Sadjereja in česa je potreba, da nam bode koristna. (Spisal Fr. Matijašič.) (Dalje.) Nikdar pa aaj se ae sadi veliko aort! To je ravao glede kupčije zelo važao. Kaj pomaga kupcu, če pride v kraj, kjer ima veliko aort? Vsak kupec veejidel kupčuje le z malimi sortami, ter da ga vožaja od eaega kraja v drugi ae staae preveč ia da ae trati dragega časa, zatokupuje aajrajevkrajih,kjerseaahajajo te njegove sorte v veliki maožiai. Pa tudi za prodajalca je to velike važaosti glede deaaraih zadev ia tudi glede čaaa, ia to zato: sadje eae sorte zori tudi v istem čaau, ai treba mu tedaj biti vedao v sadaem vrtu, zdaj pri tej, zdaj pri uai sorti, temveč delo da se opraviti v kratkeni čaau ia zapored. Zatem viaoko ceao dosežejo le poaamezae aorte, ako imamo od eae sorte veliko sadii. Ce pa imamo maogo aort, a od vsake le malo, primoraai smo, vse vkup zmešati, in taka zmes se komaj polovico tako plačuje, kakor poaamezae sorte. Opomeaimo tedaj še eakrat: aadite malo sort! Ako so določeae sorte, katere smo aameajeai saditi, aaataae vprašaaje: Kje bodemo aadili? Kakoraaje ao pri aas klimatičae razmere, dopuščajo aam povsod ia v vaaki legi sadao^drevje aaditi. Clovek bi mislil, da pri tem takem mora biti že vse polao aadaega drevja ia veadar ae samo, da tega ai, ae koliko lepih leg imamo pri aaa, ki bi rodile izvratao sadje, aedaj pa ae dajejo aikakoršaje hasai! Služijo tu iu tam za paao, a ae da bi rodile travo, obrašceae so z mahovjem, trajem, kopiajami ia briaovjem. Kako se živiaa aa takih paaaikib redi, to se aji tudi pozaa! Ali ae ne bi mogli taki proatori posaditi z drevjem v doatojai medsebai oddaljenosti? Tedaj vsaj zemlja ae bi od solaca čiato izgorela, temveč bi si pridržala dovolj vlage, ia pod drevjem raatla bi tudi trava! Imate tudi lepih prostorov pokraj ajiv ia potov ia aa suhili travaikih. Tudi tam drevje saditi, bi bilo dobro, koristao. Nekateri čitatelj ovib vrstic porekel bi morebiti: kaj, jaz se po tem ae bom ravaal, ker imam tako zadoati sadnega drevja. Dobro! Bodemo pa pogledali razmere ia ataaje, v kojia ae aabaja. Tik okoli avojega poalopja imaš zarea aaaajeao dosti drevja; ali to tako aa gosto, da celo leto ae pride le ea solačai žarek aa zemljo pod drevjem! Zavoljo tega ae ti drevje ae more razvijati, kakor bi bilo treba, temveč raste ti le na visoko, deblo mu oataae taako ia vrh mali. Vsled tega, da atoji pregoato, drevje ae more prav cvesti ia večjidel 3ad odpade še prej, kakor je dozorel. Vaeh teh — vsled aapačaega ravaaaja povzroeeaih aapak — poseataik ae opazi, ter aiti ae misli aa to. Ako pa pride jesea in trgatev aadja, potem se praska za ušeai in toži, češ: moj Bog, jaz ae vem, kako je to, da moje drevje aoče sadii roditi, a tam pri graščiai imajo toliko ia tako lepega! ia aa tibem prideae: morebiti pa le to velja, da je tam drevje tako daleč aarazea aajeao? Zadel je aaš kmetič pravo, ter spozaal, da ae velja, drevja pregosto aaditi, vendar, pa, da si pribraai aekateri trud, ter more po stari mu priljubljeai aavadi dalje aemariti, hitro si popravi, tolažeč ae, da ajegova zemlja pač ae velja za aadao drevje ia vae ostaae pri atarem! Ali, moj dragi kmet, to ti je alaba tolažba! Delaj le tako aaprej, ae bode ti treba več dolgo davkov plačevati; bodo prevzeli to mudao ia za te pretežko delo kmalo drugi in s tem ae ve, da tudi tvoje posestvo, ter ako te vzame aovi goapodar za alapca, moral boš biti še zadovoljea! Potem boš videl, kako bo novi goapodar na prej tvojem posestvu drevje sadil ia gojil, iu vsa ta dela moral boš opravljati ti, kot ajegov hlapec ter se bodeš moral prepričati, da aa tem poaeatvu vendar-le raate drevje; ia kako je lepo, ter daje lepo ia fiao sadje; kupci ae kar trgajo za-aj ter ga drago plačujejo. Vse to stavilo ti bode tvojo aemaraost pred oči, češ: zakaj aiai delal ti tako, mogel bi ai oaraaiti svoje poaestvo ia še morebiti kaj prikupiti, sedaj pa aimaš aičesar! S tem, mialim je zadoati razjaaajeao, kako sila potrebno je, prijete ae umae aadjereje, da je treba, sovete gled^ sort iskati še le pri izkušeaih ia kot takib. pripozaaaih sadjerejcih ter da se mora porabiti vsak prostorček, kateri aam more dajati kakov prid. Rekli smo prej, da je aaša dežela, večiaoma v vseh legah, spoaobaa za sadjerejo, ter da isto tako aji je ugodaa tudi zemlja. Veadar ae pa mora pri tem tudi pomisliti, da vsaka sorta niti ae ugaja v vsaki zemlji ia tudi v vsaki legi ae. Treba bode tudi glede tega dobro razločevati. Res je, da ravao aaše aajžlahtaejše zimske jabelke, aamreč reaete, stavijo akoraj eae ia iate zahteve aa zemljo ia lego, ali mali razločki obstoje veadar-le ia ravao aa to mora se jemati ozir! Važao je tudi čaa sajeaja. Pri aaa se aavadao sadi v spomladi; to ai ravao aeobhodao potrebao, teaiveč aamo aavada. Ce ai zemlja v obče izvaaredao vlažaa, more se saditi v jesea, ia to prej, ko mogoče. Ko je list odpadel, sme se že s tem delom početi. V tem slučaji morajo se ve, da jame že po letu izkopaae biti. za to, da ae zemlja dobro prezrači Oddaljeaoat aaj ae vzame pri hruškah iu jabelkah vsaj 8 — 10 m., ako se pa aadi aa ajive in travaike, 12—16 m. Jame aaj se aapravijo do blizo 1 m. globoke ia vsaj do 2 m. široke, pri slabi zemlji še širje, ter ako je mogoee, aaj se slaba zemlja aadomeati ali vsaj pomeša z dobro, rodovitao zemljo. Za aajeaje samo je pa aeobhodao potrebaa stara aprhaela mešaaica ali kompost. Velika aapaka pa je, ako ae k aajeaju dreves vzame mokra zemlja iz luž ia mlak ali mrtvo tekočia potokov, če je še tako čraa. Taka zemlja je občutljivim drevesaim koreaiaam zelo škodljiva, ter ae aiora pred porabo pustiti aajmaaj pol leta ležati. Po aje aestavi bode se potem izpoznalo, ali je potrebao, da se ji primeša kake druge zemlje ali orgaaskih tvaria, vsakako pa gaoja, ter se mora ta zmea vaaj vaak meaec prekopati, a v deževaem vremeau z gaojaico politi. Na tak aačia postaae rahla ia rodovitaa, ter se bode dala pri aajeaji izvratao rabiti ia bo pa tudi aalogo, katera ji je odločeaa, popolao izvršila. Jame za aajeaje morajo se pa aekoliko časa pred sajeujem zopet zasuti, zato, da ae zemlja vaede vsaj nekoliko pred sajeajem, ker ae s teai zabraai, da bi Bovosajeao drevo prišlo pregloboko v zemljo, karje aajvečja napaka pri aadjereji, ter se vsikdar obcutljivo kazajuje s tem, da pregloboko aajeaa drevesa skoraj brezizjemao hirajo ia se aazadaje poauše\ Da pa bodo aovosajeaa drevesa tudi v svoji rasti zavarovaaa, ter da ajih vetri ae bodo majali aem ia tje, ia da bi se koreaiaice pri tem ae pretrgale ia tako zrahljale, da bi to bilo rasti škodljivo, mora se poataviti k vaakemu drevesu kol, h kateremu se drevo priveže. Da bo pa ta kol tudi trdao atal, ter svo1' namea doaegel, treba ga je postaviti prej, kakor ae drevo sadi, aamreč aa dao jame, dokler je ta še prazaa, ker le v trdi, ae v zrahljaai zemlji more oa trdao stati. Koj po sajenji dobi vaako drcvo le eao rahlo vez ia to aa zgorajem koacu kola; še le, ko se je zemlja dovolj vaedla, priveže se trdao s tremi vezmi. (Dalje prih.)