Poštarina plačana. §te» 50. Posamezna Stev. Oin 1<—* V MubS;ani, v sstsk dne 12. decembra 1924. Leto VII. Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Isfiafa vsak petek. N&roAnina: Četrtletno Dlo 7-50, polletno Dia I8--oeloletno Din 30*—. Ža skupilo napredno fronto Izkušnje zadnjih skupščinskih volitev nam velevajo, da je zelo potrebna v Slo= veniji skupna napredna fronta, ki je od nekdaj cilj demokratske stranke. Že pred zadnjimi volitvami smo sc borili za ta cilj in napovedovali, kako sc bo zgodilo, ako se napredni elementi nc združijo. iVsa naša napovedovanja so sc točno uresničila. Razcepljeni naprednjaki so dobili takrat manj mandatov, kakor bi jim jih šlo po številu glasov, kajti volilni red jc takšen, da zahteva velike skupine. beljše, dokler ne uženemo v kozji rog onih mračnih političarjev, ki mislijo, da jc slovensko ljudstvo brez razsodnosti in da ga kot takšno lahko vodijo na špagi, kakor kažejo koristi ožje tigrov* ske klike. Poleg naobrazbe, ki jo moramo z vse« mi danimi sredstvi širiti med ljudstvo in poleg razkrinkavanja sleparske in ne« sposobne klerikalne politike je potrebna za uspešen boj proti črni meri skupna napredna fronta. večine Ne torej samo zaradi nezavednosti ,, . f ...... slovenskega ljudstva, temveč 14l Jkupno I™1}*,0 Imorajo„^tl! vsl_re? tudi, kakor rečeno, zaradi razcepljenosti j "V™, naprednjaki, ker resnični napred* naprednjakov so pobrali klerikalci skoro j m0re'0 h,tl ozkosrem m malen« Vsa čast štajerskim samostojnim vse slovenske mandate. Tudi smo takrat večkrat pisali, da klerikalci nc bodo izpolnili niti ene svo« !jih obljub. Te naše napovedi so se ures« ničile v polni meri. Ne samo, da so kleri* kalni poslanci pozabili na svoje volilcc, temveč so celo zakrivili s svojo politiko, da se je cela vrsta njihovih obljub izpol« nila baš nasprotno. Odkar tlači sloven« sko ljudstvo klerikalna mora, jc pri nas vse kakor zakleto in tudi ne bo prej čast kmetom, ki so zavrgli tesnosrčnost ter sklenili, pridružiti se naprednemu narod« nemu bloku, da pomagajo pri ugonab« ljanju slovenske nesreče — klerikalizma. S skupnimi silami se bomo vrgli na tisto stranko, ki drži z lažmi, obrekovanjem in sleparjenjem v verigah večino ubo» gega slovenskega ljudstva, katero stra« hujejo posebno farovži, da ne dobi v roke poštenega čtiva in ne more najti prilike, da se mu oči odprejo. Upajmo, da bodo tudi činitelji samostojnih kme« tov na Kranjskem šli po zgledu svojih štajerskih somišljenikov. Kdor si mož, ctresi se cincanja in pridi k nam! Tem laže nam bo ob sedanjih volitvah skupno delo, ker spričo neštetih klerikal« nih polomij zapuščajo SLS že njeni dot sedanji najzvestejši borci, ki jim razum veleva, da temelji stranka, katera ne b e« leži izza zadnjih skupščinskih volitev niti enega uspeha v korist slovenskemu ljudstvu, na namerni sleparski politiki ali pa je vsaj popolnoma nesposobna. Minister Žerjav za delavstvo Dne 31. oktobra, ko je. vladala še ti« grovska vlada «reda in pravice«, so kovinarji in delavci v ljubljanskem vo« jaškem arzenalu naenkrat dobili odpoved dela. Delo se je ustavilo, delavci pa so Z obitelji vred bili na lepem izročeni brez* pcselnosti in pomanjkanju. Nič niso za< legle njihove prošnje pri tigrovskih' Barka SLS v nevarnosti Po razburkanih valovih stara barka se vrti, vsa splašena v njej debela teta Eseles sedi. Z vseh strani puščice ostre brez prenehanja lete: Suženj njen — slovensko ljudstvo se budi iz spanja že. Z lepimi ne boš obeti v kleščah nas držala več, tigre tvoje na počitek pošljemo ti zdaj za peč. Zmerjaj v svojem smrtnem strahu in, kolikor hočeš, vpij: Suženj se iz rok ti vije, krepke kaže ti pesti. ministrih, zastonj so se arzenalski tfc-Javci obračali na posredovanja. Morala je priti šele vlada Narodnega bloka, v kateri jc zastopan kot minister za šume in rude naš dr. Žerjav. Ta mož, ki vestno, kakor noben drug politik v Sloveniji, pozna težave in neprilike sle« hernega stanu, je pri novem vojnem mi* nistru in v ministrskem svetu zastavil svojo čvrsto vplivno besedo, da se ljub« ljanskim arzenalskim delavcem omogoči zopetni zaslužek. Vpliv ministra Žerjava je takoj za« legel. S 1. decembrom so arzenalski de« lavci dobili obvestilo, da se delo v arze« nalu obnovi in se s tem odpravi beda, v katero so arzenalski delavci po brez« vestni krivdi malobrižnih tigrov bili pah« njeni za mesec dni. Minister Žerjav je seveda s tem storil le svojo dolžnost in častno izpolnitev obljube, ki jo je dal arzenalskim delav« cem, ko so ga prišli prosit odpomočka. Vendar pa je razveseljivo, da arzenalski delavci ministru Žerjavu niso ostali dolž« ni zahvale, temveč so poslali svoja dva zaupnika Franca Lorbeka in Karla Ob* laka k podpredsedniku JDS dr. Pucu s prošnjo, da naj ministru Žerjavu sporoči zahvalo vseh arzenalskih delavcev, da jim je z naglim in uspešnim posredo« vanjem zopet pridobil vsakdanji kruh,' za katerega jih je brezsrčno in preko noči prikrajšala tigrovska vlada. Politični pregled Nc doživljamo nikakih posebnih po* litičnih dogodkov. Volilna borba gre da« lje in ob njej stopa v ozadje vse drugo. Vsaka pokrajina, skoro vsaka vas ima drugo strankarsko razmerje, ki sc na* ravno pred volitvami najbolj uveljavlja. Zato je način volilne borbe v vsaki po« krajini različen, nekod ostrejši, drugod umerjenejši. Pri nas v Sloveniji smo za« enkrat še v nekakem čudnem zatišju, vendar postaja cd dne do dne jasneje, Anton Stražar: Krvavi destar Povest iz minulih časov. (Dalje.) XVII. «Prehodil sem že veliko vasi, sedaj sem te vendar našel!» Jurčetu se jc zdcio, kakor bi se mu tla udirala pod nogami... Listje na drevju je začelo že rume« neti, ljudje so spravljali s sadnih vrtov sadje in zadnje poljske sadeže z njiv. Pri llkcvcu v Praprečah so ruvali kore« nje na njivi, ki leži tik ob občinski poti in vodi iz Podpeči na Gradiše. Pozno popoldne jc že bilo, ko pride po tej poti brusač, noseč na ramenih veliko krošnjo, v kateri je imel razne kamne in drugo tako orodje za brusitev: britve, škarje in rože, dalje tudi orodje za popravljanje dežnikov in pločevinastih posod. Prijaz« ni tujec, kateremu je bilo okrog 40 let, prosi Ilkavčevc. če bi se mogel pri njih malo ustaviti in prenočiti, ker je hiša fjvvno. ob poti* ilk9-y.ee, ki je imel že. ieč da si pri. teh volitvah stojita nasproti Sitmo dva politična nasprotnika: rapredna, narodna fronta proti trhlemu sleparskemu klerikalizmu. Strankarsko razmerje v Sloveniji se čisti. Izginevajo male strančice, zmaguje uvi« devnost, da sloga jači, nesloga tlači. Lani je klerikalizem zmagal radi sleparjenja nezavednega ljudstva in vsled razkosa« nosti naprednjakov. Letos bo to malo drugače. Ljudstvo je izpregledalo slepar« ske klerikalne tigre, na drugi strani pa napredno čuteči možje v mestu in po deželi spoznavajo, da bo le z združenimi močmi mogoče podreti trhlo stavbo kle« rikalizma in slovenskemu rodu zagotoviti napredek, blagostanje in duševno svo« bodo. Posebno lep in razveseljiv dokaz na-rodnonapredne zavednosti v tej odločilni volilni borbi so podali štajerski samo« stojni kmetje, ki so odklonili Pucljcvo razdiralno politiko ter se izjavili za skupen nastop z ostalimi narodno zavednimi Štajerci. Pcošlo soboto so v Mariboru imeli iz« reden sestanek glavnega odbora SKS, na katerem so zavedni naprednjaki s po« sebno izjavo izrekli Pucljevi diktaturi nezaupnico, izvolili lastno neodvisno vodstvo' Samostojne kmetijske stranke in pojdejo ramo cb rami s samostojnimi demokrati. Izjavo so podpisali najugled« nejši štajerski možje v SKS, ki niso mogli več prenašati Pucljeve diktature in za« voženosti. Čisto gotovo je zdaj, da bo napredna fronta na Štajerskem žela lep uspeh, kakor se bo pri teh volitvah sploš« no izkazalo. Mi smo že davno napovedo« vali, da bo slovenski napredni kmet iz« pregledal in obrnil hrbet tistim., ki so ga menili vleči čez drn in strn, samo da so se lahko igrali svojeglave «kom.\ndantc». Tudi na Kranjskem se bclj in b ll j javlja v vrstah samostojnih kmetov nejevolja in je gotovo, da se bo vsak resnično na« roden naprednjak na deželi prav tako kakor v mestu pri teli volitvah odločil za Narodni blok, ki tudi v ostalih pokra« jinah države pridobiva vedno več navdu« šenih pristašev. V Nacionalnem bloku, ki ga tvorijo radikali, samostojni demokrati in vsi iskreno čuteči Jugosloveni, vla-ia naj« lepša sloga. Pač pa je med federalisti vse narobe. Naši klerikalci se z jezo ia mi« limi vižami otepajo Radičevega vpliva med preprostimi volilci, muslimani v Bosni istotako študirajo, kje bi Radiča prijeli, Davidovičeva stranka pa je itak v popolnem razkroju, ker se njeni do« sedanji pristaši naravnost priključujejo samostojnim demokratom in njihovemu voditelju Svetozarju Pribičeviču. Kakor dosedanji zaslepljenci med Srbijanci in Hrvati zdaj začenjajo spregledavati, da je Pribičevič mož dosledne volje in nosi« lec čiste jugoslovenskc ideje, tako tudi vsi napredni elementi v Sloveniji zdaj spoznavajo, da je napredni voditelj In prvoborifelj dr. Gregor Žerjav nezlomljiv politik, mož skrajne dosled« nosti in patriot, ki mu je blagor skupne jugoslovenske domovine nad vse drugo. Dr. Žerjav je javni delavec najširših osnov. Pred njim se kakor škorpijoni grizejo klerikalci, vanj se zaletavajo ka* kar besni, škofovski listi blatijo njegovo ime. Zakaj? Hm, klerikalci že dobro vedo, kaj zanje pomeni tak odločen po« litični nasprotnik kakor je dr. Žerjav, zato vsa njihova ogabna bevskanja proti dr. Žerjavovi osebi sam* izdajajo strah klerikalnih sleparjev pred možem, ki je pošten, toda napram črnemu klerikaliz* mu neizprosen. Njegovo geslo je: za svo« bodo, enakost in bratstvo! Kdor se z njim strinja, pojde na dan volitev za de« mekratskim praporom in za slovenskim naprednim prvoboriteljem ministrom dr. Žerjavom. Medtem, ko se mi pripravljamo za volitve, so se pa na Nemškem že izvršile. takih brusačev pod streho, ki so pri njem nočevali in brusili, mu odgovori: i «Onga, onga, veš. ležal boš lahko pri (nas, mož božji, saj pri nas se vedno ! ustavijo brusači, onga, in brusijo za vso vas, onga. Ravno prav, da si prišel na« okoli, imam že tako skrhano britev, onga, da se mi kar zvezde utrinjajo pred očmi, kadar se brijem, onga.» Tako se jc ta tujec utahoril kar konci ilkovčeve hiše; stopil je po vasi in si nanosil skupaj britev, škarjj, nožev, par polomljenih dežnikov in začel delati. Zvečer je pa sedel pri topli peči in pripovedoval zvedavim ljudem razne za« nimivosti iz širnega sveta. «Onga, ongd. ali v Trstu si že bil kdaj?» Brusaču se od zadovoljstva zaiskrijo cči in hlastno vpraša: «Kaj, očka, a!i je vam kaj znano v Trstu?« _ «1, onga, saj sem gotovo vsako leto enkrat tamkaj; včasih še dvakrat, onga. Veš, imam tam hčer, ki služi za kuharico. Onga, tam sc dobro zasluži. Od nas je bil tamkaj fant, sedaj po nekaj letih pa se je vrnil nazaj; onga, da veš, sedaj jc celo bogatin, kupil je grunt in krčmo ima pa mlado ženo, onga. Ti rečem, onga, v Prstu se zasluži, pri nas je pa bolj pi« škava, onga.» Ilkovec bi bil še natančneje govoril o Jurčetu in tistem dogodku na Opčinah. Pa takrat ni še preteklo mesec dni, kar ga je Jurče trdo poprijel in mu zagrozil, da ga zaradi obrekovanja izroči sodiiiji: zato Ilkovec ni hotel obširneje govoriti. Pa brusač je bil že s to novico z a do« : voljen, le to še povpraša: «Očka, ali veste tudi, da je bila pred j štirimi leti sedmim vojakom vzeta v pi« jjunosti kasa na Opčinah pri Trstu?» j «1, onga, kaj ne bi vedel! Saj sem bil i baš takrat v Trstu, onga.» »Tamkaj sto bili?» vpraša hlastnejo jbrusač. j «1, onga, saj sem rekel, da sem bi!.» «Pa, ali veste, kaj so govorili ljudje i takrat?« «Onga, dosti so govorili, jaz pa ne ! govorim ničesar več, to rečem, onga, da ;ne! Pa, onga, zakaj se ti tako zanimaš za j to reč?» «Veste, očka, kaj bi se ne zanimal: | saj je bil med tistimi vojaki tudi moj brat. Morda bi ta Človek, ki ste pravili o njem, kaj poznal tista dva lopova?, Saj Borba ie bila zelo huda. zmago pa sb odnesli nemški umerjeni »ocijalisti, PnnSuh, ki je predsednik sokol.-kega prosvetnega odseka in podstarueta obmejnega okrožja. Služboval je Košani, na -Golu,..v >Sppduj:- Idriji in nazadnje dolgih 24 let y Oornj(w Logatcu, ki so dobili 131 poslancev, vse druge j Povsod je marljivi in prikupi jivi učitelj-voditelj; stranke pa le po prav malo. Posebno so i v pravem pomenu besedo zapustil najlepši spo-' propadli nemški klerikalci, ki so povsod | min in nebroj prijateljev spoštovalcev. V naši •1 _ i ' ___* i * - —i ^ u n />ttr> /~v rl f\ v i .. l. y!_i 1.11 . i. 1 f\i .> : ,i.l! rintiiin in ^ r\ «rr tlfl 1- najbolj vsiljivi, a jih tudi povsod na« j občM je bU dolga leta tudi župan..in ženejo. Francija je prva pokrzala, da j težjih časih, vojnih In povojnih. 0.beai klerikalizma ne mara, Avstrija tudi, in sedaj še Nemčija. Jugoslavija mora slediti vsem tem naprednim državam in na dan 8. februarja pomesti s tigrstvom. to v Jiaj-Občapoiu j« bi! moder in zanesljiv svetovalec, otrokom prizanesljiv vzgojitelj, učitelistvu tovariški predstoj-nik. O. nadzorniku, ki jo že čvrst in krepak, želimo, da bi bil še dolgo ohranjen svoji ožji Na Ruskem zopet vre. Voditelji niso I krvni in naši širši sokolski rodbini v polni svoji sposobni vzdržati svojo moč, temveč se moči! Saj nam kulturnih in sokolskih delavcev koljejo med seboj. Žalostne so razmere tako r.edostaja. v tej ogromni slovanski državi, ki so se ije polastili boljševiški razbojniki. Sami se redijo in prepirajo, ljudstvo pa strada in na vsem trpi pomanjkanje. Ne sme se pozabiti, da se je tudi Radič prodal ru« skim boljševikom in jim za drag denar obljubil, da bo tudi Jugoslavijo spreme« nil v beljševiško peklo. Pa o tem se bo še itak zagovarjal pred sodnijo, dočim bo ljudstvo z niim kakor z vsemi, ki so po boljševiškem vzorcu hoteli vadljati za plašč Jugoslavije, obračunalo že pri volitvah na dan 8. februarja. Dopisi GORNJI LOGATEC. Naše marljivo Sokolsko društvo je tudi letos priredilo Miklavž? v večer, ki je napravil naši deci mnogo veselja, ji pa v lil tudi mnogo strahu. Miklavž je bil zelo častitljiv in poln dobrih naukov, angelci lepi in prikupi,jivi, parklji i>a nič manj hudi in poredni. Patriotična dr. Lahova igrica je dala otrokom lepo priložnost, da so mogli dokazati svoje igralske talente. Obdarovaoih je bilo nad 100 otrok. Pri tej priliki smo občudovali poučenost Miklavževo o največjih srčnih skrivnostih posameznih Zemljanov. Vsakomur je videl v srce. Njegovi nauki in darila so bili temu primerni. Omenjamo pa, da največji grešniki si niti blizu niso upali. 'Ali so se bali Miklavža ali parkljev? — V pokoj Ije šel te dni po odličnem in vestnem 481etneni službovanju g. okrajni šolski nadzornik Leopold RADOVLJICA. Pri zadnjih občinskih volitvah je kovala klerikalna stranka svoj političen kapital na račun občinske trošarine na žganje, ki jo je določil prejšnji občinski za-stop. Delavstvu so obljubovali vsevprek, da bo ta trošarina ukinjena, čim dobe klerikalci premoč v občinskem zastopu. Svojo obljubo so utemeljevali s krivičnim obdavčenjem delavstva, ki si sem ter tja privošči kozarček žganja. Umevno, da je obljuba učinkovala in glasovi delavstva so odločili zmago v prid klerikalcev. Jasno je tudi, da so klerikalni gospodje odborniki pozabili po izvolitvi na dane obljube. Da se ne pozabijo dane obljube, je predlagal pri zadnji občinski seji naš demokratski občinski odbornik ukinitev občinske trošarine na žga nje. To Vam je bil ogenj v strehi! Kljub ogorčenemu protestu se je pridružil prvi občinski svetovalec iznešeuemu predlogu a poukom, da so le delavski glasovi postavili na noge SLS, in predlog je bil sprejet z večino enega glasu. Kdor pozna klerikalce, se temu postopanju ue bo čudil; naveden primer omenjamo le lahkovernemu zavednemu delavstvu za šolo, Še en značilen primer vaške klerikalne poli tike. Prejšnji napredni občinski zastop je plačeval na izrecno željo vseh vaščanov tukajšnjemu župniku določen mesečni prispevek. Izplačilo tega prispevka pa so nepričakovano ustavili klerikalni občinski očetje. Predlog našega odbornika, uaj se nadaljuje izplačevanje določenega mesečnega prispevka dušnemu pastirju, je — čujte in trmite! — naletel pri (Odbornikih SLS na najhujši odpor. Cfospod občinski svetovalec so navdušeno govorili o patrih frančiškanih iu zatrjevali, da sv. opravilo ob delavnikih čisto mimo lahko odpade-Za obhajanjp bolnikov, pokopa van je mrličev je itak oddaljeni nadžupni urad v Kamniku — glavno, da bo le kak pater Henrik ob nedeljah zopet lahko poagitiral za krščansko SLS. — Hujskanje zoper nas demokrate, da smo proti veri, proti duhovnom, je razgaljeno — tu se špeglaj, brumna duša! JEŽICA. Ko prebiramo »Domoljuba in ^Slo-veacitifs, ki prikazuje odstavljenega župana gosp. Kosa v luči mučeništva, lahko vidimo, od kakšno hrane škofov tisk živi. Naš župan Kos je zagrešil protizakonitost, ker ni hotel izdati večji skupini občanov nekih uradnih listin. Ker ga je za to prijel zakon, je nastalo nasilje, kajti »nasilje* imaš precej, kakor hitro potipa zakon — klerikalce. G. Bizjak, verjemite, da se ima vaš stric za svojo sramotno upokojitev zahvalili največ vam Mi namreč dobro vemo. da je odstavljeni župan res malo manj ziuožoa vem 3 pa tudi, da 00 ne more biti zloben in da leži zasluga za upokojitev jtrica tudi na Vaših ramah. Zato opozarjamo novega župana, da "1 ne posluša gosp. Bizjaka. Po občini se govori, da je »pametni in varčni* župan Kos le iz strankarskih nagibov opustil, j>obrigati se v prvih letih po prevratu za 16.000 K, ki jih kot čist dobiček izkazuje medvojna občinska aproviza-caja. G. Bizjak, ali Vi res lahko označite takega varuha občinske blagajne za »pametnega in varčnega*, ki je na eni strani razsipal občinski denar pristransko in za potratne namene, na drugi strani pa ni' napravil, opominjan dvakrat po občinskem odboru, potrebnih korakov, da se vrnejo v občinsko kašo občinski dohodki? Ali, Vi, g Bizjak, mislite, da je tak župan in varuh občinske ka.se »pameten in previden* župan, ki gre, ko ima enkrat 30.000 Din v blaga,jni, v župnišče pra"at, kam naj ta denar nameni? Mislim, da se tudi Vi o gospodu Kosu, čeprav j« vaš stric, ne morete drugače izraziti, kakor se ie svoječasno domači župnik g. Košir. JEŽICA PRI LJUBLJANI. Kakor Davidove pesmi je lep Bizjakov opis naše občinske blagajne. Seveda, član tako zvanih katoliških organizacij je dolžan, reševati občinsko blagajno, sta bila iz vaših krajev doma, to vem! Jaz bi jih rad izvohal!...» Ilkovec prosi sedaj brusača: «Pa, onga, jaz ti že povem, kdo jc eden tistih dveh, onga, ampak to rečem: Mene ne vtikaj vmes, da bi imel kake sitnosti pri gosposki, onga!» «Ste brez skrbi, očka, jaz vas ne po* znam, pa je dosti govorjeno!...» In sta se zauppo pomenila. Polde Brdar, tako se je klical ta brus sač, je naslednji dan koračil po okrajni moravški cesti proti Podzabrezju. Gre« doč po samoti od Spodnjih Prapreč je govoril sam s seboj: «Prehodil sem že veliko sveta; sedaj upam, da sem našel onega prekletega ptička; če me le ne bo goljufalo? Kar Bog ne daj, da bi me! Nad dve leti sem se sušil in stradal v hudi ječi, preden sc mi je posrečilo ubežati. Pa če Bog da, zastonj nisem sedel. Polde Brdar, ako si ujel ptička, skubi ga, saj ima dokaj perja!...» Pri Jurčetu je sedel za mizo Pa jek iz Vrhovelj in imel pred Sabo lunjek doma« čega sadnega D a si je bilo mo« žaku že nad 50 let, vendar je bil še krep« kejši od marsikaterega fanta. Le v dolgih brkih je imel že nekaj sivih niti, kar ga je opominjalo, da se bo njegovo življenje ! nagnilo že k jeseni; seveda si poglavar j pisane družbe še ni nič izpraševal svoje težke vesti; šc na mar mu ni bilo! Odkar sc jc Jurče nastanil Pod Za* brezjem in vodil gostilno, je bil Pajek ob vsaki priložnosti njegov gost. Skle« pala sta namreč tudi kupčije, ker je Jur« če kupoval od njegovih ljudi ukradeno blago. «Ti, Jurče, sedaj pa pripravi britve, nože in noziec, da jih daš nabrusiti; glej, brusač prihaja sem od Spodnjih Pra« pree.» Jurče stopi do okna k Pajku in reče: «Hej, Pajek, veš, one nože pa res mo* rava dati nabrusiti, da postriževa grehe s svojih duš; to vem, da imava vse grin« tave.» Na ta robati odgovor pravi tudi Pa« jek podobno: «E, veš kaj, mladi prijatelj, mislim, da sva si po hudobijah oba zelo enaka pred Bogom, eja, saj se poznamo!« Brusač. je prišel, v veži odložil krošnjo lin vstopi!. «Dcber dan, moža! Sc bo dobilo kaj pod zobe in v grlo?» «Bog daj, prijatelj! Pri meni sc dobi vse, veš, vse; samo cvenka mora biti!» «To vem. da vbogaime bolj malo da« jete krčmarji.» sc odreže pikro tujcc in oči se mu čudno zasvetijo. Jurče se kmalu vrne z mesom in vi« nom J:er prisede nazaj k Pajku. Obenem pa je čudno pazljivo ogledoval brusača v naglem premišljanju, kje je že videl tega človeka; \roee mu jc začelo pri« hajati, a sam ni vedel, zakaj. Brusač je kmalu pojedel in popil ma« selc vina, vprašal za račun in plačal, nato pa pol tiho dejal: «Vi, gostilničar, rad bi govoril nekaj samo z vami!» «Ali pa je res tako važno, da ta očka nc sme slišati?« «Tako važno je!» «Pa grem jaz malo k hlapcu, Jurče: mu bom *pa pomagal konje osnažiti; le pogovorita se in napravita dobro kup« čijo!» Pajek odide. Čez čaS reče brusač: «Poglejte za tem človekom, če ie v resnici odšel v hlsv ker je la. nedolgo tega h ljudskega denarja poklonila velik prispevek tukajšnjemu Katoliškemu društvu. Mi naprednjaki pa tudi 8. februarja ne bomo pozabili, da je bil odstavljeni župan g. Kos pristranski čuvar občinske blagajne. Gospod Bizjak piše v »Domoljubu*, da je bil župan Kos odstavljen samo zato, ker se hočejo »tisočakov občinske kase polastiti nekateri p o-s to pači*. G. predsednik Katoliškega izobraževalnega društva, ali Vi tudi našega knezo-Skofa g. Jegliča prištevate k postopačem, ker ste klerikalci tudi zanj hoteli olajšati občinsko blagajno težkih stotakov, da bi mu kupili dragocen plašč? Samo naprednim odbornikom se ima občina zahvaliti, da niso bili za tako po-tratnost bogatemu škofu darovani ljudski stotaki. Tudi tega se bomo spominjali 8. februarja. MENGEŠ. Predsednik tukajšnje krajevne organizacije SLS g. Ivan Zupan še vedno straši po naših ulicah. Volilni boj ga razvnema čim dalje bolj. Dočim so žrtve imenovanega gospoda že davno presedele svojo kazen, dični g. predsednik, ki je bil pravnomočno obsojen radi krivega pričevanja na dvomesečni zapor, mirno izvršuje svoj agitatorski posel. Misel in nade na pomilostitev je takemu gospodu treba izbiti iz glave. Zakon je trd iu pravičen in iz zakonov se ne zbijajo šale. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Dragi bralci « Domovine?, zopet se oglasim v dragem nam časopisu z nekaj besedami. Tudi pri nas je mnogo klerikalnih podrepnikov, vendar je tudi dosti naprednih mož in fantov, ki nas klerikalci ne bodo dobili nikdar več v svoje mreže. Saj smo videli, kaj so napravivli tigrovski ministri, ko so sedeli pri koritu. Državo so mislili oslepariti za težke milijone. Pred zadnjimi volitvami so imeli polna usta obljub: da bodo slovenski fantje služili doma v Sloveniji, da bodo znižali davke iu še več takih reči. Ali kakor sedaj vidimo, so bile to velike laži. Torej, občani, pazimo se za prihodnje volitve, da nas zopet ne dobe na svoje lima-nice. Imejmo vedno pred očmi, kako so pred zadnjimi volitvami sleparili slovensko ljudstvo. Kadar greš na volišče in dobiš kroglico v roko, vrzi jo v skrinjico JDS, ker ta je najboljša za slovenskega kmeta. — Demokrat. RAKA NA DOLENJSKEM. Pred zadnjim klerikalnim volilnim sestankom, ki se je vršil v farovžu pri zaprtih vratih, so se razgovarjale klerikalne glave župan g. Colarič iz Kostanjevice, g. Kerhin iz Št. Jerneja, eksžupan g. Rabsl iz Št. Jakoba in cerkljanski kaplan o modrosti in poštenosti bivšega železniškega ministra g. Sušnika. K njim pristopi posestnik g. Fakin z Rake, ki vpričo še drugih zbranih možakov izjavi, da jo minister g. Sušnik hotel državo z znano naredbo oslepariti za težke milijone dinarjev. To izjavo si je cerkljanski kaplan dobesedno zabeležil in jo dal podpisati od gori imenovanih veljakov kot prič, češ, da bodo g. Fakina radi te izjave sodnijsko preganjali. G. Fakin se pa te grožnje ni ustrašil, temveč je celo z lastnoročnim podpisom to izjavo svojim nasprotnikom potrdil, da bi imeli le-ti sigurnejšo priliko, tirati ga pred sodišče. Ko je cerkljanski kaplan posestnika g. Fakina vprašal, kako da bo te težke očitke proti ministru g. Sušniku zagovarjal pred sodiščem, se je g. Fakin skliceval na zadevne vesti časopisa. V trenutku so klerikalni veljaki obmolknili, cerkljanski kaplan j"? vtaknil svojo beležnico v žep in dejal: »Tedaj vas pa ne bomo tožili*. Urnih krač so jo na to modrijani pobrali v farovž na zborovanje. Sledi! jim je kmet Fakin s svojimi pristaši, ki so neprestani vzklikali: »Proč z vami, nič boljši niste nego Sušnik!* dokler niso osramočeni zginili v farovž in zaprli vrata za seboj, da bi jim nepoklicani ne mogli slediti. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Imeli smo dalj časa sušo, tako da je v više ležečih vaseh že vode primanjkovalo. Zadnji teden pa smo dobili zopet nekaj dežja, ki je napolnil vodnjake. Tudi .-icer imamo pri nas vedno kako novost. Zdaj je na vrsti županstvo, ki ga prav čudno uganja. Sestavilo je proračun: preko 170 tisoč kron je izdatkov! To pa za same manjše stvari. Sami* za občinske ubožce je predvideno 36.000 kron, čeprav vsakdo ve, da imamo pri nas le enega. Seveda tudi županu niso pozabili plače zvišati Pa velik primanjkljaj so izkazali v proračunu, čeprav bo zopet najmanj 40.000 kron preostanka kot lan!. Ker so se bali ostrega nadzorstva pri sejah, so pričeli delati take nepravilnosti, da sta lili dve seji nemogoči. Nazadnje pa so jo prav sr.lomonsko uganili. Zbrali so svoje odbornike iu njih namestnike, pa z njimi sprejeli proračun. Kajpada se je vsak smejal, kdor je slišal, na kako enostaven način so znali napraviti sejo sklepčno in dobiti večino. Seveda je vse skupaj neveljav- no. Ti ljudje so pokazali, da jim je občina samo molzna krava, od katere bi radi stisnili težke tisočake, s katerimi bi potem po svoje gospodarili. V naši občini je potreba dobre metle, Id bo pometala, kar se je nabralo tekom let. Pokažimo onim, ki hočejo vse vladati, da smo že dovolj dorasli, da sami razpolagamo z našim denarjem v resnično korist občine. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. V nedeljo 7. t. m. se je ustanovila pri nas nova krajevna organizacija JDS. za našo občino. Izvoljeni so gg.: za predsednika Janko Koprive; za blagaj« nika Franc Jazbec; za tajnika Martin Strašek; za odbornike Anton Slatenšek in Ludovik Vrečko. Novi organizaciji želimo veliko uspeha in napredka. Dopisnika »Slovenskega Gospodarja vprašamo, koliko demokratov je pri Sv. Štefanu? Kakor vidimo, se pri nas precej svita. Župnik bo pa imel zopet novo delo. Zaveli demokrati! SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Našega župnika gotovo grize vest, ker je lansko leto tako strastno agitiral za sleparske tigre. Takrat so mu liudje še šli na limanice, ker so jim obetalj nebesa na zemlji, čo bodo zmetali vsi v klerikalno skrinjico volilne kroglice. In res, v Sloveniji so se iz volilnih kroglic izvalili skoro sami klerikalni tigri. In ti ljudje so, namesto da bi svoje volilce branili pred novimi davčnimi bremeni in drugimi gospodarskimi neprilikanii, kakor so pred volitvami pri agitaciji obljubljali, šele nakopali nova petkrat povečana davčna bremena. Nadalje so upali, da bodo ubogim delavcem na okrajnih cestah in kmetom na škodo uvedli kuluk ali cestno tlako. Pa tu se je pri. kazal angel varuh v podobi g. dr. Žerjava, ki jo po svoji previdnosti posredoval onemogočenjo te hudobne namere naših klerikalnih tigrov. Po skoro 20mesečnem poslančevanju niso mogli tigri niti z najmanjšim odpustkom priti iz Beograda med svoje volilce. S čim hočejo sedaj slepiti svoje volilce, ki jim zaporedoma obračajo hrbte? Njihove najzvestejše pristašo eujemo, kako zabavljajo čez tigrovske poslance, češ, če sedaj niso mogli, ko so imeli skoro vse slovenske mandate v svojih tigrovskih krempljih, ničesar dobrega storiti za nas volilce, sc naj pri prihodnjih volitvah in ljudski sleparji kar sami volijo, kakor jim je drago. Mi smo postali pametni in ne gremo vam na limanice. Zato pa naš župnik godrnja s prižnice, da se naj varuje- kajti gorje vam, če bi mene cul, kaj vam bom govoril!« Po Jurčetu je zagomazelo, da se je kar stresel. Zato se mu je zdelo še dobršno, da mu je rekel čudni tujec, pogledati za Pajkom. Pogledal je res za njim in se prepričal, da je Pajek pri hlapcu in da sta pred hlevom snažila konjnko-uprego. Nazaj pa namesto pri hišnih vratih se je Jurče v sobo vrnil skozi kuhinjo in kamro. Tu se je ustavil in še nekaj iskal, kar je čul brusač. ker je nekaj zaropotal o in so se neka vratca zaprla... Jurče je hotel sesti k brusaču, pa ta mu reče: «0 ne, prijatelj, sedite na stol meni nasproti!» «Zakaj pa?» «Bostc že izvedeli! A kaj bi nadalje vlekel! Kaj ste pa iskali sedaj v kamri, čemu se niste vrnili pri istiji vratih, ka« kor ste šli pogledat?« Jurče ni mogel v zadregi nič od<>ovo« riti — še zlagati se je pozabil. Zato z nejevoljo odgovori: «Povejte, kar želite! Mar ste vi moj Sodnik ali valpet, da tako ošabno na sto« pate proti meni...! Vam ne more biti nič mar, pri katerih vratih pridem v hišo; saj so vsa vrata moja!» «Veste, dragi moj, lahko sem jaz še vaš sodnik in tudi kar ste rekli. Grem lahko pri vseh vratih v hišo, ker so vsa moja! Pa če jaz hočem, ne boste dclgo hodili po teh kotih! Torej, ali je vam še kaj v spominu oni večer na Opčinah ... tisti vojaki, vaš tovariš in pa žalostna usoda sedmerih? Dva sta bila ustreljena, petero pa nas je gnilo in stradalo v ječi. Pred letem smo bili pomiloščeni in, glej« te, jaz sem vas sedaj srečno našel, ptiček!» Grozen učinek so napravile te besede na Jurčeta. Sam se ni zavedel, da je v razburjenosti segel v notranji žep pri telovniku in izvlekel — samokres! Pa brusač je vse to opazoval in s svo« jimi močnimi rokami kakor klešče stisnil Jurčetovo roko, potihoma govoreč: «Tega vrana, ki zleže svinčeno jajce, pa kar lepo položi na mizo, ali še bolje: da te hudič znova ne premoti, saj si ves v njegovih krempljih, daj mačka meni, da ga denem v to«le omarico!... Sedaj pa mirno sedi!» Jurčetu se je zdelo, kakor bi se mu udirala tla pod nogami... «Torej, poslušaj me! Veš, jaz nisem tako hudoben, kakor si bil ti! Daj mi hitro 1000 goldinarjev, pa se zgubim od tebe, da me ne boš več videl. Nič me ne glej žalostno, saj tebi še dosti cstanc; če pa pride še kdo mojih tovarišev na« okoli, tudi tistega dobro obdaruj. Veš, bolje je vračati krvavi denar, kakor pa sedeti v ječi...» Jurče ni ugovarjal niti z besedo, tem« več je s tiho kletvijo odšel venkaj in se čez čas vrnil z denarjem; brusač Polde pa je že med tem časom iz omarice iz« maknil samokres in si ga vtaknil v žep. «Torej sedaj pa zbogom, prijatelj! Najin račun je poravnan, kajne?» ... Jurče jezno zaškrta z zobmi... Ko je bil brusač že zunaj, na povratku proti Praprečam, zagodrnja Jurče sam s seboj: «Čakaj, vrag, saj ne boš dolgo nosil de« narja s seboj... Še danes boš stegnjen ležal v jarku! Pajk ti bo posvetil!» ... (Dalje prih.) m o slabili časopisov. To btano tudi storili. To metali bomo »Slovenskega Gospodarja«, »Stražo* in »Domoljuba« iz naših h iS, ker slabših časopisov res ni, kakor so ti. Naročili si bomo »Domovino®, ki je edini naš kmetski, odkritosrčni in resnicoljubni list. Dobro vemo, da nas boste zato, ker »Domovino* oitamo, zmerjali z brezverci itd., pa mi Vam lepo povemo, da smo to olj ši kristjani kakor nekateri, ki čita jo vaše hinavske časopise, v katerih se vaši slabi voditelji perejo. Ljubi g. župnik, zapomnite si: Bolj ko se zamorec pere, bolj je črn. Naša nanovo ustanovljena krajevna organizacija JDS. pri Sv. Štefanu bo skrbela v naši občini za red in pravico vsakega našega pristaša. Župniku pa kličemo: Pamet je boljša kot žamet. No, »Slovenski Gospodar«, ali ni demokratov v naši občini? — Demokrat. ROGAŠKA SLATINA. Cenjeni gosp. urednik, oprostite, da Vam nismo toliko časa ničesar poročali v iDomovino:s>, ki je pri nas zelo razširjena med ljudstvom. Prihaja zimski čas, vse je nekako mimo, samo tukajšnji tigri so postali zelo srboriti in vsak da" bolj rujejs ter stegajo kremplje po naprednjakih. Posebno so se bili nedavno zagnali v tukajšnje občinske volitve s pomočjo tukajšnjih nemcur-jev. Pa so za vedno popolnoma pogoreli, ako-ravno so imeli med svojimi voditelji najhujšega staroavstrijskega denuncijanta, ki je služboval kot detektiv v propadli Avstriji. Ta mož vedno išče maslo na drugih glavah, le na 5voji ne. Svoječasno jč vtihotapljal razne predmete, katere je razpečaval tu z velikim dobičkom in s tem oškodoval našo državo. Mož je bil sicer naznanjen, toda se mu ni moglo nič dokazati. Čudno se nam zdi to, dasi obstoje priče, ki za te stvari vedo. SLOVENJGRADEC. V nedeljo 30. novembra se je vršila pri nas v navzočnosti nad 300 oseb krasno uspela proslava 501etnice Meškovega rojstva. Pri proslavi sta sodelovala orkester pod (Vodstvom učitelja g. Šerbca in pevsko društvo pod vodstvom tajnika g. Kranjca. Starosta Sokola br. dr. Železnikar je imel na si a vi jen ca lep nagovor, v katerem jc proslavljal njego* e za-?;iige na literarnem in nacionalnem polju. Nato je bila uprizorjena Meškova drama «Pii Hrasto-(vih». Med prvim in drugim dejanjem je stopil na oder župan g. Fran Cajnko in naznanil fdav-Jieiicu, da ga je občinski odbor sloverijgraški soglasno imenoval za častnega meščana. Po ča-stitkah je slavljencu izročil župan tudi krasno di; loipo. MALA NEDELJA. Po daljšem odmoru, ki f-a se jc zaradi raznih zaprek skoro preveč raztegnil, je začelo Narodno kulturno društvo zopet z živahnim delovanjem. Gledališki odsek pripravlja za Štefanovo zanimiv Špicarjev igroka/. «Na poljani«. Pridno se vadita tudi pevski zbor ter godba na pihala, ki nastopita z novimi komadi na zabavni prireditvi. Ljudska knjižnica potrebuje izpopolnitve ter se bo nabavila več n oviti zanimivih knjigr. V ta namen se priredi na Štefanovo velik srečclov. Upamo, da bodo somišljeniki uvaževali važnost in potrebo ljudske knjižnice ter šli nabirateljem dobitkov na roko. Na Štefanovo se bodo spet zbrali v Društvenem domu pri Mali Nedelji vsi prijatelji po Stene zabave — posebno, ker bo srečolov nudil mnogo lepili dobitkov. Nihče ne sme zamuditi prilike, da ne hi poskusil svoje sreče. Ob zvokih godbe in petja bo dovolj razvedrila. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Kmetijski poiak PROTI MIŠJI NADLOGI. Po nekaterih naših krajih so se miši letos tako močno zaplodile, da se je bati težkih posledic za naše njivske in druge pridelke. Po mnogih njivah je luknja pri luknji, tako da je vse prerito. Bati se je, da bodo trpele ozimine, detelja in druge kulture. Od naše strani se ni proti tej mišji zalegi doslej še nič storilo. Proti mišim se priporočajo razna sredstva, raznj strupi. Glavna stvar pa je, da jih rabimo prizadeti kmetovalci vsi od kraja. Cele občine morajo v boj proti tem škodljivcem! Posameznik ne opravi ničesar. V takih mišjih letih se razmnoži ta golazen tako zelo, da so jo polna vsa zemljišča in da je treba skupnega boja vseh prizadetih gospodarjev. Kot najbolj uspešno sredstvo proti mišim se priporoča danes zakajanje mišjih lukenj in rovov s strupenimi plini. Do sedaj sta se rabila v ta namen žveplovi ogljik in žveplovi dvokis, ki pa nista dosti zalegla. A4iši so se s pomočjo teh plinov pač preganjale, toda le deloma pokončale. Vse boij se hvali danes zakajanje lukenj s pomočjo tako imenovanih «Hora»-pafronov, ki vsebujejo smrtonosen plin ia miši. Za tako zakajanje se rabijo posebne priprave, s pomočjo katerih se strupeni plini, ki nastajajo iz vžganih in tlečih patronov, potiskajo v mišje luknje, da se raz-kade na vse strani po zemlji in da pokončajo vse miši, kakor hitro jih zadenejo. Ta plin je tako močan, da poginejo brezpogojno vse miši, dočim rastlinam in človeku nič ne škoduje. Priprava sama, ki ima v zgornjem svojem delu zračno pumpo, v spodnjem pa dvojno cev za patrono in na spodnjem koncu odprtino (luknjo) za odhajanje plina, služi lahko večjemu številu kmetovalcev. Vsaka vas bi morala imeti vsaj eno iako pripravo, večje vasi pa seveda tudi več. Priprava za zakaje-vanje miši stane okoli 360 Din. Ena pa rona gori po četrt ure in razvija v tem času toliko plina, da se ž njim lahko podkadi velik del njive. Vsaka patrona stane 10 Din. Dobe se pa tudi manjše patrone, ki se brez posebne priprave vtikajo v mišje luknje. «Hora»-patrone in priprave za zakajeva-nje je spravila v promet «Nemška drnžba za pokončavanje škodljivcev» v Frankfurtu a. M. Danes se dobe tudi od tvrdke «Degesch» na Dunaju. Potrebno je, da se po prizadetih občinah organizirajo kmetovalci in da se vsi cd kraja lotijo pokončavanja nevarnih miši. Oskrbnik A. Klein poroča o raznih poskusih, ki jih je izvršil s pomočjo «Hora» - patronov na ^Vzhodnem štajerskem in ki so se vsi prav 'dobro obnesli, tako da se lahko tudi pri nas lotimo tega pokončevanja. Kmetijska družba bo započela prve poskuse s takim pokonča-vanjem v kranjskem okraju. TRŽNI PREGLED ŽITO. Cene pšenici so poskočile, dočim so drugemu zrnju precej nespremenjene. V Vojvodini se je trgovala pšenica po 400 do 405 Din, oves po 300 Din, turščica nova po 175 do 190 Din, moka «0» po 595 do 600 Din za 100 kilogramov. ŽIVINA- Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: debeli voli po 12.50 do 13 Din, poldebeli voli po 11.50 do 12.50 Din, plemenski voli po 10.50 do 12 Din, klavne debele krave po 10.^25 do 12 Din, plemenske krave po 9.50 do 10 Din, krave za ldobase po 6 do 9 Din, molzne in breje krave po 9.50 Din, mlada živina po 12 do 13.25 Din. KRMA. V Mariboru se je prodajalo seno po 80 Din, slama pa po okrog 60 Din za 100 kilogramov. KMELJ. V Žatecu v Češkoslovaški so poskočile cene hmelju na 3000 Kč za 50 kg, to je v naši veljavi na približno 118 Din za 1 kg. Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 10. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za okrog 9 */» pare, 100 madžarskih kron za okrog 93,4 pare, 100 italijanskih lir za 286 Din 80 par do 289 Din 80 par, 1 dolar za 65 Din 80 par do 66 Din 80 par, 100 češkoslovaških kron za 199 Din 10 par do 202 Din 10 par, 100 švicarskih frankov za 1284 do 1294 Din. Vrednost dinarja na zunanjih borzah je zadnje dni znatno poskočila. = Zboljšanje dinarja. Na curiški borzi je dosegel tečaj dinarja dne 10. t. m. 7.80, to je: 100 dinarjev je' stalo 7 švicarskih frankov in 80 santimov. Ta nenaden dvig dinarja se pripisuje obilnemu izvozu iz naše države in pa zaupanju, ki ga je dobilo inozemstvo v trezno gospodarsko in finančno politiko sedanje vlade narodnega bloka. = Obnovitev tkanja domačega platna. Ponekod je domače platnarstvo popolnoma ponehalo v škodo hišnega gospodarstva. Izdelovanje domačega platna ni tako težavno, kakor si mogoče kdo misli. V Beli Krajini se tke v vsaki hiši in to delajo tam žene in dekleta. Tkanju se je mogoče priučiti v dobrem mesecu. Nekaj belokranjskih deklet bi bilo pripravljenih iti poučevat drugam v tej stroki, če bi se zanimali kje za to. Odsek za likvidacijo kranjske deželne imovine je pripravljen dati stati ve za tečaj-: na rarp-.Iagf. pr 'ti malenk-stui odškodnini. Mogoče bi se zgenila županstva, da bi "se zavzela za to stvar. Tozadevna pojasnila daje Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 6'IT. e. -j- Klerikalni pretepači hi hujskači. Po Ljubljani skušajo izzvati pretepe klerikalni študenti, katere je pač nemila usoda vrgla v okrilje črno vedi sovražne stranke, na deželi pa se dajejo z noži baš najbolj v krajih, ki so zamračeni s kle-rikalizmom in orlovstvom. Temu jo v veliki meri kriva duhovščina, ki namesto božje besede ima lia prižnicali politične hujskaške govore. Veliki krivci podivjanosti med slovenskim ljudstvom pa so dalje klerikalni časopisi, ki pod krinko borbe za katoliško vero psujejo in buj-skajo kakor žganjarji. Ni čuda, če se preprost nerazsodni človek po takih vzgledih pokvari. Naprednjaki, največ storimo za narod, ako prinašamo naobrazbo med najširše plasti naroda. Tako najbolje delamo za pobijanje podivjanosti in tako najbolje pomagamo do uveljavljeuja lepili krščanskih naukov. -f- Opozarjamo ponovno. »Domoljub* že tretjič z enakimi besedami zmerja in psujo ter vso tiste lastnosti, ki jih pokazuje ožja moralno popolnoma propadla klika klerikalno stranice, pripisuje svojim političnim nasprotnikom. Kleri-lcalni tigri so hoteli oslepariti državno blagajno za okrog 10 milijonov kron, zato pa «Domoljub» zmerja za državne tatove nekega drugega. Seveda ne pove, kdo bi bil ta državni tat in kaj ter kako jc ukradel. »Domoljub* računa, da za njegovo backe zadostuje samo psovanje brez dokazov. Za velesrbe ima »Domoljub« vse po- št ene ljudi, td KoJejo enako pravice In enako dolžnosti za Slovence, Hrvate in Srbe. Toliko zavratnosti, farizejstva, lažnivosti in brez vestnosti ne najdeš zlepa v kakšnem drugem časopisju. «Domoljub» hinavsko zavija oči, češ, bodite pazljivi, da vas x;e bodo liberalni Špijoni naznanili državnemu pravdniku. Tisti tip, ki piše v «Domoljuba» te vrste, nc zasluži odgovora, temveč kazen kakor deca: hlače doli, ;>a s palico po zadnji. H koncu povemo: Judeži Iškarioti ter narodne izdajice so klerikalni ligri, ki s svojo politiko hočejo razbiti državo ter tako nas Slovence pritisniti pod fašistevsko, nemško in madžarsko peto. Judeži Iškarioti in narodne izdajice so klerikalni tigri, ki so nam navili davke, zakrivili povišanje taks, povečanje cen za prevoz na železnicah in ki so hoteli na zvit način ukrasti iz državne blagajne 10 milijonov kron. f- Največji škodljivci slovenskega ljudstva so klerikalni tigri, med temi posebno obertigri Korošec, Sušnik, Kulovec in Vesenjak, ki so tako imenitno ministrovali celega četrt leta, da je davčni vijak pritiskal na žive in mrtve. Sploh so tako ministrovali. da jc bilo takrat pri na; kakor v raju. Vse obljube so nam bili izpolnili. Zato ji!) velimo še enkrat! Osel ger sicer samo enkrat, na led, toda naš klerikalni baeek gre dvakrat. + Kako si predstavljajo svobodo klerikalci. Pred kratkim je narodna vlada upokojila par zagrebških vseučiliščnih profesorjev, ki jih radi njihovega radičevskega protidržavnega hujskanja ni smela trpeti na mestih, s katerih bi zastrupljali našo mladino. Pri tem se je vlada držala točno zakonskih predpisov. Ra-dicevi polža vezuiki klerikalci so radi tega za- robe (Šmartno), Alojilj Rotar (Šmartno)"— vsi mornarji 1. razreda; dalje: Franc Zaje (Čepije), Viktor Mazi (Ljubljana), Janko Cegnar (Škofja Loka), Florijan Danko (Sv. Ilj), Ivan Zoran (Ljubljana), Jože Brleč (Vel. LanŠna), Leopold Koren (Maribor), Janez Hribar (Koseze), Ivan Žnidarsič (Vodice). Franc Žitko (Logatec), Franc Male (Cerknica), Ivan Špoljar (Ljubljana), Feliks Pregelj (Kamnik), Florijan Torkar (Tunce), Janko Vidic (Korilno) — vsi mornarji 2. razreda. * Boiifn i počitnic* na Šolali v Sloveniji. Prosvetni minister je odredil, da trajajo letaš v Sloveniji na vseh šolah božične počitnice od 24. decembra 1924. do vključno 6. januarja 1925. V krajih, kjer so srednje in meščanske šole, se zaključi pouk dne 23. decembra ob 12. uri. * Vprašanje povišanja invalidnin. Finančno ministrstvo je naprosilo ministra za socialno politiko, da se čimprej določi, kako se razdeli odobrenih sto milijonov dinarjev za povišanje prejemkov invalidov. Ministrstvo za socialno politiko je odgovorilo, da bodo dela skoro končana in da pride zadevni predlog prav kmalu pred ministrski svet. * Važna odredba ministra dr. Žerjava. V ministrstvu za rude in šume je minister dr. Gregor Žerjav odredil, da se sestavi strokovna komisija, ki naj na temelju dosedanjih obstoječih šumskih odredb izdela zakonski predlog o šumah, ki naj se takoj predloži bodoči narodni skupščini. Druga komisija bo izdelala predlog 0 gospodarstvu v državnih gozdovih in glede gozdnih podjetij. * Izseljenci za južno Ameriko. V nedeljo je zapustila splitsko pristanišče velika trans-pcrhia ladja Helvedere::,' last plovbne družbe gnali silen hrup, češ, da je ta upokojitev proti j Cosulicli. Na krovu je bilo 120 naših izseljen-zakonu. Kaj si mar mislijo, da bo država pod-1 cev. ki so odpotovali v južno Ameriko. pirala in dala zaslužiti ljudem, ki ji kopljejo! grob. Nikjer na svetu ni države, ki bi redila j gradu. V nedeljo se je vršilo v Beogradu slo-gade na svojih prsih, pa se 1udi od Jugoslavije i vesno vstoličenje prvega katoliškega nadškofa, ne more zahtevati izjema. Rafaela Rodica. Slovesnemu aktu so prisostvo- vali zastopniki vlade, oblasti in številne kor-poracije. Ravnotako se je vršila v nedeljo v Prizrenu slovesna instalacija novega škofa za Skoplje, dr. Gnidovca. Obrede je izvršil ljubljanski škof dr. Jeglič. * Zopet povodenj pri Polhovem gradcu. Radi deževja zadnjih dni so vode v polhov-grajskem okraju zopet nevarno narasle. Gra-daščica ie poplavila polja in povzročila mnogo škode. Poplavljena Ln močno poškodovana je ne: razbitih Je bilo sedem vagonov, neznatno poškodovanih pa še devet. Na lice mesta, kjer se je zgodila nesreča, je prišla kmalu komisija, ki jo ugotovila, da je nesrečo pripisati nepravilnemu zaviranju tovornega vlaka, ki je prihajal iz Laškega. Čudno je, da sla bila rešena vlakovodji. Materijalua škoda se ccni ua četrt milijona dinarjev. * Smrt zaradi opeklin. Pri sušenju laim se je te dni v Dobrem polju pri Rado%ljici močno opekla 621etna Marjeta Puher. Prepeljati so jo hoteli v ljubljansko bolnico, a . je zaradi hudih opeklin že na potu umrla. Prepeljali so jo nato v ljubljansko mrtvašnico. * Radi nevarnosti obsojen kaplan. Kaplan F. L. iz Slovenskih goric je bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen na 14 dni zapora radi prestopka proti nravnosti. Kaplan pa še naprej opravlja službo božjega namestnika in je hud klerikalni agitator. Lepo! * Bedasta navada strašenja s parkeljnl. V Artičah pri Brežicah je na Miklavžev večer par-kelj strašil otroke. Neki 9!etni deček se je tako prestrašil, da ga je prijel najprej krč, naslednjega dne pa ga je zadela kap, ki je povzročila njegovo smrt. Znano je, da je to grdo strašenja že često povzročilo božjastne napade pri otrokih. Opustite torej te prismojene navade! * Velik požar y Strojnih tovarnah in livarnah. V nedeljo zjutraj je izbruhnil v omenjeni tovarni v Ljubljani velik požar. Okrog pol 7. uri zjutraj sta dospela v tovarno strojnik* Cedilnik in pomočnik Znidaršič, ki sta opazila, da je streha sprednjega dela tovarne v plamenu. Takoj je bil telefoni čnim potom obveščen gasilski urad. Na lice mesta so dospeli gasilci in stopili v akcijo. Po napornem, skoraj dve uri trajajočem delu so gasilci ogenj po- ' polnoma omejili in udušili. Ogenj je nastal Vstoličenje katoliškega nadškofa v Beo- radi kratkega stika električne žice, ki gre tik' Tedenske novosti * Dobra reklama je pol zaslužka. Tega se naši trgovci in obrtniki še premalo zavedajo. V liste, ki gredo med najširše i lasti naroda, spadajo njihovi oglasi, da seznanijo najrazličnejše interesente na deželi s svojim blagom. '(.Domovina:-, are dandanes v desettisočerih iz- vodih med Slovence, število njenih vsalco-tedenskih čitateljev pa seveda presega 50.000,1 bila tudi cesta od Polhovega gradca do Zaloga, zakaj cDomovina kot najboljši in najbolj za- j Dalje je poškodovanih več mostov. Povodenj je nimivi slovenski tednik gre iz rok v roke. j vrhu tega zahtevala dve človeški žrtvi. De-Odveč je torej poudarjati, da lahko Domo- lavca Jakob Lenassi in Anton Vasle, zaposlena vina ? potom oglasov služi za uajživahnejše po-slovn? stike med prodajalcem in odjemalcem Posebno umestno se nam zdi to poudarjati se pri popravljanju mostu pri Belci, sta izginila v močno naras li vodi in utonila. Trupli so potegnili iz Gradaščice. Voda pa je v ponedeljek daj. ko se bliža božič.Božifna številka «Domo- že pričela padati, vino izide v povečanem obsegu in povečani * Povratek Vojvodincev iz Rusije. V zad-nakladi s posebno pestro vsebino. Kdor želi | njih dneh se je, vrnilo iz Rusije večje število kaj kupiti, prodati ali dognati, naj pošlje oglas za našo božično številko! * Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem slovenskim fantom, posebno pa dekletom slovenski fantje mornarji, vsidrani v zalivu Jadranskega morja v Boki Kotorsld: Matija Lettig (Fara), Kocjan Zatler (Savlje pri Ljubljani)^ Alojzij Porenta (Skofja Loka), Ignacij Črnivec (Topole). Ignac Ogrin (Mengeš), Jasi p Požar (št. Vid nad Ljubljano). Leopold Vilar (Trzin), Franjo Zaje (Vrhnika), Jakob K oni-; (Vralenca), Hinko Ceglar (Šiška), Josip Vrhove (Moste pri Ljubljani), Jožko Zoran (Ljubljana). Franc Mazovec (Perovo), Ignacij Zaje (Zado-brova), Vinko Černe (Moste pri Ljubljani), Josip Rihar (Ljubljana),'Vinko Možek (Mri;, Franc Na naših državljanov, rodom iz Vojvodine. Mnogi so privedli s seboj tudi ženo in otroke. Vsi so prišli v bednem stanju, kar pač najbolj dokazuje, da so imeli v Rusiji težko življenje. Trpeli so mnogo pod boljševiki in so skoro nesposobni za delo. * Velika železniška nesreča v Rimskih toplicah. V ponedeljek, na praznik, se je pripetila na postaji Rim. toplice pri Celju velika železniška nesreča. Tovorni vlak, ki se je umaknil na tej postaji osebnemu vlaku, je vozil dalje proti Laškemu. Iz Laškega prihajajoči tovorni vlak bi moral obstati pri uvoznem signalu. Ker pa je ta vlak prepeljal uvozni signal, je prišlo pri kilometrskem znamenju 360.395 do trčenja obeh vlakov. Posledice so bile groz- ot) strehi. Stroji v tem objektu so ostali nepoškodovani, vendar je obratovanje onemogočeno. Zgoreli pa so razni leseni modeli. Škoda je velika, vendar pa je krita z zavarovalnino. * Borba z umobolnim. V sarajevski umobolnici so imeli te dni ljuto borbo z nekim umobolnim, ki so ga pripeljali iz Kotora. Nesrečnež je bil nekaj časa popolnoma miren, kmalu pa je napadel svojega brata in ga pričel daviti. Na pomoč so takoj prihiteli štirje pazniki, ki so po ostri borbi obvladali blazniku. Po močni injekciji se je bolnik pomiril, nenadoma pa znova zdivjal in s handžarom navalil na paznike. Vsi štirje pazniki so bili sicer težko ranjeni, posrečilo pa se jim je, da s® blaznega človeka premagali iu vtaknili v prisilni jopič. * Svojo lastno mater zlorabil. Te dni se j« odigral v Iloku v Sremu strahovif zločin,! Orožniki so aretirali nekega 221etnega sobo-slikarskega pomočnika B. Ž., ki je prišel tft dni ponoči pijan domov in je svojo mater % gronžjami prisilil do tega, da se mu je vdala. Po tem nečloveškem činu je zločinec svojo' mater še popolnoma oropal. Pri zasliševanju je svoje dejanje priznal in izjavil, da je s svo-.. jimi tovariši stavil, da bo njegova mati imela z njim otroka. Zločinec je šele pred kratkim prišel iz zapora. * Številni vlomi v Krškem. Nedavno so nfr* znani tatovi izvršili v Krškem več drznih vlomov. Tako so udrli v gostilno Franca Vamca' in odnesli 700 Din gotovine in dva kilograma suhega mesa. V gostilni Edvarda Kriegerja s!.t-rija Blatnik radi detomora, odnosno umom. Ob-toženka je začetkom leta 1921. stopila v službo pri M. T. v Novem mestu in tam koncem januarja povila dote moškega spola.. Nezakonska mati jc otroka takoj po porodu zadavila /. robcem in trup! j položila pod neko smreko v bližini novomeškega kolodvora. Tu so orožniki našli truplo, k: jo bilo že precej razjedeno. Obtožcnka' je bila t a kri t kaznovana radi neprijavljenega poroda, ker ni dalo z gotovostjo ugotoviti, da jo smrt nastopila v sled zadušenja. Po pre-itaneiu šc-stm?so>.-nem zaporu jo obtožeuka služila še do leta 1923. v Novem mestu. Seznanila se je z nekim delavcem, s katerim je zopet zanosila. Dno 3. marca je povila dete ženskega spola. Nekoč se je z otrokom peljala v vlaku in na postaji Grosuplje je izstopila, nesla otroka pod neki kozolca in ga tam zadušila. Otroka so našli, a matere niso ugotovili. Po dejanju se je brezsrčna mati vrnila v Ljubljano, kje; je začela ljuba Vn o razmerje s hlapcem I. T., ki pa jo jo kmalu naznanil gospodinji, češ,, da ga je spolno okužila. Gospodinja jo je predala policiji, ki jo v njej spoznala že dolgo časa iskano detorno-rilkc, Porotniki so z 11 proti 1 glasu potrdili vprašanje glode krivde umora in brezsrčna mati je bila obsojena na smrt na vešalih. Iz raznih krajev * V Dolnjem Logatcu je poneveril Gašper Gostiša kuharici Tereziji Stebli za 1000 Din perila ter pobegnil v Italijo. * V Vidmu je umrl v starosti 71 let vrli narodnjak g. Vekoslav Ženeve. Blag mu spomin! * V Jurkloštru pri Laškem so jo čutil te dni precej močan potres, ki pa ni povzročil pikak? jkodc. ?y Hrastovcu je bilo vlomljeno v stanovanje Marije šinigočeve ter ukradeno okrog 2000 Din gotovine. * V Hrastniku se je poročil učitelj g. Milan Roš, ziiau narodnjak in naš somišljenik, z gdč. Silo Vastičevo iz Hrastnika. Bilo srečno! £z Zveze kulturnih društev V soboto in nedeljo se bodo vršila naslednja predavanja ZKD: Trbovlje. Anton Podbevšek o ustanovitvi k;;loIiŠke ecrkve. Kranjska gera. "Ravnatelj Lovro Tepina o prvi pomoči živini v rili. Več razvidno na plakatih. Dobmiee. Fran MaMsek v gostilni smolič ob 7. zjutraj o gospodarskih vprašanjih. Trebnje. Isto predavanje. Več razvidno na -plakatih. Leskovec. Živinoidravnik Ignacij Šlajpah ob 7. zjutraj o kužnih boleznih. Hetedršica. Dr. Fran "Čadež ob 3. popoldne o najnovejših svetovih. Boštanj. Profesor Fran Dolžan v nedeljo o'o 11. uri dopoldne v sokolski dvorani o postanku sveta. Aržiše-Kolovrat. Profesor Rado Pavlic v gostilni Bergant ob 3. uri popoldne o nebesih in peklu pri starih narodih. Vrhnika. Josip Zupančič v sokolski dvorani ob 3. popoldne nadaljuje svoja zanimiva predavanja. št. Vid pri Lukovici. Vladimir Kurot ob 11. dopoldne o travništvu in sadjarstvu. Krašnja. Ob 3. popoldne isto predavanje. .Mirna. Joso Čeh. državni višji /:vi:;ozdrav-fjiik, o prvi pomoči živini v sili. Vec razvidno lia k i akib t>t. Jeraaj. Fr. Crnagej o gospodarskih vprašanjih. Raka. Oion G. Ambrož o Radiču iu seljftčki stranki. Ve« razvidno na plakatih. Na vsa predavanja vljudno opozarjamo interesente. Klerikalci v Prekmurju Murska Sobota, dne 1. dee. Dovolite, g. urednik, tudi meni enkrat malo prostora v cenjeni Domovinb. Jaz sem med tukajšnjimi maloštevilnimi naročniki Vašega lista iu Vam nisem še nikoli pisal, ali sedaj, ko se približujejo volitve in se je že začela volilna borba, Vam hočem poročati, kako se obnašajo naši prekmurski klerikalci. V nedeljo 1. decembra je bil v Murski Soboti sklican klerikalni shod, katerega se je udeležilo kakih 100 mož. Ko sem gledal te ljudi, sem videl, da ni nobenega pametnega človeka med njimi, temveč le taki, ki so od župnika Klekla tako zaslepljeni, da ne vidijo od nosa dalje. Shod je otvoril bivši poslanec g. Klekl z govorjenjem o svetem Andreju in o nekih vratih v Rimu, ki so bila 25 let zazidana in danes 1. decembra odprta ua veliko veselje kristjanov. Potem je govornik prešel na politično polje iu je govoril, da ima naša država velik hrast, katerega korenine in veje se razprostirajo po vsej Jugoslaviji. Tako vidite, vi kmetovalci,> je dejal župnik, kako škodljivo drevo je hrast, koliko škoduje tistemu zemljišču, na katerem raste; nas 21 klerikalnih poslancev je vzelo v roke sekire, da bi lo drevo posekali; na sekirah smo imeli zapisano avtonomijo, znižane davke, republiko, boj proti korupciji in za poštenje. Ker smo bili preslabi za to veliko delo, smo vzeli na pomoč enkrat 33 poslancev, potem pa še 70 radičevcev in z vsemi močmi smo začeli ta hrast sekali. Ko so gospodje v Beogradu to videli, so nam naenkrat vzeli sekire in so nas stirali domov, to je: razpisali so nove volitve.^ Tako približno je vlekel govornik ljudi za nos ter pripovedoval, kaj vse so slovenski tigri napravili za ubogo ljudstvo. Zakrival jc vse klerikalne hudobije, češ, da je njegov duhovniški poklic zadostno jamstvo, da je govori lresnico. Mešal je politiko ter menil, da bo še sedaj kandidiral na listi SLS, če mu ljudstvo zaupa. Nekateri zaslep-ljenci so zakričali «živio!> in Klekl je bil postavljen za kandidata. Nastopil je tudi g. Marko Kranjc, glavni tajnik SLS iz Maribora. Njegovo besedičenje ja bilo siluo dolgočasno. Napadal je Radiča in republikance ter s solzami v očeh izja\ il da hoče ta hudobni Radič klerikalcem v Sloveniji odvzeti mnogo kroglic. Prosil je zborovske, naj tega ne dopuste, ter valil vso krivdo na neuspehu prejšnje tigrovske vlade na Radiča, to je na tistega, ki je pomagal klerikalcem do vlade. Res, pisana družba je separatistični blok. katerega stranke se med seboj pobijajo. Radič trobi znova republiko in tigri avtonomijo. To so prave papige za kletko. Naše prekmursko ljudstvo je že zadosti trezno iu sito trobljenja teh papig, ki so nam pri zadnjih volitvah obetali gradove, a obljube izpolnili narobe: davki so se povišali; cene so poskočile; naši fantje-vojaki so še v Macedoniji; državo so hoteli 'igri oslepariti na račun naših žuljov. Prekmurci vedno bolj uvidevamo, da je najtrezneiša m uajdelavnejša stranka Samostojna demokratska stratika, ki ne kriči, zato pa tem več dela za narod. Živela demokracija! — Prek m u r c c. Zanimivosti GRADIČ' STRAHOV. Na otočku Isola di Carda na Gardskem jezeru stoji krasen starodaven gradič, sedaj last italijanskega plemenitaša kneza Scipija Bor-ghese. V gradiču je zadnje Čase stalno prebivala knezova soproga, ki je bolehala na pljučih in je duševno mnogo trpela. Njeno duševno stanje se je tako poslabšalo, da je kneginja v obupu skočila t gradu v jezero in utonila. Mož, bi se je mudil v mestu, je na obvestilo taboj prihitel domov in dal isbati truplo svoje pokojne žene. Toda vso zaman. Najel je posebnega potapljača, ki je vse okrog pre-isbal globočino, a trupla ni mogel najti, temveč je dognal, da je na tistem mestu, kjer je kneginja skočila z gradu v vodo, globočina največja in da nekaki čudni vrtinci potegnejo vse. kar jim pride v območje, na dno k večnemu pokoju. Skala, na kateri stoji grad, pa je pod vodo tabo izpodbočena, da je tudi za najboljšega potapljača nedostopna. Truplo utopivše se bneginje je torej za vedno pobopano na dnu jezera. Kneginja Borghese jc bila ena najbogatejših italijanskih pleme-nitašinj. Bila je hčerka vojvode Ferrarskega, njena mati pa je bila pohčerjenba rusbega carja Nikolaja I., po imenu vojvodinja Marija Sergejevna Anenkova. Gradič kneginje B)--ghesove na Gardskem jezeru je že stoletja na silno slabem glasu: ljudstvo in kronika pripovedujeta o njem skrivnostne zgodbe in ga imenujeta gradič strahov;-. Sezidali so ga v srednjem veku menihi. Bog ve, kaj vse se je v tistih časih na samotnem gradiču dogajalo! Pozneje je avstrijska vlada preuredila gradič zu majhno trdnjavo, končno pa je z otokom vred prešel v last vojvode Ferrarskega, očeia kneginje Borghese, ki se je z obna pognala v globočino in nesla s seboj v mrzli grob tajnost, kakršnih že več pozna ta čudni samotni gradič. X Velikost cerkva. Največje cerkve na svetu so: cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima prostora za 54.000 ljudi; v glavno cerkev v Milanu gre 37.C00 oseb, v cerkev sv. Pavla v Rimu 32.000, v glavno cerkev v Kolinu 30.000, v cerbev sv. Pavla v Londonu 25.000, v cerkev sv. Sofije v Carigradu 23.000, v cerbev sv. Ivana v Rimu 22.000, v cerbev Notre Dame v Parizu 21.000, v novo cerkev v New Yorku 17.500, v glavno cerkev v Pisi 12.000, v cerkev sv. Štefana na Dunaju 12.000, v glavno cerkev v Miinchenu 11.000 in v cerkev sv. Marka v Benetkah 7000 oseb. X Maček s štirimi oi-mi. Ta bo pa dobro videl, si je mislil nedavno drogerist Mercier v Augouleme, ko je našel v nekem zaboju mlade mačke in med njimi en s štirimi očmi, dvema noskoma in dvema gobčkoma. Mucek je bil drugače popolnoma normalen. X Poročni dan ie prespal. V Gmundenu na Gornjem Avstrijskem bi se minulo sobolo bila morala vršiti poroka nekega uradnika. Nevesta in njena obitelj pa so zastonj čakali na ženina in si kar niso mogli raztolmačiti, zakaj je omahnil. Toda ženin nikakor ni imel tako hudih naklepov, temveč se je, bržčas v predslutnji, veselil zakonskih križev in težav, prejšnji večer strahovito nažehtal vina in se na ulici skregal s policaii. Odpeljali so ga v zapor, kjer je zasinrčal in spal nevzdramno drugi dan do popoldneva. Ko so ga izpustili, se je spomnil svoje obveznosti in sc podal k nevesti. Malo črno so ga gledali, kor.čno so se pa vendar pobotali in se je poroka i srečno vršila v ponedeljek. Z a smeh in kratek čas Dober računar. V ljudski šoli je .tolmačil učitelj odštevanje in je hotel pokazati to nazorno. Vprašal je torej nekega dečka: ~ Ako od 18 jabolk snem 10, kaj imam potem ?» Deček: cTrebuli vas bo bolel.* Preveč v senci. Ožbovt in Gašper sta se pogovarjala o brkih in se je Gašper, ki ima sicer ogromen nos, pritožil, da mu brke nočejo zrasti. Ožbovt je na to menil: cNo, seveda, brki ti ne morejo rasti, ker jim tvoj nos dela preveliko seneo.> lirzojav. Milica: cTeta, kaj je brzojav? Teta: cTo je nekaj takega, s pomočjo če-.-ar se naznani nekaj, kar potem kmalu zve ves svet.> Milica: ^Potemtakem si ti. teta, tudi brzojavk Teta: .Kako to?r Milica: cBaš včeraj je oče rekel: ne povej teti ničesar, ker bo sicer zvedel zo to ves $v Gašper: cNe, take cerkve pa ne poznano Ožbovt: <:Jaz pa sem jo že videl. Gašper: cKako to?> Ožbovt: cPrav enostavno. Včeraj sera stal -redi njive s turščico in sem gledal cerkev iz t h r š r i f e .. Skromni berač. Berač: .Siromak, ki že dva dui ni ničesar jedel, prosi za krožnik toplo julie.» Gostilničar: Sedite semkaj, pa boste dobili kosilo.* Berač: ^Tisočkrat vam hvala. (Se vsetle.) T 'ko, sedaj pa prosim za jedilni 1UI> Ztitugbtvka. Mala Uršika se \eseli naslednjega dne, ko bo šla na izlet. Zvečer v molitvi prosi: > zakliče mati ogorčeno. Uršika pa hitro odvrne: jo kara Valpurga. «Ah, častita sestra,s> odgovori Dauica. «An-gel varuh itak lahko vidi tudi skozi dve srajci...» Odrezal se je. V vlaku se vozita lepa gospica in mlad župnik, ki ji ves čas dvori ter neprestano kadi cigare. Gospica: «Častiti, jaz mislim, da vam ni neznano, da je to kupe za nekadilce!» Župnik: «Vem, vem. Toda kjer so angelčki, morajo biti tudi oblačl;i.» Pismo v nebesa. Mali Francek, kateremu je umrla stara mati, piše v nebesa: .Predragi angeli! Poslali smo vam v nebesa našo sUiro mater. Prosim vas, da ji daste harfo namesto trompete, ker smo jo vam poslali baš zaradi toga, ker ji je zmanjkalo sape .. .:> Ljubljanska... V tramvaj stopi stara gospodična in prosi sprevodnika, da jo opozori na staro «cuker-fabriko>, kjer bo izstopila. Ko privozi tramvaj na lice raesla, zakliče sprevodnik: «Vi, stara ,cukerfabrika', izstopite! Zlobno. Gospod: