XIII. AKTI SKUPŠČINE 1. Splošne določbe o aktih 191. člen Skupščina oziroma zbori sprejmejo odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvr-šitvi občinskega proračuna, odločbe, priporočila, sklepe in stališča in dajejo obvezne razlage odlokov. Proračun in zaključni račun se sprejemata z odlokom. Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 192. člen Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor zdru-ženega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno, zbor združenega dela in zbor kra-jevnih skupnosti pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejme stališča. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopra-vno s pristojnim zborom sprejmejo akte, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije in zakonov določi statut občine. 193. člen S priporočilom opozarja skupščina oziroma zbor na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče skupščine oziroma zbo-ra glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vpra-šanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno do-govarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skup-nosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in inte-resi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katera se priporočilo nanaša. 194. člen Sklepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s ka-terimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svo-je pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po zakonu, statutu ali odloku. Sklepe oziroma odloke, s katerimi urejajo svojo notra-njo organizacijo in odnose v skupščini, in sklepe o svojem delu sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine in zbo-rov. Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu svetu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spremembe od-iokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z nji-hovega delovnega področja. 195. člen S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izva- 18 janje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skup-ščine. 196. člen Priporočila, sklepe in stališča sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samostojno. 197. člen Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma, če je to z zakonom ali odlokom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada za-deva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine. 198. člen Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine. Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles skupščine in zborov, ki jih spre-jemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles. 199. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obve-znih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obvez-nih razlag hrani skupna strokovna služba. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi vodja skupne strokov-ne službe. Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drugih aktov skupščine lahko skupščina pooblasti normativno-pravno komisijo. 200. člen Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne razlage od-lokov kot tudi popravki morebitnih napak v objavljenih besedilih le-teh se objavljajo v Uradnem listu SRS. Za objavo je dolžan skrbeti vodja skupne strokovne službe. Vodja skupne strokovne službe daje na podlagi izvirne-ga besedila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma ob-vezne razlage odloka. Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih. 2. Splošne določbe v postopku za izdajo odloka 201. člen Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. V dvofaznem postopku sprejema skupščina odloke in druge akte, kadar le-ti neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov oziroma sa-moupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalagajo nove materialne obveznosti. 202. člen Pobudo za sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko dajo: vsak delegat ali delegacija oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet skupščine, skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine in delovna telesa skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko pred-Jaga izdajo odloka tudi o zadevah delovnega področja dru-gega zbora. 203. člen Pobuda za sprejem osnutka odloka oziroma predlog od-loka se pošlje predsedniku skupščine občine in predsed-nikom pristojnih zborov. Pobudo za sprejem osnutka odloka oziroma predloga odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, izvršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se pobuda za sprejem odloka, osnutek oziroma pred-log odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov. Če se po- buda, osnutek oziroma predlog odloka nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Predsednik oziroma predsedniki pristojnih zborov, ki prejmejo te pobude za izdajo akta, jo predlože zboru na prvi naslednji seji v odločitev, če je pobuda tako sestav-ijena in obrazložena, da je mogoče na njeni osnovi o za-devi odločati. Sicer pa jo pošljejo pristojnemu odboru in normativno-pravni komisiji, da jo predhodno proučita in pripravita ustrezen osnutek oziroma predlog pristojnim zborom oziroma pristojnemu zboru. Tako zbori oziroma zbor, kakor tudi delovno telo občin-ske skupščine, ki razpravlja o pobudi za izdajo odloka, povabi na sejo predlagatelja, da da svojo obrazložitev k osnutku oziroma predlogu. Če pristojni zbori oziroma zbor sprejme pobudo za izda-jo odloka, doioči s sklepom način, kako naj se v smislu te pobude izdela osnutek odloka. Sestavljalec osnutka odloka se v nadaljnjem postopku šteje kot predlagatelj odloka. Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja pobude za sprejem odloka o stališču, ki ga je sprejel v zvezi s po-budo. Osnutek odloka oziroma predlog odloka se pošlje dele-gacijam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora. Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni predla-gal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek od-loka oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru. 204. člen Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo komisije in delovna lelesa skupščine in zborov, ki so pristojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma predlog odloka. Ko delovna telesa skupščine ugotovijo na podlagi vseh pripomb, kako so usklajena različna stališča glede osnut-ka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe oziroma amandmaje. Predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi normativno-pravna komisija. Pismena poročila delovnih teles skupščine oziroma zbo-rov se pošiljajo predsednikom zborov in predlagatelju osnutka oziroma predloga odloka pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnutek oziroma predlog odloka. 205. člen Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka mora biti povabljen na sejo zbora. Za to skrbi vodja skupne stro-kovne službe. Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku obravna-ve dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma predloga od-loka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravna-vo osnutka oziroma predloga odloka, čeprav izvršni svet ni predlagatelj odloka. 3. Zahteva za Izdajo odloka 206. člen Samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitič-ne organizacije, delegacije, sodišča združenega dela, dru-žbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupšči-no ali na kateregakoli predlagatelja. 207. člen Zahteva za izdajo odloka se pošlje neposredno predsed-nikom pristojnih zborov. Določila tega poslovnika o postopku, potem ko sprejme predsednik zbora pobudo za sprejem odloka, se primerno uporabljajo tudi za postopek pri zahtevi za izdajo zakona. 4. Osnutek odloka 208. člen Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnut-kom odloka. Osnutek odloka se lahko predlaga v obliki členov odloka ali tez. Osnutek mora biti obrazložen. 19 Obrazložitev praviloma vsebuje oceno stanja na pod-ročju, ki ga je treba urediti z odlokom; razloge, ki uteme-Ijujejo potrebo po novem odloku oziroma po njegovi spre-membi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s ka-terimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne Iju-di na posameznih poročjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupra-vne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupra-vnih organizacij in skupnosti v občini; druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok. Osnutku odloka mora biti priložen tudi povzetek obra-zložitve. 209. člen Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij ter družbenopolitičnih organizaci-jah in družbenopolitičnem zboru k osnutku odloka, odlo-čijo pristojni zbori skupščine, da je odlok potreben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlaga-telja o tem sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok po-treben, preidejo praviloma na splošno obravnavo odloka, nato pa na obravnavo posameznih členov ali tez. 210. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje pred-lagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati lahko zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in pro-učevanje predloga odloka ustanoviti posebno delovno telo zbora in rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo. 5. Predlog odloka 211. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlo-gi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; fi-nančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev. Predlog odloka obravnava tudi normativno-pravna komi-sija in pristojni odbor skupščine. 6. Obravnava predloga odloka v zboru 212. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njego-vega besedila. Preden zbor preide na načelno obravnavo, predstavnik predlagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skup-ščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje. Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izra-žajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vpra-šanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odlo-ka po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 213. član Po končani načelni obravnavi zbor odloča praviloma o vsakem amandmaju posebej. Med odločanjem o amandma-jih se lahko začne obravnava le o predloženih amandma-jih. Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti. 214. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s pred-hodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka; zbor pa lah-ko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka. Ce zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o predlo-gu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. Če zbor sklene, da se predlog odloka ponovno obravna-va kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi predlog odloka ter določi rok za njegovo obravnavo. 215. člen Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obra-vnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje oziroma stališče ali predlagal amandma, lahko po svojem pred-stavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stali-šče. 7. Amandmaji 216. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah tega poslovnika pravico predlagati odlok. 217. člen Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sred-stva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financi-ranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opre-deliti tudi izvršni svet. 218. člen Amandma k predlogu odloka je treba praviloma poslati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka. Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedniku pri-stojnih zborov, predsednikom pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvrš-nemu svetu in normativno-pravni komisiji. Le-ti poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje. Predlagatelj amadmaja je lahko vabljen na sejo organov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povabljen na sejo zbora. Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 delega-tov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlo-gu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amand-ma mora biti pismen in obrazložen. Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obra-vnava predloga. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja sklene, da bo obravnavai amandma kot sestavni del predloga odloka. Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k predlogu odlo-ka, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obra-vnava predloga. Če amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka, se šteje, da je bil dan na seji zbora in se pri tem upo-števajo določbe četrtega odstavka tega člena. 219. člen Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o ainandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka. 220. člen Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbora do raz-ličnih stališč, lahko zbor imenuje posebno skupino za pro- učitev amandmaja. Skupino sestavlja določeno število de-legatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amand-majem, predstavnik predlagatelja amandmaja in predstav-nik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta tudi, če izvršni svet ni predlagatelj od-loka. Ce skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se odloži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju stališča družbenopolitični zbor. 221. člen O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov pred-loga predpisa, na katere se nanašajo. Če je h kakšnemu členu predloga predpisa danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve. Ce je ta amandma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih po vrstnem redu, določenem po istem kriteriju, Ce je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o poznejšem amandmaju. Če ni noben od amandmajev sprejet, se šteje kot bi ne bilo nobenega amandmaja. 8. Odločanje pri sprejemanju odlokov 222. člen Vsak zbor lahko odloča o osnutku oziroma predlogu od-loka le, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skupšči-ne in zborov, izvršni svet ali tretjina navzočih delegatov v zboru. Če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 223. člen Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu odloka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi pre-verjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavlja-nji, odloči predsednik zbora, lahko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje. Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati. 224. člen Zbor odloča o amandmaju in sprejema odlok z večino glasov vseh delegatov v zboru, če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmesne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov. 9. Skrajšanje rokov In združevanje faz v postopku za izdajo odloka 225. člen Na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega tele-sa skupščine ali zbora ali na pobudo predsednika skup-ščine oziroma predsednika zbora zbor lahko skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oziroma obravnave in dokončno odloča o odloku, tako da združi obe fazi sprejemanja odloka, razen v primeru, ko statut občine določa, da mora biti odlok sprejet v dvofaznem postopku. 10. Hitri postopek za izdajo odloka 226. člen Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi Ijudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. 227. člen Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predla-gatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo od-loka po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku. Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem po-stopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo. 228. člen Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu, naj bo odlok izdan po hitrem postopku; zbor pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od normativno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje. če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu. 229. člen K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hi-trem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku, o razpravi, o pobudi za sprejem odloka ozi-roma o sprejemanju osnutka oziroma predloga odloka. 11. Sprejemanje odloka 230. člen Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sodeluje-jo zbori oziroma pristojna zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu po statutu občine družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori oziroma zbora ali zbora in skup-ščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora. Predlog odloka je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov zbora. 231. člen Potem ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti pred-sednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno Eodeluje pri sprejemanju odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu. 232. člen Če predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil predlog odloka izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je družbenopolitični zbor takšna stališča po statutu dol-žan dati, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. 233. člen Če predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besediiu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skla-du s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor sta-lišča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščina samoupravne interesne skupnosti nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih. 234. člen Ponovna obravnava se prične po možnosti že na isti, sicer pa na prihodnji seji zborov po obvestilu predsednika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu, kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati toč-no formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto druga-če od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih se je zbor odločil drugače. 21 Ponovno obravnavo po sprejetem obvestilu prične drugi pristojni zbor (ali oba zbora oz. skupščina SIS) z namero, da se ugotovi, če je možno spremeniti prvotno odločitev in sprejeti odlok v takem besedilu, kot je vsebovano v obvestilu po prejšnjom odstavku. O tem, kako se je zbor ponovno odiočil, predsednik zbora z navedbo razlogov obvesti predsednike ostalih pristojnih zborov. Če predsednik zbora iz prvega odstavka tega člena prej-me obvestilo, da drugi pristojni zbori niso sprejeli spre-membe besedila v smislu njegovega obvestila, obravnava tudi ta zbor zadevo ponovno z namero, da ugotovi, če je rr.ožno spremeniti njegovo prvotno odločitev in s tem do-seči izglasovanje v enakem besedilu z drugimi pristojnimi zbori. Po sprejetju odločitve predsednik zbora o tem obve-sti predsednike ostalih pristojnih zborov. 235. člen Če se zbori ali zbori in skupščina SIS po dveh zapore-dnih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka, določijo skupno komisijo, v ka-tero izvoli vsak zbor in skupščina SIS enako število članov. 236. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom. Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora oziroma skupščine samo-upravne interesne skupnosti ali če zbori in skupščina sa-moupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega spo-razumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine SIS ali izvršnega sveta. 12. Postopek za sprejem drugih aktov 237. člen Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki ve-Ijajo za obravnavo predloga za sprejem odloka. Po istem postopku se obravnavajo akti, ki jih enako-pravno sprejemata pristojna zbora skupščine in skupščina samoupravne interesne skupnosti. Pristojni zbori lahko sklenejo, da bodo posamezne take akte obravnavali najprej kot osnutek, nato pa kot predlog. 13. Postopek za obvezno razlago odloka 238. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo pred-lagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom. Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 239. člen Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava normativno-pravna komisija. Preden začne obra-vnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja. Če normativno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pri-stojnim zborom v sprejem. Če normativno-pravna komisija ugotovi, da pobuda ozi-roma predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predlaga zboru, da ga ne sprejme ter obvesti tistega, ki ga je dal. 240. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprej-mejo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odloka. 14. Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom 241. člen Samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma da da k njim svoje soglasje skupščina, pregleda normativno-pravna komisija in pristojni odbori. Normativ-no-pravna komisija pripravi o tem poročilo in predlog sklepa, da se da soglasje k samoupravnemu aktu, oziroma da se ga potrdi. 242. člen Delegacijam in delegatom pristojnega zbora se z vabi-lom za sejo dostavi samo poročilo normativno-pravne ko-misije in predlog sklepa. Delegati lahko, če želijo, pregledajo predloženi samo-upravni akt v skupni strokovni službi, kar mora biti v vabilu na sejo izrecno navedeno. 243. člen Pristojna zbora razpravljata o poročilu, ki ga je zborom dostavila normativno-pravna komisija, kakor tudi o pripom-bah pristojnih odborov in morebitnih pripombah, ki bi jih podali delegati, ki so samoupravni akt, o katerem teče razprava, pregledali, nato pa sklepata o soglasju oziroma potrditvi tega akta. O odločitvi zborov predsednik skupščine obvesti samo-upravno organizacijo oziroma skupnost. Če sta pristojna zbora zavrnila samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti, se v obrazlo-žitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oziroma potr-ditve. Tudi če zbor da soglasje k aktu oziroma ga potrdi, lahko sklene, da je samoupravna organizacija ali skupnost dolž-na v določenem roku akt uskladiti, dopolniti oziroma spre-meniti. 15. Javna obravnava odloka 244. člen Pristojni zbor lahko sklene, da se da osnutek oziroma predlog odloka v javno obravnavo. Če zbor da odlok v javno obravnavo, s sklepom določi: — besedilo odloka, ki se da v javno obravnavo; — delovno telo, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru o javni obravnavi; — rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo. Delovno telo poroča zboru o rezultatih javne obravnave. Poročilo vsebuje mnenje in predloge iz javne obravnave in stališča delovnega telesa o teh mnenjih in predlogih. Ko sprejme poročilo delovnega telesa o rezultatih javne obravnave, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.