"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE Amerikanski LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI / Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLDBTU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. ' \ '{Official Organ of four Slovenian Organizations) ŠTEV. (NO.) 51 r. Man i ^ I'J* CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. MARCA — SATURDAY, MARCH 14, 1942 LETNIK (VOL.) LI. NA JUŽNI FRONTI IZVO-JEVALI VELIKO ZMAGO Rusi na več krajih prebili nemško obrambno črto na jugu. — Njih uspehi se nadaljujejo tudi na severu. — Nemcem razbili veliko število aeroplanov. • Moskva, Rusija. — Na južnem delu fronte so ruske čete izvojevale pomembno zmago, ko so na več krajih prodrle na-zijsko obrambno linijo ter prizadejale Nemcem občutne izgube, kakor se glasi poročilo, izdano ta četrtek, katero dostavlja, da se istočasno nadaljuje ruska ofenziva na osrednjem in severnem delu fronte. Kraj, kjer so se izvršili omenjeni uspešni sunki na jugu, se ne navaja, trdi pa se, da so skušali naziji vzeti izgubljene kraje nazaj, a so bili odbiti med ijutimi bitkami, ki so trajale dva dni. O severni fronti pa sc nasprotno poroča, da so nemške čete tamkaj najbrž v tako obupnem položaju, kakor niso bile skozi celo zimo; neprestani ruski napadi na njih prevozne zveze v namreč postavili v tako stisko, da je bila njih posadka v Sta-raja Russa, na pr., primoran? poseči po konjskem mesu. Posebej se povdarjajo v poročilu Še uspehi, ki so jih dosegli Rusi na odseku severno od Smolenska; cela osrednja nemška fronta je vsled njih ogrožena, tako se trdi. V okrožju Stara ja Russa, tako govore poročila od tamkaj, je vse nemško ozadje tja do Latvi-je posipano z razbitimi nemškimi transportnimi aeroplani, ki so bili namenjeni, da prinesejo ojačenje obkoljeni nemški posadki, a jih je - uničila ruska zračna sila. Velika izguba aeroplanov je prisilila Nemce, da so se pričeli na južni fronti posluževati nekih manjvrednih italijanskih letal. JAPONSKA SE POSTAVLJA Min. predsednik zagotavljal zmago nad zaveznicami. Tokio, Japonska. — V japonskem parlamentu, ki se je zbral v četrtek k izrednemu zasedanju, da proslavi zasedbo nizozemske Vzhodne Indije, je min. predsednik To j o povdar-jal, da je za Ameriko in Anglijo malo upanja v bodoče, češ, da je njih glavno brodovje "izginilo s površja Pacifika". Obe zaveznici, je dejal, ste podcenjevali moč Japonske in tako ju bo Japonska porazila ter nato ustvarila novi red v Aziji. V svojem bahavem govoru je To-ozadju so jih nadalje dostavil; da je Kitajska od zaveznic že odtrgana n, da ji te ne morejo več poši-'jati drugega kakor svoje ničvredno zlato, na kar je posvaril Se Indijo, naj ne zapravi sedanje prilike za svojo osvoboditev. -o- DIESOV ODBOR ODOBREN SE ZA ENO LETO Washington, D. C. — Z veliko večino glasov je poslanska zbornica zadnjo sredo odobrila, da se obstoj Diesovega odbora za preiskavo protiamerikanskih aktivnosti podaljša še za leto dni. Opozicija je med debato dolžila odbor,» da preganja le komuniste, dočim se ne ozira na fašiste in nazije, na kar je Dies odvrnil, da je njegovo delovanje naperjeno tudi proti tem. BLUMOV GOVOR PRESEN E-TIL POSLUŠALCE Riom, Francija. — Govor, ki ga je imel v sredo bivši francoski min. predsednik Blum med svojim zagovorom med tukajšnjo sodno obravnavo proti bivšim francoskim voditeljem, je poslušalce naravnost osupnil. V njem je namreč direktno obtožil osišče, da je ono krivo vojne in ne francoski voditelji, ter je podaril, da francosko ljudstvo še vedno zvesto veruje v republiko, on sam pa, i a je pripravljen, sodelovati s komunisti, da se ta zopet upo--tavi. Sedanja obravnava, je .lejal, je naperjena proti republiki, nje uspeh, pa bo le pospešil prihod dneva, v katerega upa francosko ljudstvo- -o- DOLOČILI URO ZA NORVEŠKA SE SMATRA ZA PRIPRAVEN CILJ Razna ugibanja se slišijo, ali bodo zavezniki letos udarili na Nemčijo. — Ako se k temu odločijo, je verjetno, da si izberejo Norveško za prvi sunek. KRATKE VESTI — New York, N. Yf— American Export Lines bodo, kakor je zadnjo sredo objavil njih podpredsednik, otvoriie preko-atlantsko potniško službo med Ameriko in Evropo ponovno enkrat prihodnji mesec. Obenem se gradi tukaj za pomor VESTI 0 DOMOVINI Ameriški časopis "World Survey" je priobčil članek, v katerem pisatelj Victor Polar povdarja, da četniško bojevanje, ki je razširjeno po vseh delih Jugoslavije, za Hitlerja najhujši udarec. ske aeroplane tudi novo prista-jališče. — Ottawa, Ont. — Ka-ŽREBANJE nadska vlada je objavila v sre- do, da Se ustanavlja nova kor-Washington, D. C. — Nabor-, poracija, ki jo bo lastdvaia vla-ni urad je zadnjo sredo določil, Jda, katera se bo bavija s proda se bo žrebanje, ki se bo vr- , duciranjem sintetičnega gumi-šilo prihodnji torek, pričelo ob 6. uri zvečer (ob 5. po osrednjem času). Vojni tajnik Stim- SLOVENCI PLAČUJEJO TRPLJENJE SVOJEGA NARODA Slovenski četniki pognali v zrak vlak, ki je vozil nemške letalce. Moskva, 5. marca (ICK) — Radijska postaja "Svobodna Jugoslavija" poroča o sledečih junaških dejanjih slovenskih četnikov: "Surovi teror zasednih oblasti ni zlomil želje za zmago naših slovenskih bratov in njihove odločnosti, da izvojujejo svobodo v borbi. Oropani domovi in grobovi ubitih slovenskih rodoljubov, posejani po vseh vaseh in zašel jih, budijo srca in jih napolnjujejo s sovraštvom. Čitalci se bodo prav gotovo spomnili hrabrih napadov slovenskih četnikov v Poljanski dolini. Uničili so italijansko kazensko ekspedicijo in potrli sedem tovornih avtomobilov. Čitalci se prav tako spominjajo uspešnega napada slovenskih Četnikov ob koncu meseca januarja na železniško postajo na 'progi Trst-Lj ubij ana. Pognali so v zrak postajo Verd, zažgali 23 tankov z bencinom in pobili deset vojakov, ki so tam straži- li. . I Danes lahko poročamo o novih in važnih uspehih naših slovenskih bratov. Svojim uspehom so dodali novo veličastno zmago. Vlak, poln nemških letalcev, ki so bili ranjeni v boju, je vozil skozi Slovenijo proti nekemu italijanskemu vojaškemu okrevališču. Tam sp^fiemške vojake pojili z italijanskim vinom in z ukradeno hrano gostili, da bi se vrnili k svojemu zločinskemu delu uničevanja mest in ubijanja nedolžnega prebivalstva. Slovenski Četniki so izve^ ieli, da se bo isti vlak vračal mesec dni po isti progi y Avstrijo. V glavnem bivališču dovenskih četnikov so sklenili, ia bodo vlak uničili in ubijalce in zločince pobili, da maščujejo mrt tisočev duš v Srbiji, Bosni. Črni gori, Dalmaciji, v Rusiji in v Evropi.* Skupina Četnikov je odšla na svoja mesta blizu železniške (Dalje na 4. strani) son je bil poyabljen, da potegne prvo številkd. S tem žrebanjem se bo dočila vrsta, po kateri bodo poklicani v vojaško službo tisti, ki so se registrirali zadnji mesec, seveda, ako bodo spoznani sposobnim. Registrirancev je skupno kakih devet milijonov. -o- 'ČETRTINA PLOVBNIH SREDSTEV UNIČENA Washington, D. C. — Izračunalo se je, da si je Človeštvo tekom sedanje vojne uničilo eno četrtino svojih plovnih sredstev'. Pred izbruhom vojne je imel svet 63 milijonov ton ladij, od teh pa jih je šlo na dno morja 16 milijonov ton. Večino izgub trpe zavezniki, predvsem Anglija, namreč 9 milijonov, osišče pa ostalih 6 milijonov ton. -o- ZGRADILI BODO CESTNO ZVEZO Z ALASKO Dawson Creek, B. C. — Semkaj so prispele vojaške čete iz Zed. držav, da izvršijo priprave za gradnjo ceste, ki bo tvorila direktno zvezo iz Zed. držav v Alasko. Gradbenega orodja in strojev še niso dobili, pač pa se točasno dovaža živež in se namerava New York, N. Y. — Kakor je bilo že večkrat omenjeno, se z bližajočo se pomladjo čimda-Ije bolj množe tudi glasovi o veliki možnosti, da se bo pričakovana ofenziva zavezniških j velesil proti Nemčiji podvzela že letos, in sicer najbrž v prihodnjih mesecih. Uradni krogi o tem previdno molče, seveda, a je zato tem več ugibanja. Največja verjetnost se izraža, da bo prvi sunek te ofenziva, ako bo prišlo do nje, naperjen proti Norveški. Za to se navajata dva vzroka. Res je sicer, da bi bila preko Belgije in Francije pot do osrčja Nemčije bližja, toda obalo ima Nemčija tukaj skrajno dobro zavarovano, da bi bil pristanek na njej takorekoč nemogoč; a tudi, j a. Obratovanje pričeti že letos. —^ London, Anglija. — V . Angliji se po 6. aprilu ne bo ako bi se to Prečilo m biza- A.ngi Več" •dobil beli inister "vdrle v obe deželi, za živila je namreč v sredo objavil, da se potrebujejo ladje, ki prevažajo pšenico, v druge svrhe in zato se bo moralo prebivalstvo zadovoljiti s črnim kruhom- -o- oprema. Kakor se je izrazil neki inženir, se pri gradnji ne \ ta propaganda JAPONCI SKUŠAJO PREGOVORITI FILIPINCE Kakor trdijo poročila s Filipinov, se poslužujejo Japonci tamkaj vsake vrste propagande, da si pridobe prebivalstvo na svojo stran, obenem pa tudi, da pregovore bojevnike na fronti, naj odlože orožje. Tako mečejo četam na fronti letake, na katerih jim pripovedujejo, da so jih Zed. države "prodale v prid drugim zaveznikom", ter jim dajejo obenem natančna navodila, kako se lahko v svrho predaje približajo japonski fronti. Da se prikupijo ameriškim vojakom, jim na radio v Manili igrajo njih pesmi, med njimi celo patrijotične, Filipin-ce pa nagovarjajo, naj odlože orožje ter se vrnejo na svoje domove ter uživajo tamkaj mir in blagostanje pod japonskim varstvom. Kakor se trdi, nima popolnoma no- bodo uporabljali civilisti. benega učinka- bi se najbrž morale ustaviti ob dobro utrjeni Siegfriedovi obrambni liniji. To je prvi vzrok. Drugi vzrok, da si utegnejo zavezniki izbrati Norveško, pa je, ker bi preko nje in nato preko Švedske in Finske dosegli Rusijo, se tam združili z rusko armado in nato skupno navalili na Nemčijo. Bližnja bodočnost bo najbrž pokazala, kake cilje imajo zavezniki. -o- BRAZILIJA UTEGNE NAPOVEDATI VOJNO Rio de Janeiro, Brazilija. — Predsednik Vargas je s svojim proglasom, ki ga je izdal zadnjo sredo, namignil, da utegne Brazilija v kratkem napovedati vojno osiščnim državam. "V in jem je namreč povdaril, da ima po ustavi on sam pravico napovedi vojne, ter je obenem dal sestaviti načrt za zaplembo premoženja osiščnih držav. Ogorčenje prebivalstva proti osjšču se je še povečalo s poročili o zadnjih potopitvah brazilskih ladij ter je predsednik dal poklicati domov vse ladje, ki zdaj plujejo po morjih. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" NA TULENJE MENDA VPLIVALA VOJNA Trume tulenjev, ki bivajo ob skalnatem obrežju blizu San Francisco, CaL. se vsako leto preko zime presele bolj daleč na Pacifik. Letos pa so se vrnili nazaj nad mesec dni prej kakor navadno. Nekateri domnevajo, da so jih pregnali s Tihega oceana nemiri, ki jih povzročajo podmorniki in druge bojne ladje. Ameribki časopis o borbi Jugoslavije "Danes je Jugoslavija bojišče s široko razvitim četniškim gibanjem, ki bije Nemce in Italijane povsod: v srcu države okrog Beograda, v jadranskem primorju. v Orni gori, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, v Hrvatski. Četniško bojevanje se je razvilo v pravo vojno. Razkropljene skupine četnikov, ki so se pojavile takoj, čim je sovražnik razkosal Jugoslavijo, so se pozneje medseboj povezale in danes so pod enim poveljstvom. Četniki imajo svojo vojsko, ki se je oborožila s sredstvi stare jugoslovanske vojske in z orožjem, ki so ga zaplenili sovražniku. Dejstvo, da jugoslovanski narod še vedno vztraja v čet-Itfi^ki borfei. dokazuje i Jvanje tega novega gibanja; čet-jniško gibanje v Jugoslaviji se [razvija v narodno rodoljubno 'vojno proti nemškim in italijanskim fašistom. V zadnjih mesecih so četmki v mnogih delih države sami začeli napadati. Obkolili so več mest, jih zavzeli in uničili za-sedne posadke. V mnogih predelih je morala nemška in italijanska vojska v obrambo. V nekoliko mesecih so jugoslovanski četniki zavzeli 5 letališč, ki so še danes pod njihovim nadzorstvom, Beograd, prestolnico Jugoslavije in središče Nemcev in izdajalca Nediča, so četniki nekoč obkolili in odrezali od zvez z zunanjim svetom, tako da v mestu niso mogli dobiti kruha in vsakdanje hrane. Danes Nemci in Italijani niso več gospodarji Jugoslavije, kot so bili v začetku, ko so zasedli državo. Nasprotno, zaradi vednih napadov Četnikov so bolj ujetniki kot pravi gospodarji zemlje. Uspehe četnikov lahko ocenjujemo tudi po dejstvu, da so mnoge jugoslovanske pokrajine popolnoma osvobodili izpod sovražnika. Tako so n. pr. z junaško borbo pognali Nemce in Italijane iz Črne gore in še danes trdno drže pridobljeno ozemlje. Navdušen spričo borbe Črnogorcev je narod v drugih jugoslovanskih pokrajinah sledil njihovemu zgledu in preganjal zasedno vojsko iz svoje zemlje. Cesto se bijejo vroče bitke, ki se jih na vsaki strani udeležuje po več tisoč mož.-V neki bitki v Srednji Srbiji v mesecu novembru je bilo ubitih nad sto Nemcev in 200 ujetih, pc šestdesetih urah neprestane borbe. Časopis "Novi list" poroča o neki bitki v Bosni, ki se je je udeležilo 4000 četnikov. Pri Šabcu so četniki napadli ladjo, ki je vozila 400 Nemcev; polovico so jih pobili in polovico ujeli. .,:)*- » V Kranju v Sloveniji so četniki napadli nemški oddelek s 400 vojaki in častniki. Naciji ] si ničesar bolj ne žele kot mir ' in red v ozadju. Vendar, sto milijonov evropskih narodov držati v suženjstvu in pokorščini in istočasno biti vojno s Sovjetsko Unijo. Za take velike stvari nimajo dovolj ljudi in moči. Na vzhodnem bojišču nastajajo vse nove in nove težave, a sila Rdeče vojske in ruskega naroda raste. Narodi v zasedenih državah Evrope vedo, da bodo naciji izgubili vojno. To jih še bolj zpodbuja k borbi proti njim. A sovražnik v svoji slepoti in hudobnosti uporablja v borbi proti njim vse hujše nasilje. Čim je prišla zima, so Nemci naznanili, da bodo premog, drva in hrano dajali samo v tistih krajih v Jugoslaviji, kjer je za-mrj a radi poSRodovanj, ki se vrstijo v Jugoslaviji, kjer so rodoljubi dvignili v zrak mnoge vojaške tovarne, so nemški raz bojniki ustavili električni tok od sedmih zjutraj do petih popoldne. Cestna železnica ne vozi. Šole so zaprte. Maščevanja in surovo pobijanje talcev in mirnega ljudstva je dvignilo še močnejši val narodnega gibanja in pomnožilo poškodovalno delovanje. Navajamo nekoliko zgledov takih dejanj : v telefonski centrali v Zagrebu se je razpočila bomba, ki je napravila škode za skoraj 100,000.00 dinarjev; v Kralje-vu. Glini in mnogih drugih mestih so dvignili v zrak železniške postaje. V Dublinu je zgorela tovarna, ki je izdelovala smuči za nemško vojsko. Četniki, ki delujejo sovražniku za hrbtom, rušijo železniške proge in uničujejo vlake- Tako so n. pr. neko stransko progo ob glavni progi Dunaj— Trst porušili in razdrli 14 krat. Z uničevanjem železniških prog in vlakov četniki ovirajo (fovražnika pri dovažanju novih čet, orožja in streliva za svoje vojašnice in prav7 tako onemogočajo izvoz hrane in drugega bogastva iz notranjosti v Nemčijo. Ta dejstva kažejo in predo-čujejo borbo, ki jo bijejo sinovi Svobodoljubnega in ponosnega slovanskega naroda. Jugoslovani so pokazali drugim potlačenim evropskim narodom zgled, kako se je treba boriti proti nemškemu fašizmu. Ta zgled slasti velja Poljakom, Čehom, Slovakom in Bolgarom. Jugoslovanski junaki so zares dokazali, kako se je treba žrtvovati v borbi za osvobojenje svoje države iz oblasti nemških pijavk. Čim prej bodo drugi* slovanski zasužnjeni narodi sledili zgledu Jugoslovanov, tem prej se bodo osvobodili izpod nemškega fašizma." ■-o- —Buy Defense Bonds an d Stamps—. ■9ESE AMERltCANSKI SLOVENEC i' !'' ' i Sobota, 1942 AMERIKANSKI SLOVENEC M te nafetarejU elovmuki 1>» MC. deljkoy ia sedeli pol*- 1849 ia ti*ka: IHING CO. ^n oprave: Cerm&k Rd., Chicago. Tjkfon: CANAL 554« Za celo leto 2e pol leu_ Se CUean Ze cele lete _ Ze pol leta_ Ze četrt Naročnini 46.00 . 3.00 . 175 The firet and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Eetabliehed 1801. Issued daily, except Sunday. Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreee of publication office: 1849 W. Cermak Rd., ChlcafO. Phone: CANAL 5544 stala tudi tehnika in prav tako tudi vojni stroj. Zaradi tega ni to, kar se pred nami odigrava, le vojska med osiščem in demokracijo, ni to le boj med posameznimi narodi, ki jih vodijo take in take ideologije, ampak je vojska, ki grozi s popolnim uničenjem nas vsefr. Prav zaradi tega se je bati, da bo na koncu te vojske stala za vse — smrt. ia Etrepo: _vs» leta Posamezna številka 3.50 2.00 3c Subscription 1 For one year . For half a year- For three months - _$6.00 . 3.00 _ 1.75 Chicago, Canada and For oae year .. For half a Fbc three months Single copy - 47.00 . 3.50 . 2.00 3c Dopisi eaSaega pomena aa hitro objavo morajo biti poelani aa uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Hst. — Za sedajo številko v tedna je £es dp Četrtim dopoldne. ~ Na dopiae bres podpisa se ne odra. — Rokopisov ured-alitvo aa vrače. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office et Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Chicago, III. Ko smo dne 26. januarja zjutraj po telefonu zvedeli, da so naš ljubljeni oče in tast Marko Bluth umrli, nas je pretreslo in solze so nam prišle v oči. Si cer smo pričakovali, da bo to prej ali slej prišlo, ker njihova starost je bila visoka in je dosegala 8C let, kar je že lepa v, , . . i n i rj j • j » , i ? i starost, za navadnega delavca, človeku, ki se je imenoval Golem. Zaradi nepazljivosti nje- zdo velika poscbno ge tukaj,v govega stvaritelja, to je naravnega človeka, pa je Golem Ameriki. Malo jih je, ki doča 2ALOIGRA ČLOVEŠTVA Stara judovska pripovedka pripoveduje o umetnem MALO SPOMINOV IN ZA-HVALE ZA NAŠIM POKOJ-NIM OČETOM MR. MARKO BLUTH postal gospodovalec in končno celo uničevalec pravega naravnega človeka. Golem torej, ki je bil proizvod človeškega razuma, je postal orodje in sredstvo, s katerim je človek bil uničen. Njegov proizvod mu je zrastel čez glavo in postal močnejši kot človek sam. Ta stara judovska pravljica nas v marsičem spominja na žaloigro, ki se odigrava v sodobnem življenju. Človek je ustvaril čudovito dovršeno tehniko, ki pa je za njega postala uničujoča znanost. Tehnika je v novodobni evropski kulturi zadobila tolikšen razmah in tako veliko silo, da je evropski človek ne more več obvladati, ampak je sam postal njen suženj. Novodobna kultura se tako uničuje iz same sebe. Uničuje se zaradi tega, ker ni v njej več pravega ravnovesja. Moderni izraz za Golema je danes — robot. To je človek-stroj, ki je na nekaterih svetovnih raz stavah vzbujal največjo pozornost. Ljudje so ga občudovali kot tehnično čudo, prav tako kakor so baje v pravljici tudi strmeli v Golema. Zdi se, kakor da je evropski človek na nek način zaslutil usodo, ki se mu plete iz kulture, ki ustvarja robotCTsiznamo v literaturi tudi več posrečeni^ pesnitev in celo romanov, ki obdelujejo problematiko robota. Nekateri so imeli tudi priliko, da so gledali v Wege-nerjevem filmu znano igro po Meyrinckovem romanu, ki nazorno prikazuje usodo človeka pod oblastjo robota. Ljudje se za ta vprašanja zanimajo zaradi tega, ker slutijo, da se ob njih na nek način dopolnjuje njihova lastna usoda. Robot je postal usoden za naše življenje. Mi ljudje 20. stoletja, nismo več gospodarji nad našo tehnično civilizacijo, ampak smo postali njeni sužnji. To nam je pokazala že svetovna vojska 1914—1918, a še bolj prepričevalno nam to dokazuje sedanja vojska. Vsi mehanizmi, kar smo jih iznašli, so postali sami svoji, samoupravni in so si dali svojo lastno zakonitost ter se ne puste več voditi od človeka. Tehnika, gospodarstvo, politika, vojska ne poslušajo več človeka, ampak se ravnajo po svojih lastnih postavah. Morda se še kdo spominja na pričetek vojne leta 1914. Tedaj so zelo vplivne evropske osebnosti posredovale pri raznih dvorih, naj bi se zaradi ohranitve svetovnega miru ustavila mobilizacija. Toda prišel je odgovor, da bi tudi pri najboljši volji tega ne bilo mogoče več storiti iz "tehničnih vzrokov". Potem so si diplomati prizadevali, da bi vojsko ysaj "omejili". Toda vse je bilo zaman. Vojni stroj je že stekel in je divjal dalje, ne da bi se oziral na človekove želje in njegove zapovedi. Vojna vihra se ni dala več ustaviti. Vojska ni bila več sredstvo politike za dosego določenih političnih ciljev, ampak je postala absoluten vladar nad narodi in njihovo usodo. Nad to strahotno pošastjo so se mnogi misleči duhovi zgrozili in hiteli pisati knjige in postavljati teorije, da vsaj v bodoče vojna umetnost ne sme poznati drugih ciljev,kakor pa jih bo najstrožje določala in omejevala politika. Toda izbruh nove vojske in'njeno razširjenje nam dokazuje, da je vojska sila, ki ni več v človeški oblasti, čim se pojavi med narodi. Poznavalci zgodovine vojska pravijo, da se je v Napoleonovih vojskah prvič pokazalo stremljenje vojnega stroja, da hoče biti avtonomen in da se ne pusti voditi od človekovih rok. Zadnja svetovna vojska, pa tudi dosedanji potek nove vojske, nam jasno kaže, da je vojska res avtonomna sila, ki ima za svoj cilj splošno uničenje. Povojni politiki so ustvarili mirotvor-no Zvezo narodov, ki pa kljub svoji gradioznosti ni bila v stanu, da bi preprečila nove vojske. O teh stvareh pišemo zaradi tegaj ker stojimo po raznih merodajnih napovedih pred najgrozovitejšimi uničevalnimi bitkami, kar jih pozna človeštvo. Mnogi si stav-ljajo vprašanje, mar ni sredstva, ki bi bodoče grozovitosti moglo preprečiti; ali ni ničesar, kar bi moglo uničiti vojni stroj, preden nas bo on vse pod seboj pokopal? Toda zdi se, da Človek ni>več gospodar vojnega stroja, ki ga je sam ustvaril. Zdi se, da ne more več po svojih željah obračati, tega strašnega vojnega orodja. Tragedija, ki jo slika židovska pravljica o Golemu, se danes uresničuje v najstrahotnejših dimenzijah. Kakor se je kapitalizem razširil brez mej in tudi postal avtonomen, tako je avtonomna po- „ TARZAN kajo tako visoka leta. Torej, našega očeta ni več. Odšli so k svojemu Stvarniku, kateremu so zvesto in stano vitno služili celo življenje. Položili smo jih k večnemu počit ku dne 28. januarja na pokopališče sv. Jožefa v Jolietu, lil., poleg njihove soproge, naše ma-' tere Ane Bluth, ki so umrli in bili pokopani 16. oktobra i935. Tako čakata skupaj dneva vstajenja. Bog naj jima bo plačnik za vse kar so storili za nas in naj počivajo v miru božjem. Želimo se zahvaliti vsem gg. duhovnikom pri cerkvi sv. Jožefa, za vse sv. maše in molitve, za podelitev sv. zakramentov, za vse obiske na domu in za spremstvo na zadnji poti. — Hvala Fathru Aleksandru in Fathru Johnu iz' Lemonta, za molitve in pričujočnost v cerkvi pri sv. maši. — Hvala pogrebnemu zavodu Mrs. Težak in sinovom za lepo vrejen pogreb. — Hvala društvu Najsv. Imena za opravljene molitve pri krsti. Posebna hvala vsem, ki so darovali sv. maše za našega pokojnega očeta in vsem darovalcem vencev. — Posebno hvalo smo dolžni tudi vsem dobrim sosedom za postrežbo, pomoč in tolažbo ob času bolezni našega očeta in vsem, ki so jih spremili na zadnji poti na pokopališče. — Hvala tudi slovenskima trgovcema iz Chicago Matt Kre-mescu in Antonu Kukmanu ter Louis Žefranu, ki so nam dali avtomobile na razpolago in se tudi udeležili 'pogreba. — Še enkrat hvala vsem skupaj in Bog plačaj. Če smo katerega ven izpustili, naj oprosti. Kaj so bili naš oče, kakšne narave in značaja in kako so se udejstvovali na polju katoliškega časopisja, so lepo opisali č. g. p. Kazimir Zakrajšek v Amer. Slovencu, kakor tudi uredništvo Amer. Slovenca. Srčna hvala obema. Naš pokojni oče so bili rojeni in poročeni v župniji Metlika, na Belokranjskem, odkoder so se izselili v Ameriko pred skoraj 60. leti. Najprej so se ustavili za par mesecev v državi New York, nato so odšli v Joliet, IU-, kamor so prišli tu di mama za njimi. Iz Jolieta so odšli v Tower, Minnesota, kjer so bili par let. Iz Tower j a so odšli v Clinton, Iowa, kjer so bili zoijet' par let, kjer so bili sosedje in prijatelji z družinami kot Tancigoj, Stefanič in drugi. Potem so zopet odšli v Tower, Minn., kjer so živeli ob času, ko se je tiskal in izhajal Amer. Slovenec v Tower ju in ob času, ko se je ustanovila K. S. K. Jednota. Takrat so bili v Towerju za župnika pokojni monsinjor Rev. Jos. Buh. Takrat je bilo v Towerju živahno življenje. Od takratnih pionirjev je danes malokateri še živ. Tudi naš oče Marko so radi pomagali kjer so mogli. Bili so tudi eden prvih članov KSKJ. Vendar, ker so bili tihe narave, se niso nikoli silili v ospredje. Moli in delaj, delaj in moli, to je bilo "njihovo živ-Ijensko pravilo. Kmalu potem, ko se je Amer. Slovenec selil iz Towerja v Joliet, so se naš oče preselili v Ely, Minn., kjer so ostali do meseca aprila 1910. Ob tem času so si kupili farmo v državi Michigan, kjer so živeli okoki sedem let in nazadnje so priromali zopet v Joliet, 111., kjer so ostali do svoje smrti. Tako se je končala življenjska pot delavca trpina. Veliko so prestali in trpeli. Dvakrat so bili na smrt pobiti pri delu. Veliko so se selili sem in tja za bolj i obstanek, niso pa nikoli godrnjali. Bo že kako, bo že Bog preložil, kakor je božja volja, so imeli navado reči. — Priporočamo jih v molitev vsem, ki so jih poznali. O smrt, kako si kruta, Ko ločiš srca ljubljenih, Četudi le začasno. Ker človek vsak se mora ukloniti, Vdati ves se božji volji. Pa vera sveta nas uči In zdrava pame tudi, Da ni vse konec, ko pride smrt; Življenje šele se začenja. * Življenje naše tukaj, je Samo priprava. Tako so rekli oče naš: Živite- čisti in pošteno vsi, Po božji sveti volji, • Da združimo se enkrat vsi V božjem svetem raji. Marko in Alojzij sinova: Frances, por. Videtič, Matilda, poročena Oblak, hčere; 26 vnukov in 21 pravnukov. OKUli wa. A333 sa: tommy. they moved on, Slit hok more slowly... too slowly. ALREADY THE ARCHERS WERE RAISING THEIR BOWS TO STUD THE BODY Of tarzan with arrows. V očigled smrti, je Tarzan klical opice za pomoč. Hitele so, toda ko je Tommy ponovil klic, so se ustavile, mislec da je on tudi prvič klical. "Mali Tarmangani naš sovražnik. Nič pomagati!" je godrnjaal ena. Toda druga je svetovala, da bi iblo dobro gledati ga, kako bo umiral Tako, vzpodbujeno po sovražnosti do Tommy ja,-so šle vseeno naprej, toda boji počasi . . . Prepočasi. Lokostrelci so že dvignili loke, da izstrele smrtonosne pšice . . . AMERIKANSKI SLOVENEC IZ NEW YORKA .- -.i.......• ..................... . ..• TABORIŠČE ZA JAPONCE Stran t March 10,1942 S tako napovedjo glede izida te strašne vojne, kakor sem v prvih dveh pismih po razlagi Petra Pavla Cosgrova o njej pisal, sb tu v New Yorku vsi t»r dovoljni. Mislim, da tudi Vi nimate nič zoper, gospod urednik. Ce pa drii, in koliko drži, to boste pa sami počasi pretuh-tali. Saj se dogodki tako hitro razvijajo, da človek koknaj vse sproti na znanje jemlje. Zadnjič sem na primer zapisal *. CE Java pade . . . Danes tisti "če" samo Še na lasu visi. Kje bo takrat, ko se bodo tele vtstice čitale v kaki koloni Vašega lista, si pa lahko mislim, Toda po razlagi onega vojnega strokovnjaka to de nič ne pomeni. Nam tu v New Yorku je vsem prav* če je res tako. Ne vem pa, če je med temi mi-lijončki New Yorčanov tudi kaj petokotancev. Najbri jih nekaj be. Kaj tisti mislijo, jaz ne vem in skoraj bi rekel, tudi fločem vedeti. Da pa med tolikimi milijoni ne bo brez petokoloncev, je prav verjetno. Saj prihaja vedno bolj na dan, da petoko-loncev tudi v Sloveniji ni prav nič manjkalo. Nasprotno! Celo Jugoslavije Belgrad, se danes lahko reče, da je London. Vidite, tako se svet vrti. Pa še pravi neki pregovor, da ni nič novega pod soncem! Zmota, velika zmota! Toda ko sem zapisal, da se "svet tako vrti", ne irforem ob tej priliki tudi reči, da je v tem znak našega napredovanja, ko smo dobili tako imenitna glavna mesta . . . Saj razumete. O, še preveč razumete! TuŽna nam majka!* Ko je pa vendar res, da je New York "napredoval" za drugo glavno mesto Jugoslavije, je pa v tem dejstvu vsaj opravičilo, zakaj naj bi pisma iz New Yorka za amerikanske Slovence pomenila danes za spoznanje več ko v prejšnjih časih. Vsaka reč ima svojo razlago, če ji do dna pogledamo . . Torej del jugoslovanske vlade je sedaj v New Yorku in od tod za nas posebna veljava tega mesta. Ce bi bil New York tudi tretje glavno mesto Jugoslavije, bi ga lahko imenoval namesto "mesto" kar po domače: Dolga vas. Toda kaj sem zapisal, Saj je v resnici tudi tretje glavno mesto Jugoslavije. Minister Snoj ni ravno IUv. K. Zakrajsek PRI M02U MISLI IN PERESA CCC taborišče blizu San Kabel Cliy. Colo, v katerem je prostora ta kakih 300 ljudi se preu-rejuje, da bodo poslali vanj Japonce, katere to odstranili s »apadne, kalifornijske, obala. Tabori-scejeizpreznjeno. ker so bih tantje poklicani deloma ▼ rojake, deloma na delo ▼ industrijah. prav veliko da jih je bilo, pra- j Ljubljančan, ampak kot sloven - vijo poročila. Za kafcs nemčur-je se sicer baje niso hoteli razglasiti. Izdajali so se za komuniste in so šli Nazijcem naproti. Takrat je bilo še moderno tako početje, ker Rusija še nI bila s Hitlerjem v laseh. Zato so mislili zaslepljeni ljudje, da bodo s priznavanjem komunizma Nemcem imponirali. In so šli Nemcem na roke, ko so lovili in zapirali in odvajali slovensko inteligenco, zlasti seveua duhovščino. Celo taki so bili vmes, ki so Nemcem zamerili, da so duhovnike samo zapisali. Dajali so jim "dobre nasvete", da bi bilo najbolj pametno vse po-streliti, namesto da bi jih "fu-trali." Nazijci so z veseljem sprejeli "pomoč" od slovenskih komunistov prve tedne in me-Ko so pa počistili po Sloveniji z duhovniki, doktorji, profesorji, bolj vidnimi kmeti in vso drugo tako "golaznijo", se je nazijska naklonjenost do komunistov ohladila in je prav tako padlo po komunistih . . . Morda se je začelo takrat, ko je završalo tudi na ruski fronti . . Neki ljudje so se torej močno uračunali! . Toda vrnimo se v New York! Ce se ne motim, bi lahko s prstom pokazal tu na tiste New-yorčane, ki med vsemi najbolj hrepene, da bi tisti Peter Paul Cosgrove ne bil v zmoti. To so tisti Newyorčani, ki niso New-yorčani, pa so vendar "tudi" NewyorČani. V mislih imam zastopnike raznih evropskih držav in narodov, med njimi tudi zastopnike naše Jugoslavije. Saj to menda ie veste, seveda veste, da je danes takorekoč New York drugo glavno mesto ugoslavije. Ali nismo včasih ali, da je drugo glavno me-Jugoslavije Zagreb T No, zdaj je pa New York. In če je bilo nekdaj prvo glavno mesto ski minister v jugoslovanski vladi je imel svojo veljavo tudi v Ljubljani. No, vidite! Oni dan, ko je minister Snoj imel svoj veliki govor v Clevelandu, mi je celo pisala neka mlada Clevelandčanka, da je bila silno vesela, ko je zaslišala iz ust ministra Snoja "pravi, pristni ljubljanski dialekt" O tem bi jaz sicer "podvomil", kot večkrat zapiše Fr. Trunk, pa naj že bo, kakor hoče. Glavno je, da je bila punca vesela. Torej, da ne bom preveč mahal z mislimi na vse štiri vetrove, naj povem, kar sem prav za prav hotel povedati. Minister Snoj in ostali jugoslovanski ministri in kar je še drugih zastopnikov Jugoslavije in Slovenija tu v New Yorku, kakor dr. Furlan, vsi do zadnjega iz srca želijo, da bi ne bilo v računih Petra Pavla prav nobene pomote. Saj je vse njihovo delovanje, oziroma uspeh njihovega delovanja, odvisen samo od tega, na kateri strani bo zmaga. Ce bi Se kako zgodilo, da bi zmaga ne bila tam, kjer jo napovedujejo^ vsi, zlasti pa še Peter Paul — hm, čemu so pa ti ljudje potem tu in kakšen pomen naj ima dejstvo, da je New York danes to, kar sem zatrdil, da je . . . ? Razume se, kajne, gospod urednik, da se tudi midva postaviva v vrsto vseh teh "£e-lečih", pa m&gari frolj od zadaj, ker nisva ne Ministra in ne zastopnika Slovenije in Jugoslavije. 2eliva in verujeva in upava pa prav tako trdno ko oni. Svojo skromno željo pa dajva poviti v tale vzklik: Bog daj, da bi New York ne bil dolgo drugo in tretje glavno mesto Jugoslavije. Amen in Bog, je včasih zapisal dr. Pregelj. Pozdrav. ' * t NardžiČ v tem ali onem položaju in v koliki meri? In vendar je vse to zelo \ažno v marsikaterem pogledu. Sprejemanje, pretvarjanje in uporabljanje hranilnih snovi je bistven del onega vršenja v nas, ki mu pravimo življenje. In življenje samo je pač ona tajna, ki je mislečemu človeku nad vse zani'niva! Od prehrane same, kakovosti in količine hranilnih snovi je odvisno naše splošno telesno stanje, ali zdravje, ki je samo ano, ali pa bolezen, ki jih je nešteto. Primerna hrana vzdržuje in utrjuje zdravje, pa tudi odpravlja mnoga obolenja; neprimerna hrana izpodjeda zdravje in povzroča raznovrstne bolezni. Prehrana je tudi velikega gospodarskega pomena za večino ljudstev. 2e v predvojni dobi,'ko narod na splošno ne živi v tolikih gmotnih stiskah, je prehrana tehtna podstavka v proračunu vsakega gospodinj na tanke rezance, kar je trdega odstrani. Potem zreži drobno čebulo na koleščke ter deni v kozo, prideni žlico popra in soli, dve zajemalki juhe od glave in malo kisa, prav dobro premešaj in postavi na štedilnik, da se malo pogreje. S tem napolni dobro očiščen in opran prašičji želodec, potem ga se-šij in liuhaj v slani vodi, kateri si dodala lorbarjev listič, malo limonove lupinice in kisa, kuhaj dve uri. Medtem časom ga enkrat obrni, da bo zgornja stran spodaj. Kuhanega vzemi ven, obteži ga z dvema deskama in ga tako pusti en dan. Nato ga zreži na zrezke, oblij z oljem in kisom ter daj na mizo. N Grahov* juha s krompirjevko Namoči pint suhega graha že zvečer, drugi dan pa vodo odlij in prfllj fcvert sveže vode, osoli in kuhaj do mehkega, j Kuhanega stlači in pretlači KW ki postane moten, kar se zelo rado zgodi, dodaj na kvort dve čajni žlički mleka. V nekaj dneh se bo vsa gošča se-sedla na dno in čisti kis lahko odtočiš. Ce se izčiščenje pri prvem poskusu ne posreči, ponov-io prilij mleka. TOlNONO FOREST PRESERVE STAVLJENE VLADI NA RAZPOLAGO Chicago, 111. — Okrajni urad je zadnji ponedeljek sprejel resolucijo, s katero se stavi 36,-000 a krov forest preserve na razpolago federalni vladi. Ta bo 'ahko uporabila zemljo za nastanitev vojaštva, za letališča, bolnice, vežbališča in podobne svrhe. skozi sito z vodo v kateri se stva. Ze takrat, pred prvo sve- je kuhal vred- Napravi iz ma- NEKAJ O PREHRANI Vsakdanjosti ne zanimajo. Kdo se zmeni za sonce, ko nam sije dan za dnevom? Kako red-kokedaj opazujemo bujno življenje, ki klije okoli nas v neštetih rastlinah in živalih; kako malokedaj se zavedamo tako mnogovrstnega v nas samih! Vse to nam je vsakdanje, znano že izza tistih let, odkar se spominjamo. In to površno poznanje skoroda mori spodbudo, da bi se resneje lotili spoznavati te vsakdanjosti, ko je vendar vse to pestro prirodno vršenje v nas in izven nas sila zanimivo in pomembno, bolj ko kakšne izrednosti v prirodi- ali umetno povzročeni pojavi. Kolika čuda tiče že v slednji bilki in slehernemu črvičku in najmanjšem delcu našega telesa. Čuda, ki jim ni primere v še tako umetelnih tvorbah človeškega duha in človekove dlani! Pravila so vsakdanja, dolgočasna, izjeme pa, ker redkejše, mične- Med nezanimive vsakdanjosti spada vse ono kar tvori našo prehrano: Jejmo to, pijmo ono, kakor zahteva navada, kakor se nam godi; a kdo razmišlja, kaj se vrši v nas ob hranitvi, kakšne hrane nam treba tovno vojno, poroča slovenski zdravnik Dr. Brecelj, sem prirejal po svoji ožji domovini predavanja o prehrani, ker sem kot zdravnik uvidel, da se naši / * ljudje hranijo iz nevednosti zelo potratno in kljub temu — slabo. Z žalostjo pravi nadalje isti zdravnik, opažamo zdravniki, da je v prehranjevalnih zadevah največja nevednost v onih slojih, ki so gospodarsko najšibkejši. Zato je znanje o prehrani nad vse koristno, pa se malokateri za tako znanje potrudi, ker se mu vidi pač preveč vsakdanje in nezanimivo. Koliko je že bilo v raznih knjigah in listih priobčenega o prehrani, le žal, da nosi znak priložnostnih odlomkov brez zveze. Pa, koliko jih je, ki take reči sploh berejo? Razprava o prehrani ne more biti zbirka ljubkih pesmic, ali pa kratkočasnih povesti, zato ni mikavna, pa toliko bolj koristna. Ob branju takih razprav, bi bolje doumeli prošnjo: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh!" -c- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Nadet želodec Skuhaj mehko štiri funte dobro osnažene prašičje glave, ako je mogoče bolj od rilca; skuhaj tudi funt prekajenega jezika ali svinjine; tudi mesna klobasa je dobra. Zreži glavo in olupljeni jezik na kocke, hrustanec in kar je bolj mehkega sti, moke in drobno zrezane čebule prežganje, v katero deni pretlačeni grah z grahovsko. Prilij še kvort krompirjevke, ščepec popra in dve Žlici pret-lačenih paradižnikov. Ko vse še nekaj časa vre, zli j to juho na opečene krušne rezine. Po okusu juho lahko tudi okisaš. Sirovi rezanci Deni na desko pint lepe moke in potresi ravnotoliko suhega zdrobljenega sira, malo soli in eno jajce ter napravi precej trdo testo. Nato ga razvaljaj za nožev rob na debelo ter razreži za prst dolge in pol prsta široka rezance. Te skuhaj v slani vodi, nato odcedi, zabeli z mastjo in drobtinami, ali pa s presnim maslom in daj na mizo. -o- Praktični nasveti Razna suha zelišča, ki jih uporabljaš kot pridatke k juhi, domneve, da se utegne podvze- KONJI PRIHAJAJO DO SVOJE VELJAVE Chicago, 111. — Zaradi pomanjkanja avtomobilskih obroče v prihaja staromodno vozilo, konjska vprega, Čimdalje bolj v veljavo in temu primemo se višajo tudi cene konjem. Tako še je zadnji torek na neki javni dražbi prodal par konj za $450. Sploh so se cene konjem dvignile za 30 odstotkov nad ceno v oktobru in za 15 odstotkov nad februarsko ceno. Da varčujejo z gumi jem, se farmarji v veliki meri poslužujejo vozov za prevažanje svojih produktov v mesta. AMERIKANEC NA POVELJNIŠKEM MESTU V KITAJSKI Cungfcing, Kitajska. — Kakor se je objavilo zadnji,torek, je mačelnik kitajske vlade Ciang Kai-šek imenoval ameriškega generala J. E Still-wella vrhovnim poveljnikom generalnega štaba na kitajskem bojišču. Iz tega se sklepajo (Konec) Dolgo sva brskala po teh dragocenih zakladih, ki bodo morali vsi v ljubljanske muzeje po vojni, da se tam shranijo, ker bo to čast in ponos celega slovenskega naroda ki bo ponosen, da je imel v težkih časih tudi take, sicer preproste, vendar po duhu in srcu velike može. Da, ravno v tem bo narod najbolj videl svoj ponos, da je to pisal, to delal ne inteligent, temveč preprost rudar, človek brez visoke akademske izobrazbe, Človek, ki bi bil ta čas, ki ga je dal s temi spisi svoji veliki duši in svojemu Bogu in narodu, lahko porabil, da, pravilno moral porabiti za svoj počitek in razvedrilo, kakor 99% njegovih tovaršev delavcev. To kaže kako bogata je slovenska duša! Koliko bogastva je v nji skritega, koliko skritih biserov ima slov. narod v sebi, zato pa — kako je vreden drugačne prihodnosti, kakor je bila njegova preteklost. Na takihle slučajih, kakor je Tomčev, bodo lahko večji sosedni narodi spoznali, da je tlidi za nje dobro, da dobi tak narod svojo prostost, da se bo razživel v svojih velikih mislih, v svojem pridnem delu, in tako bogatil svetovno kulturo, svetovni kulturni in srčni napredek, ki ga svet toliko potrebuje. Ni velik tisti narod, ki ima ve-! liko razdiračev, ki razdirajo, pa j naj je to vera, pa naj je to kul-J tura, pa naj je to karkoli. Razdira lahko vsak norec. Svet je sit takih razdiralcev. Sedanje razmere, sedanja kri ga bo ze-dfnila v veliki akciji: proč raz-diralci! Svet, človeštvo potrebuje zidarjev, delavcev, ki bodo delali konstruktivno v najrazličnejših smereh. Svet potrebif-je mož, ki bodo za seboj pustili tako dragoceno dedSčino, kakor jc bo Andrej - Tomec, ne pa prazne galoner prazne sodčeke, kake prvniške dvorane. Ni nadčlovek tisti, ki ima arijsko kri, ni nadnarod tisti, ki ima razne Fuhrerje s krutostjo in nečloveškimi instinkti zveri, temveč nadčlovek, nadnarod je človek, je listi narod, ki ljubi, ki v ljubezni dela, se žrtvuje, ustvarja, plemeniti svojega sočloveka, ga dela v boljšega človeka s človeškimi čustvi, ki ljudi združuje, ne razdružuje! Prebrskal sem Andreju Tom-cu vse, kar ima in mu dokazoval o veliki kulturni in gmotni vrednosti tega kar ima, zanj in za narod in mu zabičeval, da naj vse to čuva skrbneje, kakor bi čuval svoj denar, ko bi ga imel. Predno odidem domov mu bom še prebrskal vse njegove dragocene zaloge, da bova uredila vse, kaj kam pada, kam in kje se bo vse to spravilo kot dragoceni drobci, iz katerih bodo zgodovinarji skušali sestavljati mozaik zgodovine življenja in delovanja ameriških Slovencev od dneva njih nastopa v tej mogočni, da, najmogočenjši državi, pa do trenutka ko bo legel tukaj v Ameriki zadnji slovensko govoreči človek. Bili so za me res lepi trenutki, katere sem preživel pri tem obisku mojega prijatelja in sodelavca Andreja Tomca, katerega naj Bog ohrani še dolga leta, če tudi nadušljevega in kašljajočega, saj kdor dolgo kaši j a, dolgo živi. Škoda samo, to sem bridko obžaloval, da tak duh ni bil tako srečen, da bi bil našel očeta, ki bi ga bil poslal v šole, mu dal izobrazbo, da bi bil na še bolj odličen način dal bogastvo svoje duše svojemu narodu na razpolago s svojimi velikimi mislimi in s svojim modrim peresom. — Ko serlamo k zajutrekti, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v atari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jio, zbirajmo za nje prispevke! NA PRODAJ — hiša dveh stanovanj, zidana. Cena $2,800; —hiša treh stanovanj, zidana. Blizu 26. ceste; — šeststanovanjska hiša. Cena $6,800; — več drugih hiš, malih in velikih, v lawndalskem okrožju in blizu 26. ceste; — več farm z dobro zemljo v Indiani in v Michiganu. Pojasnila daje slovenski rojak Anton Jordan, 2622 So. Harding, Chicago; Tel. LAWn-dale 7182. lJtM.H».M.MtM«MM».Mi«»MM*«m».MtMM»M» r Mifli •••»•f»M»l»*HMM*MM*>* : * Listen to » » PALANDECH'S RADIO BROADCAST * Featuring a Itogram bf , YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 WJoeycles (Top of the Dial) pred uporabo namoči/ ker bodo potem mnogo bolj okusna. Vodi, v kateri jih namakaš, dodaj sok ene limone in v njej namakaj peteršilj, korenček, zfeleno, itd. Korenček ima zlasti kot prikuha prirejen boljši okus in se ne razlikuje dosti od svežega. ti proti Japonski ofenziva, pri kateri bi amerikanski aeroplani operirali s kitajskih baz. — Slovenci! Na vsaki pri-reditvi, na zabavah, laki ali taki, se ^pomnite tudi rcvežev v stari domovini. Pobirajte darn nje! KRASNA PATRIOTIC NA SLIKA kot nagrada za nove naročnike BILL OF RIGHTS" rt SVETI KHI2EV POT Sv. Leonarda Porto-Mavriškega Žepne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu potu. Posamezna knjižica____________15c_ Kdor jih naroči ducat po________10c vsaka / Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Ta sliko je pravi • kros so vsako hišo. t Sredi Je sliko točasne- j go predsednika Zdru- ; ionih držav FRANKLINA D. I ROOSEVELT A. pod sliko plapola naša zvezdnata a m o riška zastava, pod zastavo pa je besedilo zgodovinske ameriško listino svobod san in pravic. Okrog pa so slike vseh 30 dosedanjih predsednikov Združenih držav, pod slikami njihovi 1 a s t n oročni podpisi. Velikost 12Vix 17 palcev. Slika je v okvirju, s steklom za obesiti na sieno. Za vsaki urad. za vsak dom je to ena najlepših spominskih patrio- : ličnih slik. Vsak. ki sliko vidi jo občuduje in si jo zeli. • r Ts slika je na razpolago kot nagrada SAMO ZA NOVE CELO-J LETNE NAROČNINE "Am. Slovenca" in to samo onim, ki nove na-; ročnine pridobijo. Agitator jo pa lahko prepusti novemu naročniku | če hoče. Ampak pomniti je treba, da so da LE ENA SLIKA sa vsa-t ko novo naročnino. Ako so pa kdo sam direktno na novo naroči kot j noY naročnik na A. 8. za celo loto je v takem slučaju sam upravičen • do te nagrado. Ce ga pa kdo drugi pridobi tedaj je ta, ki ga pridobi • upravičen do nagrade, ras*en če tak agitator to negrado prepusti na-S ročniku. To naj velja v pravilno razumevanje vsem! • Obenem ni nihče upravičen do te nagrade preje, dokler Uprava S Am. Slovenca ne prejme plačane naročnino sa take novo naročnine. . ki je za Chicago in Kanado $7.00 letno: za zunaj po Ameriki pa $6.00 • letno. Poslužite se te lepe prilike, da bote deležni te lepe nagrade. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cerwak Road, Chicago, Illinois • •••» ;*h>**m*mm««*mmmm Stran 4 amuuilam^m flujyuin SAMOSTANSKI LOVEC LUDVIK GANGHOFER "Govori vendar! Vedeti hočem, kaj te je privedlo na kraj, kjer si ga našla. Po kaj si prišla sem gor?" Nemo je gibala z ustnicami; potem si je pa iznenada skrila obraz v dlani in bruhnila v jok. "Prosim vas, gospod Henrik, ne mučite otroka," je spregovoril pater Dezert z negotovim glasom. "Mislim, da poznam vzrok, ki jo je bil privedel sem. Včeraj ponoči je v hiši njenega brata umrl otrok..." "Volfratov otrok?" Gospod Henrik je stopil k dekletu "Prišla si po telohe za angelski venec? In si pri tem našla ranjenca in si ostala pri njem dan in noč in si storila zanj vse, kar se je sploh dalo storiti?" Po-gladil je Gitko po laseh. "Vrlo, pogumno dekle si! Ne bom ti pozabil tega in tudi ne tvojemu bratu!" Gitka je glasno zaplakala, se hitro obrnila in omahnila skozi vrata na prosto. Zunaj se je zgrudila na klop in se razjokala od bridke žalosti. Prišel je Valti, ji potegnil roke z obraza in jo pogledal. "A, ti si? Zakaj pa jočeš?" Iztrgala se mu je in zaihtela še glasneje. "Mar jočeš zaradi tega tu notri? Pa si res neumna! Ta je trden ko železo. In če ga tudi malo boli, saj ne tebe." Naslonil se je na steno in zazehal, pri tem pa opazil, da se iz gosposke koče vali gost dim. "Poglej, brat že kuri! Ti, kakšne dobrote pridejo v ponev! Veš, ko smo lezli gor, sem hodil tik za krošnjo. A, to je dišalo! Aaah! Nebeško!" Zacmakal je. "Meniš, da bomo tudi mi kaj dobili?" Ne da bi čakal na odgovor, se je splazil h gosposki koči in pokukal skozi odprta vrata. Vodila so v prostorno kuhinjo z odprtim ognjiščem; poleg nje je obsegala koča še posebno izbico, prav preprosto opremljeno \ s pohištvom iz limbovine ter spalno čum-nato z dvema posteljama, tz kuhinje se je prišlo po lestvi v podstrešje, kjer je bilo nametanega toliko sena, da bi v sili našlo na njem do šest ljudi mehko ležišče. Poleg ognjišča, na katerem je gorel močen ogenj, je stal brat Severin; rokave pri kuti si je bil zavihal, se prepasal z belim predpasnikom in je baš trebil raženjček 'črnih jezdecev', ki so obliti z jajci in spe-čeni na jakem ognju, dajali za večerjo* o-kusen prigrizek. Na stopnicah pred vrati gosposke izbice je zamišljen sedel gospod Sluteman z naježenimi brki in srditimi očmi. Tale stvar s Hajmom je bila zanj oreh, trd, da nič takega. Toda kakor bi ga bilo brezplodno tuhtanje utrudilo, je iznenada zasopel stresel glavo, mahnil s pestjo po zraku in bruhnil iz sebe: "Hudiča še enkrat! Če pomislim, da bi bil sedajle lahko spodaj v kleti! Pa je menda vsaj tu^-i tu preskrbljeno za pijačo?" Brat Severin je skomizgnil z rameni. "Kakor je ukazal gospod Henrik. Pet dni bomo ostali tu, deset pletenk je ukazal prinesti, pa si izračunajte, koliko pride na vsakega." "Hudičevo malo!" je menil z dolgim o-brazom gospod Sluteman. "Hudičevo malo! Brat, brat! Jetra se mi bodo vnela, vode ne prenesem. Pa kar nič ne!" Motreč nesrečnega valpta je brat Severin pomežiknil; nato si je obliznil od 'črnih jezdecev' omaščene prste, stopil - pred valpta in mu šepnil v uho: "Ali ste videli culo, ki jo je nosil Valti?" "Da, zakaj?" Obraz brata Severina je postajal vedno bolj skrivnosten. "In niste morda culi, da je v culi nekaj škrobotalo?" Gospod Sluteman je nagnil glavo tako na stran, da je belo pogledal. Kazalo je, da se je v njegovi brezupno temni duši začela svetlikati plaha lučka tihega upanja. "Govorite, brat, govorite, kaj je škrobotalo?" "Deset zatajenih steklenic. Rehberčan in štajnčan! Zakopane so za kočo v hladni zemlji in ko bo gospod Henrik zaspal, si vzameva od njih en parček." "Brat Severin, vi ste svetnik!" je zarjul gospod Sluteman in hotel objeti brata o-koli vratu. Brat ga je odrinil od sebe. "Ne tako glasno, gospod valpet!" je zašepetal in (Nadaljevanje ' * postaje v Ilirski poškilil skozi vrata. "Gospod Henrik bi naju utegnil slišati!" Pa je bila fratrova skrb nepotrebna. Gospod Henrik se je mudil še vedno v lov-čevi koči. Nanovo je obvezal Hajmovo rano in pritrdil roko v zadrgo, da bi ranjenec morda s kakim nenadnim gibanjem ne povzročil novega krvavenja. Potem je vprašaje pogledal okoli sebe. "Kje je dekle?" , Pater Dezert je hitro stopil skozi vrata. Gitka je sedela na klopi pred kočo; solze so ji usahnile; izgubljeno je strmela v mlado noč. Pater Dezert se je dotaknil njene rame. Prestrašeno se je zdrznila in vstala. "Pojdi, Gitka, gospod Henrik sprašuje po tebi!" Prijel jo je za roko in jo odvedel v izbo. "No, morda bi rada videla, kako gre tvojemu varovancu?" je dejal prošt. "Pridi bliže in poglej, kako dobro in mirno spi!" V nemi zkhvali je hotela gospodu Henriku poljubiti roko. "Pusti to, dete!" je rekel. "Kar sem storil jaz za njegovo rešitev, je bore malo. Hajmo bi bil brez tebe izgubljen. Samo tebi se ima zahvaliti, da bo živel." Vroč in radosten vzdih je razširil Gitki-ne prsi. S svetlimi očmi je gledala bledi Hajmov obraz; potem si je z drhtečimi prsti otrla vlažne oči in se obrnila proti vratom. . "Kam pa greš?" je vprašal gospod Henrik. "Zdaj me ne potrebuje več," je spregovorila. "Domov grem." "Dekle! Saj je trda noč!" se je prestrašil pater Dezert." "Ne bojim se. Nebo je v zvezdah, pot tudi poznam in prenočim lahko v stanih." "Tam spijo hlapci," je spregovoril gospod Henrik. Potem se je nasmehnil: "In pomisli, če se Hajmo jutri zarana prebudi in vpraša po tebi, kaj naj mu rečemo? Ali nočeš ostati?" "Ce smem?" je zajecljala. "Poglejte, gospod, nikomur ne bom jemala postelje, stisnila se bom za ognjišče." Hotela je oditi v svoj kot, toda gospod Henrik jo je pozval nazaj. "Gitka," je dejal prijazno, "nisi več otrok, ne smeš taka hoditi okoli." Pokazal je na njene roke, gole do ramen in na platneno srajco, pretrgano skorO do pasu. Debelo je pogledala. "Odtrgala sem si I rokave, ker sem potrebovala platno za ob- ! veze." Tedaj je stopil k njej, ji položil roko na teme in rekel tiho: "Deo placebis in nudi-tave tua." In obrnjen proti patru Dezertu je nadaljeval latinsko: "Mar more knežja hči biti bogatejša z biseri in dragotinami ko ta beračica z zakladi srca?" Pater Dezert je molčal; njegove zasanjane oči so bile uprte v Gitko, ki je odšla za ognjišče, smuknila v jopico in tiho po-čenila v kot. * s l. strani) Bistrici. Noč je bila temna. Iz daljave so zaslišali brlizg lokomotive. Pokazale so se luči. "Še imamo čas!", je dejal po* veljnik. "Ta lokomotiva je samo predhodnica". Res, lokomotiva je odsopihala mimo in za njo se je pokazala druga, ki je vlačila dolgo vrsto voz z nemškimi ubijalci. Ko se je vlak že bližal postaji, je nastala strašna eksplozija in vlak se je spremenil v razvalino. Osemdeset nemških letalcev je to noč našlo smrt zraven osamljene postaje v Ilirski Bistrici. Hitler lahko, napravi nova letala, a osemdeset svojih najboljših letalcev ne bo mogel kar tako hitro nadomestiti. Požrla jih je Ilirska Bistrica. S svojo krvjo so delno plačali prelito kri slovenskega naroda. Živeli narodni Junaki, ki plaču- ===== Sobota, 14. marca 1942 jejo trpljenje roda!" slovenskega na- nizozemci bodo nada-ljevali z borbo London, Anglija. — Načelnik nizozemske vlade v izgnanstvu ,se je v sredo izrazil, da s tem, ko so nizozemske Čete izgubile vzhodnoindijsko otočje, se boji za nje niso končali. Nadaljevale jih bodo, je dejal, po gueril-skem sistemu. •Širite amer. slovenca* DR. H. M. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal 8817 CHICAGO. ILL. S prijateljem po svetu Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! Nove plačilne knjižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. VeJiko*t iJA±3 inčev, primerna velikost za fep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakor&nih društva vedno popraSujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči. 50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75 Pri višjih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd.; Chicago, Illinois ° GIB B ffl 8 knjig za polovične ceno Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo^ dokler bodo na roki. Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig fa domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si narode te knjige, ki jih tu #bj avl jamo za polovično ceno. Te knjige so: "MALI ANGLEŠKI WEB8TBRJEV BESEDNJAK", Id ga uporabljajo v osnovni toll--s______30c "CELJE'*, zanimiv opis mesta Celja in njega okolice-------40c "NA NOGE V SVETI BOJ", sanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič_________30c "OB SREBRNEM STUDENCU" (zanimiva pov-st)__50c "OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Porast Iz Istre)___ 50c "TARZANOV POYRATBK" (v sliki in povesti Z knjiga)_ 45c -OD SRCA DO SRCA" (I. In 2. zvezek) preje_______50c "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM" (povest)_____25c Prodajna vrednost____________$3.20 Zdaj dobite te knjige, dokler 1*11 zaloga ne poide za-~SAMO_ | Naročila je poslati na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca7' je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenskihiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, (T Ap stane samo_______________L________^ V/V^ Kdor pa želi naročiti tadi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- {Tp danjo Zlato knjigo, obe za samo-------/ J Naročila sprejema: v Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago. Illinois J. M* Trunk: so Na Francoskem prejšnji ministri in generali na zatožni klopi. Reveži. Neuspehi. Ali so res krivi? Neuspeh je pred ljudmi največja krivda, dasi dotičnim morda ni ničesar zakrivil. Delaj in delaj še tako pravilno in pošteno, ako nimaš uspeha, te bo vse brcalo. Neuspeh je najhujša krivda, pa lahko ni nobena krivda. Na Angleškem premeša vaj o ministre vsak dan. Ne posadijo jih ravno na zatožno klop, le vrata jim pokažejo. Tudi to je obsodba- Ali so res krivi? Ni ravno izključeno, ampak tudi odslovitev je prišla, ko ni prišlo uspehov. V malem in velikem razni vaški studenec, ali pa druga druge niti videti ne morejo. Včasih vzplamti in pride prav do dejanskega spopada, in kikle igrajo vlogo. Obrni se proč, da ne vidiš, kar drugače vsak rad zakrije- Amerika ne izpremeni ničesar in ne izpre-minja ničesar. Ena je iz Gorenjskega, druga iz Dolenjskega, ena iz Trsta, druga iz Ljubljane . . . debele prijateljice . . . ko pa pride do nesporazuma — bogami — zmirjanja je "brez konca in kraja". "V Trstu je služila ..." ampak sosede mož je pa pri KSKJ, in tam je "spoved". Prava toča se vsuje na KSKJ in na spoved in na cer- je tako na svetu. Kaj in kako i kev od strani tiste, "ki je slu- si deial z najboljšo vestjo in z vsem naporom, o tem ne po-prašuje svet, pač pa vidi neuspehe, in krivda .je dokazana. Pri uspehih pa navadno nihče ne vpraša, kako je prišlo do uspeha, uspeh pokrije lahko največjo resnično krivdo v očeh ljudi. Tako je bilo na svetu in med ljudmi. Človeške oči pa še niso vse oči, ki bodo gledale in presojale, in ko bodo gledale še neke druge oči, ne bodo gledale le na uspeh ali neuspeh. Zdaj mora p\ marsikak minister ali general kloniti ali iti celo kašo pihat, ker ni bilo uspeha, ako bi bil uspeh pri istem delu, — bogami — na ramah bi ga nosili po ulicah. Potrpimo in naj potrpi j o. * V angleški kabinet med ministre, je prišel Lord Cripps. Nenavadna prikazen na Angleškem. Menda radikalec po naziranju, in prava dinamitna bomba med ljudmi. Značilno je, da je imel ta dinamit vedno dobro besedo za Rusijo, ko so drugi videli tam le vse, kar je slabega sploh mogoče. Najmanj je Anglija gledala na Rusijo od "nekdaj izpod čela. Politika. Ali se je izpremenilo v Angliji ali v Rusiji? Nekaj prav gotovo na. obeh straneh. Ako ne bo uspeha, bo tudi dinamit odletel. * Pogostoma sosed najmanj nc more bližnjega soseda. Čudna prikazen, pa pogosta prikazen. Še huje je pri sosedah. Tiščale bodo glave skupaj ure in ure, da zmrzne voda v škafih, ko hodijo po vodo na žila v Trstu", in vse mora tudi v cajtenge, da je tudi tam pribito, kakšna je KSKJ radi tiste spovedi in kako fino živi tista, ki je služila v Trstu, brez spovedi in brez cerkve ... in človek bi še lahko "ob vero prišel", ko je tako regimentno brez vere in cerkve, ako bi se ne spomnil se ob pravem času, da tudi pes Perun živi regimentno in fino brez spovedi, dasi bo po ^akem finem življenju enkrat crknil, vsak človek pa umrl. Tam cerknenje ali crkanje, tu smrt, tam konec, tu pa ne bo in ni konca- REKORDNA MNOŽINA DENARJA Washington, D. C. — Množina denarja v cirkulaciji je dosegla novo rekordno višino. Njega vrednost znaša namreč okrog 11 in pol miljarde dolarjev. Na osebo pride to povprečno po $85. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. ! DR JOHN J. SMETANA | ; OPTOMETRIST [ Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashlai^d Avenue \ Tel. Canaf 0523 [ Uradne ure: vsak dan od 9 • zjutraj do 8:30 zvečer. > _ 4 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženiiovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE. Baragove Pratike ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois aeSBP