovo šti- pendijo in sem v Memphisu TN skupaj s Terryjem Horganom in Johnom Tiensonom preučeval njuno študijo o konekcionizmu in filozofiji psihologije. Pozneje sem kot predsednik SFD organiziral mednarodno razpravo o filozofiji konekcionizma v Ljubljani. Pobudil sem tudi uspešni TEMPUS – evropski (Ljubljana, Maribor, Graz, London, Berlin, Wuerzburg, Trst) projekt – Fenomenologija in kognitivna znanost, s podporo Danila Šusterja. V Wuerzburgu sem s profesorjem Wilhelmom Baumgartnerjem preživel kar nekaj časa v Brentanovem inštitutu, kjer sem poglo- bil svoje poznavanje Meinongove in Vebrove tradicije (sedaj sem alumni Univerze v Wuerzburgu). Ustanovil sem mednarodno revijo Acta Analytica, ki jo je tedaj pre- vzel Roell Verlag, sedaj pa izhaja pri Springer. Pozneje sem se približno desetkrat udeležil mednarodnih konferenc v Pecsi na Madžarskem, kjer sem običajno skupaj z Vojkom Strahovnikom napisal članek o vabljenih filozofih in ga le-tem osebno predstavil, oni pa so se nanj odzvali (Putnam, Stich, Habermas, Rorty, če jih ome- nim le nekaj). Na Rutgersu sem poslušal Fodorjeva predavanja ter se udeležil raz- prave med Armstrongom in Lewisom. Pol dneva sem se pogovarjal s Chomskyjem na MIT o predstavah. Skupaj z Johnom Birom (Gainesville Florida: tam sem imel predavanje o Vebru, ki se ga je udeležil tudi profesor Hare) sem ustanovil medna- rodna filozofska srečanja, ki so postala čedalje bolj specializirana in se jih udeležu- jejo najpomembnejši strokovnjaki (Sosa, Chalmers, Armstrong, Norcross, Henderson, Ronald de Sousa). V Torontu sem predaval na povabilo de Souse, Ian Hacking pa mi je skuhal enostavno malico. V Celju sva skupaj z Gomboczem organizirala sim- pozij SFD, ki sta se ga med drugim udeležila Jaegwon Kim ter Terry Horgan. S Horganom sva napisala več člankov ter knjigo Austere Realism (MIT Press), skupaj s profesorjem Strahovnikom pa pripravljamo še knjigo o tvorbi prepričanja za Oxford UP. Napisal sem več knjig v slovenskem jeziku, ki so bile med drugim prevedene v hrvaščino (prevaja Ksenija Premur). Skupaj s Strahovnikom sva pri Ontos Verlag izdala knjigo Practical reasons in izdala najpomembnejši obstoječi pregled moralne- ga partikularizma (Routledge). V hrvaščini je izšla še moja izvorna knjiga (Intencionalnost i vanjski svijet) ter zbornik Kontekst i značenje. Moji članki ter poglavja v knjigah so številna. Ob prelomu tisočletja, sem v Memphisu soorganiziral Spindel konferen- co o skupnih koreninah kontinentalne in analitične tradicije. In kočno, štipendija francoske vlade mi je omogočila, da sem študiral pri Juliji Kristevi in Jacquesu Lacanu v Parizu. Jacques Alain-Miller mi je predlagal obdelavo kontroverze o do- ločnih opisih za doktorsko delo, ki sem ga pozneje dokončal pri Franetu Jermanu. O knjigi Franeta Jermana, posvečeni večvrednostni logiki Lukasziewicza, sem v okviru SFD organiziral simpozij; žal pa načrtovani nemški prevod ni bil realiziran. Udeležil sem se simpozija v Valencii, posvečenega delu Jonathana Dancyja (tudi ta je pozneje prišel na Bled). S Quinom sem se pogovarjal na simpoziju v Karlovih Varih, kjer sem mu predstavil svoj spis o njegovem delu; on mi je pozneje napisal pismo na pisalnem stroju. Bil sem tudi prijatelj sovaščana Ludovika Bartlja; o Vebrovi Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 163-169 matjaž potrč 175 filozofiji je pri meni napisal doktorsko delo Emanuelle Marini iz Milana (doktoran- ti so bili, med drugim, še Božidar Kante, Vojko Strahovnik in Arne Markusović). V Milanu sem pogosto sodeloval na srečanjih druge renesanse v Villa Borromeo. V Bozen pa me je na simpozije povabila Lilliana Albertazzi. Že dvanajst let aktivno sodelujem na Rocky Mountains Ethics simpoziju, Boulder CO. Kot sem napisal že zgoraj, o svojem predsednikovanju SFD najprej nisem hotel pisati. Razlog za to je sedaj bolj jasen: ves čas sem bil vpet v mnoge projekte, veči- noma mednarodne. Mojega predsednikovanja SFD brez teh ni mogoče razumeti, se pa zdi, da povezava pravzaprav ne obstaja. Vendar velja prav nasprotno: brez sku- pnega neprestanega druženja filozofov v okviru SFD ne bi bilo povezav s svetovno filozofsko sceno. Ko pa so te povezave obstajale, je prišlo do pretoka med slovensko ter mednarodno udeležbo. Tako sem, med drugim, kot predsednik SFD v Ljubljano povabil Davidsona, Horgana, Chisholma, Pollocka, Gajo Petrovića in mnoge dru- ge. Mednarodna povezava pa je družila in vzpodbujala tudi slovenske filozofe, ki so pozneje krenili vsak svojo pot. Naj omenim Valterja Motalna in Bojana Žalca (ki je kot poznejši predsednik SFD veliko prispeval k organizaciji in knjižni produkci- ji, prevodni in izvirni). Med mnogimi slovenskimi sodelavci sem še naprej v inten- zivni delovni in prijateljski povezavi z Vojkom Strahovnikom. Na koncu tega kratkega zapisa naj omenim še, da sem bil ne le tajnik Sekcije za logiko SFD, predsednik SFD, ampak, da sem bil na volitvah izbran tudi za Predsednika vseh filozofskih zvez Jugoslavije. Ker me s te funkcije niso nikoli razrešili, tako osta- jam tudi na tem prestižnem mestu. dr. Matjaž Potrč februar 2020 zapisi nekdanjih predsednikov sfd-ja