Domovi m
/* m/* e n i em—h o n« e
AMCRICAN IN SPIMT	..	,	, r .	..	,	M
FORQGN in languagc ONLY	National and International Lirculation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 24, 1959
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIII.
Nevada hoče iretjino Slednje Kalifornije
V bodoče samo sorodniki državljanov v U.S.A.?
WASHINGTON, D. C. — Se-
v	--- nator John F. Kennedy je pred-
■^evadska zakonodaja je po- lagal spremembo zakona o vseli' cblastila državnega pravd- tvi. Po tem predlogu naj bi v naj zahteva oni del bodoče prihajali v Združene dr Kalifornije, ki “pripada” po Žave samo sorodniki državlja-sklepu zveznega Kongresa nov in stalnih naseljencev. Po-N'evadi že od 1.1861. VKa- leg teh naj bi bili dopuščeni Wontiji se zahtevi smeje- tudi otroci, sirote, ki jih adop-
tirajo ameriški državljani.
CARSON, City, Nev. — Men- j Ker je po Evropi in drugod ,a ;'lm Je tam na zapadu dolg v taboriščih se dosti izbeglih eas v teh zimskih dneh. Drugk- ]juki čakajo na vselitev, je ^ si je težko razlagati zakaj vprašanje zakona o vseljevanju -° okopali prastaro vprašanje pereča stvar. Kdor ima kak tak ^meljske razdelitve med Ne- giuča^ naj piše svojemu sena-^ ° in Kalifornijo. Državni torju ali kongresniku.
or Nevade je nabrusil svetli |	_____^
meč ‘
in začel bitko s tem, da skleni^ da mora Kalifornija popiti Nevadi kakih 40,000 vadratnih milj svojega ozem.-ia- To je skoro četrtina Kali-mrnije.
državni senat, ki je to sklenil f Veliko večino, pooblašča dr-zavnega pravdnika Nevade, naj Pravi vse zakonite ukrepe, dobi Nevada nazaj ozemlje, le sedaj protipostavno v pose-
^ Kalifornije. Poleg tega, naj rzavni pravdnik iztirja od Ka-
Z obojestransko dobro voljo in razumevanjem
Sedanji spor med Združenimi državami in Filipini je treba reševati po besedah podnredsednika Filipinov z ebojestransko dobro voljo in razumevanjem.
Bolgarija posnema zgled kom. Kitajske
Bell System zaslužil več kot General Motors
NEW YORK, N. Y. — American Telephone & Telegraph Co. žene-in matere hoče iztrgati,ter z njo povezana podjetja so družinam in otrokom ter tekom lanskega leta napravila jih poslati v tovarne pove-čistega dobička, to-čavat proizvodnjo in gradit rei	vee k°t General Mo-
NASER IN HRUSCEV STA SE ZNOVA SPORAZUMELA
Iz Clevelanda in okolice
“socializem.
SOFIJA, Bolg. — Tajnik ko-munisitčne partije je odredil pospešeno industrijalizacijo, ki naj v prihodnjih petih letih podvoji industrijsko proizvodnjo. V ta namen predpisuje podobne dalekosežne reforme, kot jih je izvedla komunistična stranka Kitajske.
Razpis pravi, da je za pospešeno industrijalizacijo potrebno več delovne sile, kot jo je na razpolago med sposobnimi moškimi. Zato je treba pritegniti še mladino in ženske, tudi poročene žene in matere. Tajnik Živkov pravi, da je treba žene “osvoboditi kuhanja, snaženja po hiši, pranja in čuvanja otrok,” da se bodo mogle posvetiti proizvodnji po državnem načrtu.
Zadevni odstavek razpisa se glasi: “Osvobojenje žena od kuhinjskega suženjstva in gospodinjskega dela jim bo prineslo možnost, da se
industrijski proizvodnji, da
tors Corp., največje industrij- ' sko podjetje v vsej deželi.
Bell System je tekom lanskega leta vložil v gradnje novih naprav in razširitev obstoječih 2.2 bihjona dolarjev. Nekako isto vsoto misli vložiti tudi letos. --------------o----—
Beograd proii obnovi vojaškega dela zveze
Žadušnica—
Jutri ob osmih zj. bo pri Sv. Kristini sv. maša za pok. Johna Zajc v spomin 11. obletnice smrti.
bodo pomagale v socijalistični vzgoji, da bodo premagale malo-buržujske predsodke glede dela
MANILA, Filip. — Kar trije v -	v,« J.k„- naj višji uradniki Filipinske re-
Jlfornije vse davke, ki jih je na publike so se oglasili v vpraša-ozemlju pobrala od leta' nju spora med njihovo vlado in 861 dalje in naj prisili Kalifor- ’ Združenimi državami. Filipini nii0. da bo tudi plačala obresti zahtevajo okoli 900,000,000 do-°d teh davkov.	' larjev vojne odškodhine; pro-
Izvor za to reč, ki se sedaj | testirajo, da niso dobili potreb-sliši bolj kot politična šala kot nih posojil za obnovo; zahtevajo Pa kaj drugega, sega nazaj v le- spremembo pogodb glede ame-0 1861, Tedaj je Kongres skle- riški vojaških baz in sodstva da to ozemlje res spada k ameriškega vojafekega in civil-Nevadi. Le na koncu tistega nega osebja, ki službuje na a-
®klePa je bila mala pripomba, meriških bazah.	„„
j,a sklep kongresa predpostav- General Romulo, filipinski	niora^ri raviti ^n'spra-
ja, da bo državna zakonodaja poslanik v Washingtonu je iz- 20Vina mora, ri	ganizacijo. Titovcem že od vse- stolonaslednik so skupno odlete
*Z°miL° ** —	d. je treba U ^~	^ *" -------------------------------
^ ^ejansko so Kalifornijci o- reševati z obojestransko dobro obdržali do dlanašnjega voljo in razumevanjem.
Predsednik Egipta Gamal Naser je izjavil ob pr.li-ki proslave združitve Egipta in Sirije, da sta se z vodnikom So v jeti je pobotala in se domenila o novem sodelovanju med obema državama.
Kot znano je Hruščev na kongresu KP v Mos- v bolnišnici— kvi Naserja ostro prijel zaradi preganjanja ko- Joseph Križman z 9413 Or-munistov. - Tito v Egiptu in Siriji.	leans Ave v St Alexis bo1-
5 ^	nišnici prestal težko operacijo.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Naserjev slavnostnem Obiski so dovoljeni, želimo, da govoru ob priliki obletnice nastanka Združene arabske re- bi se skoro zdrav vrnil na svoj publike povedal, da sta se s predsednikom sovjetske vlade dom!
Hruščevom pobotala in se sporazumela, da bosta nadalje-j v St. Vincent Charity bolniš-vala prijateljsko sodelovanje.	|nico so pretekli teden prepeljali
Naser je podrobno popisal, ka-	~	Mrs. Hjelen Tomažič s 434 E. 264
ko je pismeno prepričeval vodi- mm 1UA1IF I&E IfECTI Euclid. Nevarno je zbolela Zastopnik zunanjega ministr- tel j a boljševikov, da Egipt in "AuIlvVElISE VEw I ■ tudi Mrs. Terezija Bizjak z stva je izjavil, da bi obno- Združena arabska republika že- COLUMBUS, O. — Predsednik 8601 Vineyard Ave.. sestra Mr.;.
va vojaškega dela Balkan- t Nta živeti in delati roko v roki s Ske zveze bolj škodovala, Sovjetsko zvezo brez ozira na
kot koristila stvari miru.
BEOGRAD, FLRJ. — Zastopnik zunanjega ministrstva Drage Kunc je dejal časnikarjem, ki so ga vprašali, kaj misli Jugoslavija o obnovi blejskega dogovora o vojaškem sodelovanju
različna politična prepričanja, vlad.
Hruščev je končno odgovoril, da sovjetska vlada visoko ceni dobro voljo egiptovske vlade in bo s svoje strani vse storila, da se sodelovanje ohrani in utrjuje. Sovjetska vlada prizna, da je vprašanje gledanja na komu-
med Turčijo, Grčijo in Jugosla-
iiii uu	, v^°’ seclaj je ciprski spora- njzem čisto notranja zadeva E-
bodo udeleževale zum kon^ sPor mec*	in gipta, oziroma Združene arabske
“Turčijo, da bi to ne republike.
Tito v gostih
to ne
koristilo svetovnemu miru.
Potrdil pa je, da želi Jugoslavija
sodelovanja s fuičijo in J ° prisostvoval jugoslovanski gost,
in glede načina življenja žena, na g°slX)darskem- kultur?en?’ maršal Tito. V kratkem pozdra-, b	.	v., tehničnem m socialnem podroc-
Slavnostnemu zborovanju je
kar vse bo rodilo novo družinsko ozračje in dalo mladini komuni- ^ stično vzgojo!”
Tajnik odreja ustanovitev ljud. skih kuhinj v vseh mestih, to-
jvu se je omejil samo na izjavo, da bosta Jugoslavija in Egipt,
Blejski pakt je hjil podpisan cziroma Združena arabska repu 2954 leta. Z njim je bila Jugo- bilka delali za mir in vzajemen slavij a preko Grčije in Turčije, napredek “naših narodov.” članic Severno-atlantske zveze, j Predsednik Naser, njegov gost povezana z zahodno vojaško or- Josip Broz Tito in jemenski pre-
vlle io nikdar niso hoteli nič sli-*sab o tem, da bi sklep Kongre-odobrili.
P.
le manj opravka s pripravljanjem obrokov, ustanoviti se morajo povsod otroška zavetišča in
ga začetka ni bilo dosti do te R na obisk v glavno mesto Siri-zveze, popolnoma pa so jo zavr- ■)fcj ki je prav tedaj končevala gli, ko sta se Tito in Hruščev po enotedensko proslavo združitve
Predsednik ■ vlade Carlos
Garcia je ostro napadel ^dru'jVrtci, da bodo otroci tam pod skip	^'ucb na sedanh žene države, čes, d’a zanemar- skupnim nadzorstvom, ko bodo
deeP državne zakonodaje Neva- jaj0 in bojkotirajo vse zahteve matere pri delu; ustanoviti je nis0 nič kaj resno odgovorili. Fiiipinov tako, da je v nevarno- treba yeč kopališč, in pralnic, da Sastrm i iforniiskem državnem s^j tradicijonalno prijateljstvo ne bodo matere in gospodinje Nanr S-VU S° Pada^e takele, j med obema državama in stali- moraie prati doma in da se
in n a^mo vo^sko ^r0S^0V°^CeV i^e Filipinov v važnih vpraša- zdravstvene razmere zboljšajo. a Pojdimo na mejo! Doslej ima1	■	~
akfornija že sto vojakov. Zbe-
Stalinovi smrti pobotala.
Uvajanje skupnih šol je razburilo tudi Florido
in da “bojevnike za
,	° Posebno mornarico za o-
^rahibo Lake Tahoe. Senator vUrns je predlagal ,da povabijo ^es nevadski državni zbor v n Francisco k pojedni UPn° zbero Sako stran.” okateri senatorji so pa mne-Vsp’ 50 Kalifornijci itak že Sq ozemlje preplačali, ker ^ y glavnem oni tisti tepci, ki °Sli° največ denarja v nevad Ke igralnice.
MIAMI, Fla. — Ko je šolski odbor Dade okraja sklenil spre-_	tt u j -d i	- - jeti štiri črne šolarje v doslej
njih na Da jnem z o u. o - skratka ta odlok najtemelji- čisto belo šolo v Miami prihod-predsednik Dios a o acapaga teje spravija £eno jn mater iz hi-1 njega septembra, je bilo v zaje napadel predsednika ces, da §e in družine in jo prestavlja v '
tovarno. Ona ni več središče doma, ampak samo še delavka v socijalistični družbi, ki ima le
zlorablja ta sporna in težka vprašanja za svojo politično i-gro. Spor gre po njegovem
mnenju v tako nevarne oblike, -e	p0stranskih zvez s svo-
da more bistveno trpeti demo-
Nemirna Afrika
lin k^'TYRE, Nyasaland.
Sal°r* ^rncev v Rodeziji in Nya-Be nadaljujejo. Predsed. \z- ylade sir Roy Welensky je ^ma vlada dovolj vo-Va in se ne bo obotavljala, kr^a uporabi, kadarkoli bosta v?13 javni red in mir. v ^ ropubliki Kongo je stopila Sq ek)avo nova ustava in ljudje Pomirili. V pouličnih pre-
kracija v državi, kjer so Združene države utrle in gradile demokratična pota in sredstva javnega zastopstva in državnega življenja.
Podpredsednik svari vlado Združenih držav in svojo lastno vlado, da je treba modre uvidevnosti, da bi se ohranilo vse dobro, ki ga je rodilo doslej tako blagodejno sodelovanje filipinskega in ameriškega ljudstva.
jimi otroci.
Vsi bi se radi preselili v Ameriko
VARŠAVA, Polj. — Ko se je pretekli teden v neki obmejni vasi na Poljskem razširila govorica, da so Združene države pri-tvj, - v zadnjih dneh je bilo mr- pravljene sprejeti tisoče Polja-h	mr, ii.. ji	kov na obsežna področja Alaske,
se je dvignila cela vas in jo udrla v Varšavo na ameriški konzulat, da se seli v Ameriko. V teku treh dni jih je odšlo na pot preko tisoč, kljub temu, da so tako domače oblasti kot ameriško poslaništvo zanikale govorico.	1
Dogodek, v omenjeni poljski vasi kaže preočitno, kako je raz-loženje v komunistični Poljski. Beg iz “rdečega raja” je cilj vseh hajnižja 20,	prebivalcev komunističnih dežel.
okrog 120 ljudi.

Vremensk
prerok
pravi:
hla'dheje, naletava-Najvišja temperatu-
Judomsovraia iz rdečega raja še vedno trdo zaprta
MOSKVA, ZSSR. — Med Judi v deželah za železno zaveso v Evropi je bilo v zadnjem času živahno gibanje za izselitev v Izrael. Izgledalo je, kakor da so poedine komunistične države to odobrile in bile pripravljene dovoliti, da se njihovi Judje izselijo. Izselitev se je v precejšnjem obsegu izvajala iz Rumunije. Sedaj se je sovjetska vlada izjavila proti vsem takim načrtom.
Sovjetska vlada je mišljenja, da bi tako preseljevanje Judov, oziroma naseljevanje v Izraelu ogorčilo Arabce in jih znova obrnilo proti komunizmu. Judovska država bi namreč na ta način dobila izredno okrepitev v številu prebivalstva in bi ostreje nastopala proti arabskim zahtevam.
Sovjetska zveza se je izjavila tudi proti judovskemu nacionalističnemu pokreti zionizmu in ga označila za “nazadnjaškega. Judje iz Sovjetije se ne bodo udeležili zionističnega svetovnega kongresa v Stockolmu letos.
četku vse mirno. Nato so se začeli oglašati v javnosti nasprotniki skupnih šol in začeli groziti, da bodo storili vse, da uvedbo takih šol preprečijo.
Thomas D. Beasley, ki je določen za predsednika državnega predstavniškega doma, je dejal, da je sklep “norost.” Med tem ko je bil pred dvemi leti proti zaprtju šol kot sredstvu proti uvajanju mešanih šol v državi, je sedaj dejal, da bo glasoval za tako rešitev, če ,se ne bo našla kaka druga boljša. Dewey Johnson, ki je določen za predsednika državnega senata, je mnenja, da je šolski odbor Dade okraja delal proti ustavi, ker ta določa ločene šole.
Vse izgleda, da bo državna zakonodaja, ko se bo v aprilu sestala na zasedanje, uzakonila zatvoritev šol, če ne bo našla drugega uspešnega sredstva
! Sirije z Egiptom. Po vesteh ^egiptske poročevalske službe so J bili vsi trije silno navdušeno 'sprejeti. Tito se je s svojim 'spremstvom ustavil v Egiptu ob koncu svojega potovanja v Indonezijo, Burmo, Indijo, Ceylon, Abcisinijo in Sudan. Od tam se bo predvidoma odpeljal z ladjo Galebom v spremstvu dveh drugih ladij domov.
cestnega odbora predstavni- , Tomažič. Obema želimo, d'a bi škega doma je predložil po- bili čim prej zdravi! višanje državnega davka na Žadušnica— gasolin za 2c pri galonu, isto- j V petek ob osmih bo v cerkvi frko je predloženo povišanje sv. Vida sv. maša za pok. Marti-pa-istojbin za vozaškk dovo- ^ na Fabjančiča v spomin 6. oblet-Ijenja in tablice.	jnice smrti.
PITTSBURGH, Pa. — Tu je pri- I* bolnišnice— šlo do pretepa med policijo i Mrs. Mary Knaus, 18613 in stavkovnimi stražami v Woodrow Ave., 'se je vfnila iz Allis - Chalmers Mfg. Co. Dva bolnišnice in se zahvaljuje za policaja in en delavec so bili obiske, darila in pozdrave, prepeljani v bolnišnico, 26 de- Družinsko slavje— lavcev pa v ječo.	I Mr- in Mrs- Mik^ Drenšek s
SALISBURY. J. Rod. - Pred- E- 160 St sta praznovala 21-let-sednik vlade Južne Rodezije ™co svojega poroke, cestita-v vzhodni Afriki je odredil,™1 Mike ^ budo bolan. Želi-mobiliziacijo domačih oboro- ,rno» da bi skoro ozclrave I
Ženih sil — belcev — da hi N“Y 0j,>01[“7'	, .	.
Na d rektorski seji Doma za-
padnih Slovencev na-6318 Deni-
mogel vzdržati red in mir, ki ju ogrožajo afriški nacionalisti.
SAN JUAN, P. R. — Med predsednikom AFL-CIO G. Mea-
son Ave. je bil izvoljen sledeči odbor: predsed. Frank Loacka, podpredred. Gene Bisson, ta j.
. |Ella PuUz, zap;i3. Bessie Stibil, nyeminW. Reutherjem jepri- biag charUe Zakely, nadzorniki Mike Bizaj, Mary Kalonz, Margaret Loucka, Steve Ble-lecki, oskrbnik Joe Stefanik.
Tunizijski predsednik “svari” Francijo
TUNIS, Tun. — Predsednik vlade Tunizije Burgiba je zopet svaril Francijo, naj ne prenape-nja razmer v Alžiriji. Zagrozil je, da bo Tunizija zahtevala odstranitev zadnjih francoskih vojaških oporišč v Tuniziji, če se zadeve v Alžiriji ne urede. Dal je rok štirih mesecev.
Po njegovem mnenju so se utvari v zadnjih tednih bistveno poslabšale. Do 17. junija, dneva obletnice, ko sta Tunizija in Francija sklenili sporazum o vo-
šlo do ostrega spora, ki utegne imeti za posledico notranji razkol v tej osrednji delavski zvezi.
Senatorji proii odsiopu držav, lajnika Duilesa
Pozivi v javnosti in Kongresu za nadomestitev državnega tajnika Duilesa so naleteli v Senatu na slab odmev.
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih dneh so se v časopisju pojavili ponovno pozivi za odstop državnega tajnika, češ da ne more voditi ameriške zunanje politike z bolniške postelje. Podobno stališče sta zavzela tudi demokratska senatorja Stuart Symington in Hubert Humphrey, ostali senatorji so pa po večini nasprotnega mnenja.
Tajnica zdoma—
Tajnica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je ta teden zdoma, članstvo naj se v slučaju bolezni obrne na predsednico Marion Kuhar, 1123 Addison Rd„ tel. EN 1-4136.
Jutri bo blagajničarka pobirala v prostorih šole sv. Vida asesment med 6. in 8. uro zvečer.
Rokoborba—
V četrtek zvečer ob 8:30 bo v Areni zopet zanimiv spored. Brata Gallagher se bosta pomerila s Hansom Schmidt in Dickom “The Bruiser.”
V bolnišnici—
Pavlina Gosar z 20975 Arbor Ave. je v Cleveland Clinic, soba št. 438. Obiski so dovoljeni! Roparji prijeti —
Policija je prijela trojico, ki
je izvedla 12. februarja rop v Namestnik demokratskega vo- j Walkovi zlatarni na 6428St.
dje v Senatu Mike Mansfield je dejal, da je Dulles v tem trenutku nenadomestljiv. Rep. sen.
jaških bazah, naj Francija reši! Capehart je označil Symingto-notranje vprašanje Alžirije, si- novo zahtevo za “kruto in nepo-cer bo tedaj treba govoriti po-' trebno.” Proti odstopu sta se iz-polnoma drugače, ker tako so- javila tudi senatorja Neuberger, sedstvo, kot so sedanje razmere ki je sam ravno kar prebolel ra-v Alžiriji, je za Tunizijo nevzdr- ka in J. Kennedy. Ta je dejal,
žno.
borbi proti uvajanju skupnih Predsednik je ponudil dobro-mešanih šol za bele in črne otro- hotno posredovanje, če bi bilo to
ke.
Cene še vedno počasi rastejo
WASHINGTON, D. C. — Od decembra do januarja se je splošni indeks cen dvignil za desetinko odstotka in dosegel 123.8 povprečja izpred korejske vojne. Porast je majhen in do-
po mnenju obeh spornih strank potrebno in koristno. Posebej je predsednik govoril o francoski vojaški pomorski bazi v Bizerti. Tam so nedavno
da bi bilo sedaj nelepo zahtevati od Duilesa odstop. Tudi sen. J. Sparkman in sen. Curtis sta mnenja, naj puste Duilesa pri miru, da se pozdravi.
Clair Ave. Dva sta domačina, tretji pa je iz Alliance. Vse tri policija še zaslišuje.
vohunsko središče za Tunizijo in j Alžirijo.
Nov način šolanja
BERLIN, Nem. — Komunistična vzhodnonemška vlada bo jih zaposliti kot kazuje, da se cene počasi le usta-' povišala obvezno šolsko dobo od učitelje, ki bodo
ga leta dalje bo šolska mladina odkrili veliko deion^ delala v tovarnah, deloma obiskovala partijsko šolo in tečaje, deloma izpopolnjevala svojo osnovno šolsko znanje.
Šest tisoč mlajših delavcev nameravajo vzeti iz tovarn in ljudskošolske izvajali učni
ljujejo. Vprašanje je za kako!osem na deset let in popolnoma dolgo!	jizpremenila učni načrt. Od osme-
načrt po željah vlade. V načrtu je 2,000 novih podeželskih šol.
Prisilno delo naj pomaga k napredku?
SOFIJA, Bol. — Bolgarska vlada se je lotila osuševanja in kultiviranja 450,000 akrov zemlje. V ta namen je izvedla obširno mobilizacijo prisilnih delavcev. Okoli poldrugi milijon kmetov se mora javljati na delo dnevno vse zimske mesece.
Organi poljedelskega ministrstva so povedali, da bodo izkopali prisilni delavci 2,500 milj izsuševalnih kanalov, 1,919 manjših jezov in bran ter postavili 370 črpanih postaj.
Trenotno je bolgarska komunistična vlada najhujši posne-nialec kitajskih komunistov. Kolektivizacija je tam izvedena najbrezobzirneje in prisilno delo je najhujše.	i
/UlERlSKA DOMOVIiM
g jraT" _j ii i
0117 St. Clair Avc. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 38
Tues., Feb. 24, 1959
/
O pomenu delavskih unij
Na naše delavske unije se moramio zopet in zopet vračati. Na samo morda iz simpatije do njih, ampak tudi radi tega, ker je na njihovem obstoju in delu zainteresirana na-lavnost ali po ovinkih večina naših bralcev. Povrhu smo še prepričani, da bodo delavske unije igrale vedno večjo vlogo v našem gospodarskem in političnem življenju in da bodo kmalu postale tako mogočen činitelj, kot so na primer delavske unije na Angleškem, v skandinavskih državah in na evropskem kontinentu. Ne vidimo namreč nobenega znaka, da bi se naša konservativna stranka kmalu tako prelevila in postala simpatična za volivni svet, kot so na primer angleški konservativci.
Kako močan je vpliv naših delavskih unij na gospodarsko in politično življenje v naši deželi, vidimo nazorno pri vsakih mezdnih pogajanjih mied delavskimi zastopniki in podjetniki, pri vsakem štrajku in pri vsakih volitvah, narodnih, državnih in lokalnih. Je pa še par drugih vidikov, ki povedo, kako morajo vsi računati z unijami.
Tako ni pa primer,v Kongresu politika, ki bi zamotaval zveze z unijami. Vsak si hoče pridobiti njihove simpatije. Kdor pa je obupal, da jih pridobi, skuša unijam nagajati. Tako imamo sedaj pred Kongresom celo vrstov zakonskih predlogov, ki obravnavajo poslovanje unij. Predlogi demokratskih politikov so jim na splošno naklonjeni, predlogi republikanskih politikov iščejo bolj napake v unijskem gibanju in jih hočejo z zakoni odpraviti. O posameznih predlogih smo že poročali, kakor so se pač tekom časa pojavili na Kapitelu. Zato jih nočemo ponavljati niti v grobem obrisu.
Pomen delavskih unij se vidi tudi v tem, da tudi naša lederalna administracija vnaša vsako leto v predsednikove poslanice nove ideje, kako naj se popravi, kar je slabega v unijah. Njenemu vzgledu sledijo tudi državne administracije, v kolikor delavska zakonodaja spada v njihov delokrog. Tudi to je znana stvar.
Spregledamo pa navadno pojav, da imajo naša zakonodajna telesa stalne odbore, ki se neprenehoma bavijo samo z delavskimi vprašanji. Že obstoj teh in takih odborov priča, kako važne so postale unije v našem javnem življenju. V takih odborih sedijo za eno mizo prijatelji in nasprotniki unij, zato so odbori že po svojem sestavu primorani, da skušajo dati o vsakem delavskem vprašanju kolikor mogoče ne-pristansko sliko. Odbori imajo še širšo nalogo, želijo vzbuditi v naši javnosti zanimanje za delavska vprašanja, torej tudi med tistimi krogi, ki ne spadajo v delavske vrste.
Doslej črno imeli le malo podatkov, ali se odborom taka naloga posreči. Od časa do časa jih pa vendarle dobimo. Tako je na primer znani Gallupov zavod povpraševal širom ‘cele dežele, kaj ljudje mislijo* o McClellanovem senatnem odboru, ki je lani preiskoval razmere v nekaterih velikih delavskih unijah, kot je na primer unija prevozniških delavcev in pri tem razkril napake, ki so bile prava senzacija za našo javnost. Okoli 72% jih je reklo, da so za to, da odbor posluje še naprej, \2% je izjavilo, da je odbor dobro vršil svojo nalogo in samo 19% ni imelo nobene sodbe o odbo-rovem delu. Povpraševanje ni obsegalo samo linijskih članov, vanj so bili vključeni tudi navadni ljudje, ki nimajo nobene zveze z unijami. Izredno zanimiivo je dejstvo, da so se člani unij izrazili za in proti odboru v skoraj istem, razmerju kot ostali svet.
Podčrtali bi radi de'stvo, ki je posebno važno; samo 19% je reklo, da ne ve, kako naj sodi o delu McClellanovega odbora. V to skupno lahko štejemo vse tiste, ki se za unije ne menijo. Z drugimi besedami povedano; nad 80% Američanov ne ve samo dobro, kaj pomenijo unije za našo deželo, zasleduje tudi, kaj o njih misli naš Kongres. To je izreden dokaz, kako važne so postale delavske unije na naše politično in gospodarsko življenje.
Ni pa bilo zmeraj tako. Gallupov zavod dela taka zasliševanja že celih 23 let, od 1. 1936 naprej. V 1. 1936 je odobravalo obstoj unij 72%, 20% jih je bilo proti, 8% se ni moglo odločiti ne za ne proti. To razmerje je v glavnem ostalo nespremenjeno, samo v nekaterih letih so unije prišle ob kredjt. Tako je bilo 1. 1941 in 1947 samo 6IJ/2 odnosno 64%; za unije. L. 1957 je kredit unij zopet padel na 64%, to je bilo v septembru, ko je McClellanov odbor odkopal največje nerednosti v velikih unijah. Sedaj se je ugled unij zopet mečno popravil in presega 70% kot sm0 videli zgoraj.
V katerih delih naše dežele imajo unije največ prijateljev? Podatki Gallupovega zavoda trdijo, da je na vzhodu in zapadu 72-73% za unije, na srednjem zapadu (farmarske države) le 65% in na jugu samo-62%. Ta zemljepisna razdelitev se nekako krije z močjo unij v posamieznih predelih naše dežele. Tam, kjer so unije močne, tam uživajo tudi velik ugled. To se vidi tudi po štvilkah, kdo je proti unijam in kdo je neodločen. Na vzhodu je proti unijam samo 19%, dočim je na srednjem zapadu in na jugu 20 % proti unijam. Nima pa nobene sodbe o unijah: na vzhodu 12%,
na zapadu 8%, na srednjem vzhodu 15%, na jugu 18%. NatMed vojno in po njej je vsa svo-srednjem zapadu in na jugu je manj zanimanja za unije, za-»ja prizadevanja osredotočil v to jih je tami tudi več proti in manj za unije. Na vzhodu in 'borbo proti komunizmu in v tej zapadu je pa ravno narobe.	borbi propadel, kot so propadli
Ponavljamo pa najvažnejši pojav: nad štiri petine Američanov ve, kaj so unije in velika večina od njih jih pozna vsaj toliko, da si napravi sodbo, ali so potrebne ali ne. To je tem značilnejše, ker si doslej ni v naši zgodovini priborilo nobeno gibanje v tako kratkem času tako veliko zanimanje za svoj obstoj širom vse dežele.
Te številke tudi pojasnjujejo, zakaj naš svet tako pazi, kaj delajo unijska vodstva. Dobro bi bilo, ako bi tudi unij-ski voditelji napravili pravilne zaključke iz teh številk. Niso samo unijski tajniki, so tudi postali javni delavci, ki odgovarjajo za svoje delo ne samo unijskim članom, ampak vsej naši javnosti.
11 m I »HH-H IH IH « | li t > i «
J
BESEDA IZ NARODA

Opazovanja in pripombe z obiska v domovini !
kladah so vagone na postaji in življenje je teklo živahno in veselo. Danes je vse nekam pra-
---	zno, pusto in revno. Tudi zuna-
Cleveland, O. — V zadnjih se- njost poslopja je žalostna. Omet stavkih sem opisal malo delav- povsod odpada in celo poslopje ske in kmetske razmere, pa se glasno kriči po popravilu, dotaknil tudi vprašanja vere in Na zemljišču “Videm” so se šole, o katerih svobodi v napred- pasle krave. Začudil sem se, ker nih listih tako pogosto pišejo. | sem vedel, da je to nekdaj pri-Naj napišem danes še nekaj o padalo župniku. Povedali so šolah.	mi, da je ta del posesti prodal, da
Najbolj pade človeku v oči za- bi mogel popraviti farno cerkev, nemarjenost javnih poslopij. Šo- Ostalo zemljišče je ohranil, da la v Ilirski Bistrici je bila zgra- se z njim preživlja. Omenjene jena še pod staro Avstrijo 1. 1866. krave sta čuvali dve šolski sestri, Bila je lepa in velika stavba, kar me je še prav posebno izne-Ko sem ob mojem obisku v do- nadilo. Res se je marsikaj spre-movini hodil večkrat mimo nje, menilo v preljubi naši domovini! sem si jo od zunaj prav natančno | Dobro uro hoda od Ilirske Bi-ogledal. Slika je bila naravnost'strice je Jablanica z graščino, žalostna. Omet odpada na vseh ‘Kake četrt ure nad vasjo je grad, koncihinkrajih, zidovje je okru-j katerega lastnik je bil baron šeno, da bi lahko ptice v njem Lazzarini. Zadnji tega rodu je svoja gnezda gradile, žal nisem | umri J. 1822 in je pokopan pri imel priložnosti, da bi si ogledal'fari sv. Petra in Pavla v Trno-tudi notranjost.	j vem. Njegova nagrobna plošča
Nekdaj je šola služila “veri in je vzidana v pročelje cerkve. Moj omiki,” za kar je bila končno’0če, ki je bil rojen 1. 1800, mi je tudi zgrajena, sedaj o veri goto- pripovedoval, kako je še hodil v
vo ni mogoče v tej šoli govoriti, kako je pa z omiko, pa kaže mladina, ki je to šolo v zadnjih letih obiskovala in jo še obiskuje.
Prostora je malo, otrok veliko. Da se vsi zvrstijo, imajo menda pouk v treh skupinah po štiri ure
kapelo sv. Florijana v starem gradu k sv. maši. Od tega gradu so se ohranili le še nekateri zidovi. Lastniki gradu na višini so zgradili bližje vasi novo graščino, ko je nastopil v deželi mir. Graščina in poslopja okoli nje
so začetek in jedro vasi Jablanica, zato je tudi nosila št. 1, med tem ko so bile številke 2. in 3. ter druge v sami vasi. Lastniki
na dan. Da se v taki kratki dobi ne da kaj prida doseči, je razumljivo, posebno še, če je v razredih število otrok preveliko in ^ ^
učitelji v s 1 e d preobloženosti I gradu so se kasneje preselil! v utrujeni.	| Labin v Istri, Jablanico pa so da-
Nekako pred 70 leti je bogat'li v najem. Kasneje je bila gra-trgovec dal.na razpolago veliko ^ščina prodana bratom Jožetu in vsoto za zgraditev šolskega po-! Antonu Domladiš iz Ilirske Bi-slopja za dekliško višjo šolo. V j strice, ki sta bila splošno znana tem zavodu so poučevale sestre j oderuha. Zemljo sta poprodala “notredamke.” Šola je uživala na drobno okoličanom, nato pa velik ugled in je bilo prebival- končno še graščino s poslopji, stvo na njo prav ponosno.	Pod italijansko oblastjo je vse
Ko so zavladali komunisti, so skupaj naglo propadalo. Nekda-šolskim sestram vzeli večji del nji najemnik graščine v Jabla-poslopja. Pustili so jim samolnici in lastnik manjše graščine najpotrebnejše prostore za sta- '®°ben v Zabičah je imel sina novanja in kapelo, kjer se vrši Maksa, ki je na stara leta popol-vsak dan sv. maša, kadar je seve ^noma propadel in so ga kmetje duhovnik na razpolago. Tudi hranili na ta način, da je romal jaz sem včasih odšel tja k maši,'nd hiše do hiše ‘po umarah.” ker mi je bilo bližje kot do cer-1 je bil stari grad zapuščen, kve. V kapeli je prostora za ka-^so vzeli tudi oltar sv. Florijana
kih 80 oseb. Nova vlada
je baje sestram
in ga postavili v jablaniško po-družniško cerkev. Na mesto sv.
ponudila, da lahko še dalje uče, Florijana so udelah sliko Mariče se le podrede določbam in na- ie Snežne.
vodilom oblasti. Sestre so brez posebnega oklevanja ponudbo odklonile, ker ne morejo prevzeti odgovornosti za brezbožno vzgojo, ki jo zahtevajo komunisti. Ljudstvo je to njihovo odločitev sprejelo z veseljem in jih po svojih močeh podpira, čeprav tudi njemu vsega primanjkuje. Ko sem hodil zjutraj mimo bivališča sestra, sem večkrat opazil, ko so tri ali štiri sestre šle s poljskim orodjem na delo. Kam so hodile, ne vem, toda gotovo jim je kak prijatelj dal na razpolago kak kos zemlje, da si lahko na njem pridelajo najpotrebnejšo hrano.
Ko sem šel neko popoldne mimo nekdanje Brinškove veletr-
Pa še drugič kaj!
Frank Stefančič.
Bivši jugoslovanski poslanik v Washinglonu Konsianiin Fotis umrl
Cleveland, O. — Dne 14. februarja je nenadoma umrl Konstantin Fotič jugoslovanski ambasador v Washingtonu. Z njim je šel v večnost eden tistih srb-
vsi njegovi sovrstniki, ker niso odločali naši narodi in ne njihovi zastopniki, ampak velesile so vadljale za naše interese in poslale tudi v Jugoslavijo komunističnega okupatorja, ki je tam po volji Moskve, ne jugoslovanskih narodov.
Srbi bodo nedvomno šteli Fo-tiča med svoje zaslužne diplomatske in politične zastopnike, Hrvati ga bodo smatrali, kot so ga za življenja, za svojega narodnega in političnega nasprotnika, ker je gledal praktično na, Jugoslavijo kot na povečano Sr-' bijo, s Slovenci je bil v dobrih, prijateljskih odnosih.
Osebno je bil pokojnik neverjetno marljiv, ambicijozen v svoji službi, željan uspehov v delu m borbi za vse, kar je smatral dobro in srečno za domovino, izredno spreten diplomat, posredovalec in zagovornik. Rad je storil uslugo in pomagal. V tem ni poznal prijatelja ali nasprotnika, vsem in vsakemu je storil dobro, če je le mogel. Zadnja leta se je nagibal politično v čisto samo srbsko smer in bil predsednik srbskega narodnega odbora v Združenih državah.
V Washingtonu je delal kot zastopnik vseh narodnih srbskih organizacij v Združenih državah. On je bil njihov politični zastopnik tam in njihov poročevalec. Srbska Narodna Odbrana je zato odredila, da mu ona oskrbi pogreb. Prepeljali so ga iz Washingtona in ga pokopali na pokopališču pravoslavnega samostana in središča srbske pravoslavne cerkve v Združenih državah v Libertyville, Ul. Žalujoči soprogi, sorodnikom in prijateljem pokojnega naše globoko sožalje ob nenadni izgubi, njegovi duši daj Bog večni mir!
M. Krek.
Ni držal besede!
Pred 111 leti, leta 1848, je umrl George Stephenson, pastir in kurjač, rudar in oče železnic, kakor ga imenujejo, ker je izumil in izdelal prvo lokomotivo.
Lokomotiva se je imenovala “Experiment” in je prvič' peljala leta 1825 na progi Stockton-Darlington. S tem je nastopila železnica zmagoslavno pot po vsem svetu, pri čemer je pa morala prej premagati številne in močne nasprotnike.
Politiki in kmetje, gostilničarji ob deželnih cestah in vsi, ki so zaslužili s prevozi na konjsko vprego, so videli v železnici največjega nasprotnika. Proti njej čo iznašali najbolj smešne razloge in jim tudi verjeli.
Kmetje so trdili, da bo železnica pšenico črno pobarvala, motila kokoši pri nesenju jajc; ljudje, ki se bodo z njo vozili, bodo pa zblazneli. Vsemu, kar je trdil Stephenson, da ovrže te be-dastoče, ljudje niso verjeli.
Končno je začel Stephenson pomirjevalno vplivati in obljubljati vse mogoče stvari. Prisegel je tudi, da vlaki ne bodo vozili hitreje kot 16 kilometrov na uro.
Te obljube pa ni mogel držati, železnica je zrevolucionirala promet.
K sodobnim svetovnim problemom
Ustvarjalna starost
Zgodovina pozna nekatere
osebnosti —mislece in umetnike, (pripravljati na neodvisnost, ki ki so ustvarili svoja najboljša 'naj pride postopoma. To pot je
Zahodne sile so pretekli teden odgovorile Moskvi, da ne morejo odstopiti od svojih pravic do svobodne zveze med Zah, Nemčijo in Zah. Berlinom. Na mesto velike mednarodne konference, ki naj bi pripravila mirovno pogodbo z Nemčijo, so zahodne sile predložile razgovore štirih velesil ob navzočnosti zastopnikov obeh Nemčij, Zahodne in Vzhodne, kot svetovalk v nemškem vprašanju.
Moskovski radio je koncem tedna označil zahodne predloge kot neprimerno osnovo za rešitev nemškega vprašanja, vendar izgleda, da isi hoče Moskva ohraniti odprta vrata.
Kaj Moskva prav za prav misli in za kako ceno je pripravljena pristati na združitev Nemčije, bo skušal ugotoviti predsednik angleške vlade Macmillan, ki je odšel s svojim zunanjim ministrom in večjim številom strokovnih svetovalcev v soboto na uradni obisk v Sovjetsko zvezo.
Kljub ostrim besedam Hrušče-va in enako odločnemu odgovoru predsednika Eisenhowerja o vprašanju Berlina pretekli teden, ne verjame nihče, da bi c-pora ne bilo mogoče rešiti mirnim potom. Obe strani sta skoraj trdno prepričani, da do vojne ne bo prišlo. To prepričanje utegne biti vzrok do vstrajanja in trdovratnosti “preko konca,” ko morda spopada res ne bo več mogoče preprečiti.
Svobodni kot komunistični svet se zavedata, da nemško vprašanje ne bo prekipelo, dokler bo držal krmilo zahodne Nemčije v svojih rokah kancler dr. K. Adenauer, nihče pa ne upa kaj takega jamčiti za njegovega naslednika. Nemški nacionalizem je že začel dvigati glavo in čim vojaško močnejša bo Zah. Nemčija, tem bolj se bo krepil. Naj tedaj pride v Vzhodni Nemčiji, kjer je nezadovoljstvo doseglo že prekomerno višino, do kakih neredov ali celo očitnega upora proti komunistični oblasti, si skoro ni mogoče predstavljati, da bi Zah. Nemčija mirno gledala, kako bi sovjetski tanki gazili njihove uporne brate po krvi. Spopad med Zah. Nemčijo in Sovjeti bi pripeljal nujno do splošnega spopada.
Da se tak tok dogodkov prepreči, je potrebna pravočasna rešitev nemškega vprašanja in pomiritev cele Srednje Evrope, če hoče svet uživati vsaj nekaj deset let miru.
Zahod je pokazal, da je pripravljen popustiti od svojega stališča preteklih let, če bo le videl, da so na kaj takega pripravljeni tudi v Moskvi.
*
Črna Afrika se naglo prebuja. Do druge svetovne vojne sta bili tam dejansko samo dve neodvisni državi — Liberija in Abe-sinija, toda zadnjo so v letih pred vojno zasedli Italijani. Danes je vsa severna Afrika z izjemo Alžirije svobodna in neodvisna, čeprav razdeljena v celo vrsto držav. Nove države rastejo kot gobe po dežju tudi v pravi črni Afriki. Gani in Gvineji bodo v bližnji bodočnosti sledile Nigerija, Kamerun in druge. Črna Afrika se je zganila in se hoče čim preje znebiti odvisnosti od evropskih gospodarjev. Angleži so se s tem sprijaznili in začeli svoje nekdanje kolonije
držala povečanje težav narodne prehrane in splošne preskrbe. Fo tej poti seveda ne bo dosti dosegla. Več izgledov na uspeh ima v industriji. Nedavno sta bili odprti dve veliki jeklarni. Eno so zgradili Nemci, drugo Rusi. Vsaka bo dajala na leto po okoli milijon ton jekla.
*
V Formozanskih voda je v glavnem mir, čeprav se tu in tam oglasijo topovi z rdeče K1-tajske, da pokažejo svetu, da je tudi tam nevarno ognjišče, kjer lahko vsak čas ogenj vojne nevarnosti znova vzplamti.
*
Južni Korejci se jeze na Ja* ponce, ker so napovedali, da bodo poslali v Sev. Korejo več de“ set tisoč Korejcev, ki žive že vec let na Japonskem. Zatrjujejo, da bodo poslali tja sicer samo one, ki so se za to pot prijavili prostovoljno, toda predsednik Južne Koreje kljub temu grozi, da bo vsako vračanje preprečil, če treba, s silo.
*
Ciper je štiri leta motil zavezniške odnose med Grki, Turki in Angleži. Sedaj je to vprašanje rešeno na način, da so lahko nanj pristale vse prizadete stranke, čeprav Moskva rešitev napa' da kot “imperialistično.”
Pretekli četrtek so v Londonu podpisali predsedniki vlad Grči' je in Velike Britanije ter zastop' nika grškega in turškega dela prebivalstva Cipra sporazum, P° katerem bo postal otok Ciper neodvisna država z ustavo, v kateri bodo zavarovane narodne in kulturne pravice turške manjšine na. otoku, Angleži bodo pa obdržali svoja tamkajšnja vojaška oporišča.
Prebivalstvo je na splošn° sporazum pozdravilo, ker je neredov in bojev prav tako sito kot angleško vojaštvo, ki se v zadnjih letih ni na otoku nik' dar čutilo popolnoma varno-Upajo, da bodo nasprotstva me Grki in Turki na otoku izgini13 in da bodo tudi angleška veja' ška oporišča v bodoče varnejša kot so bila doslej.
Za novo ustavo bodo jamči1® vse tri države podpisnice. Gre ja in Turčija bosta prevzeli s°' odgovornost tudi za varnost 1:1 red na toku.
Ureditev ciprskega vprašanj3 bc imela nedvomno ug°den vpliv na vojaški in politični
ložaj Zahoda na Srednjem vzhodu.
Bližnjem
Francosko obstreljevanje r.izijske obmejne vasi pri zaS dovanju alžirskih upornikov ^ povzročilo novo napetost m Francijo in Tunizijo, predse ^ nik Tunizije Burgiba je Franci
čas, da
skih diplomatov, ki so do konca 'dela, ko jim je bilo 70 in celo 80 ubrala sedaj tudi DeGaullova
ostali pri ostro protikomunistični let. Sofoklej je doživel 90 let, politiki in zato tudi nosili vse ^ “Kralja Edipa” pa je napisal v ppsledice izgnanstva iz državne 75. letu. Tizian je naslikal “Bit-
Francija. Vse njene afriške ko-j kako boj poteka
lonije so se spremenile v republike v okviru nove Francoske zveze. Nemiri v zadnjih tednih stavljajo vprašanje, če bo pri tem ostalo, ali bodo Afričani skušali pretrgati vse vezi s svojimi nekdanjimi gospodarji na enkrat.
jo javno opozoril-, da je -reši alžirsko vprašanje, če n poslabšati svojih odnosa jev lu z njo. Zagrozil je, da bo za^. eg val umaknite Francozov tu pomorskega in letalskega op0 šča Bizerta, katerega gradnja 1 stala Francijo preko 200 m1 d ^ nov dolarjev. To je brez ma najmodernejše in najv® ^ pomorsko letalsko oporišč® ^ vsem Sredozemlju. Francozi ne bodo posebno radi iz nl b umaknili.
Na vsem Srednjem bije tiha borba med arabs ^ nacionalizmom in komunizm Osrednji osebnosti v tej boj sta iraški Kasem in egiptski ser, med tem ko ostali v ,a.0| arabskih držav tiho opazuj® ’ in nato«;"
niti-
skupnosti.	ko pri Lepantu,” ko mu je bilo
Konstantin Fotič je bil rojen 95 let, dve leti kasneje pa je za-govine, kjer se je nekdaj dobilo leta 1891, končal šole v Parizu, čel slikati “Snemanje s križa.” prav vse razen “tičjega mleka in (se udeležil prve svetovne vojne Goethe, ki je umrl v starosti 83 žabje volne,” sem si ogledal, ka-!kot vojak in častnik in stopil let, je zaključil drugi del “Fau-Uo je s to trgovino danes. Sedaj med to vojno, leta 1915, v zuna- sta” nekaj dni pred svojo smrtjo.
je tam neke vrste trgovina z že- | nje ministrstvo. Služil je v Ber- Verdi je umrl v 88. letu. “Othel- Indija v Južni Aziji se bori za leznino, ki pa je za nekdanje nu, Parizu, na Dunaju in v Lon- la” je zaključil v 73., “Falstaffa” svojo petletko, ki naj bi okrepila
obilje prava revščina. Kar. za-,donu. Potem je bil delegat Ju- v 80., oratorij “Te Deum” pa v 85.'indijsko narodno g darsPtvo
lostno je bilo gledati in se spo- goslavije pri Društvu narodov, letu. Humboldt je napisal in dvignila življensko raven pre-m in j ati nekdanjih časov, ko je;od leta 1935 pa poslanik in kas- “Kozmos,” ko mu je bilo več kot bivalstva Vlada podpira orne bilo tod vse živo. Skladali in na- neje ambasador v Washingtonu. 80 let.	,	| jevanje rojstev da bi s tem za-
stran se utegne zmaga nag-
so razšinh
delo " vse
odšlo ^
stotin®
Sovjetski agenti poglobili svoje arabskem svetu. Baje je zadnjih tednih tja na - ^ novih cigontov.	P
ročja njihovega dela so tren no Irak, Jemenč šejkati na in jugovzhodu Arabskega P . otoka ter — Sirija. Ta sovj® s
pritisk na Srednji vzhod j® P° ^ zročil precej nervoznosti tu *
Iranu, meji za
V
ki ima na vsej seVe1^ sosedo Sovjetsko zv®2
I strani na stroških, na drugi pa, narasle cene in se pojavile tudi

Ameriška Domovina
na precenitvi vojaškega položa-] pa. Vojaški strokovnjaki so pre-'pričani, da Sovjetska zveza ne
'/Ir n/l’ ERI C/% Ul— HO J¥ft E
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY
SLOVENIAN
MORNING NGWSPAPGR
Iz slovenskega Toronta
Potreba po čuječnosti I stranko. Članstvo te stranke Vsakemu, ki kaj misli in opa- j pomeni število prepričanih ko-Zlv!ie, mora biti jasno, da se sta- munistov v tej deželi.
^šče zapadnega človeka do ko-j^unizma nevarno mehča. Za-
0	je bil več kot na mestu čla-nek z gornjim naslovom, ki ga
14. t. m. objavil “The Cana-,1an Register.” Ker se to meh-^nje prijema tudi slovenskega
e oveka, objavljamo članek v celoti.
j ^ Misleči Kanadčani že dolgo et ugotavljajo, da ima komuni-■' 'čna internacionala v tej deže-
1	svoje agente, ki skrivaj pri-^avljajo naš poraz. Nobena ® livnost ni, da ima Kremelj
aIiado za “izbrano hruško” in ^rno čaka, kdaj jo bo utrgal. Od a 'le časa posamezni komuni-' • .lavno povedo, kakšni so nji-V°V^ cilji. Toda večina njiho-0 dejavnosti ie skrita pod laž-110 krin^.
tr^ Zaiedalce bi bilo treba iz-e iti iz naše družžbe; to pa ote-lejo prav politiki, tisk, radio v^Mevizija. Mnogi naši politi-možje včasih podzavestno J^^je komunistični stvari;
/• ejajo javnost v občutek na-cj^Cne varnosti in zagotavljajo, j.d lmujo trdno pod kontrolo vse,
7^r ki moglo pretiti naši deželi.
-P-tno pa so drugi zagnali c ^rik in vik o pretečih nevar-
kot	so se Pozneje izkazale
neutemeljen,e, kar je zopet °milo čuječnost preprostega C1°veka.
psk, radio in televizija so do-^ 1Tlesii svoj delež k istemu samozadovoljstvu in so dejansko mogoče ne čiste namenoma —
'Pomogli k uspehom dela. ee^a^° ie kilo le razveseljivo,
ŠapraV tuc^^ skoraj strašno, sli-^gospodično Marjorie Lamb,
'■*	Al/v—J. r't	.	.	.
sni "^eri; Service,” ki je prej-teden govorila v Kingstonu
ICS ^°munističnem aparatu v Ccjl^adi-” Njen govor je bila por a 'n PreU(darna ocena na-ko ^ jik podvzemajo mos-
Pašo
agentje, da bi si osvojili Vor	krez vojne. In go-
lca dobro ive, o čem govori. črt9?10 ie’ da je Kremljev nato d ? ^kn prej dobi oblast nad Pih G^e^0- delu je pet glav-
s.oVieatS?nci-i- V Prvo sPadajo Plaščem1 diplornatje’ ki
pod
diplornatje, radne
špijonažo po deželi; po-
vodi' * uradne nedotakljivosti Pia
vabi
lkSai° jim pa tisti, ki te ljudi 1° na obiske v važne kraje. s^a^0 Pldde delavsko napredna
^at°
ki ima uradni status kar pa je le papirnato 2a moskovsko komunistično
^ deželi ^0
^TKISKE a&ejicue
ljfke in avionske karte „ vseh družb.
Skupinski izleti v Evropo . . in Slovenijo, jonske karte na kredit.
0sebni POPUSTI ZA EMI-
KIoTLdm
‘Ni LISTI za državljane in 2art„C . av‘iane- Imigracijske
in OBISKI Vaših svojcev, t,‘NCOME TAX formularji slavii. yANJE DENARJA v Jugo-j, ‘° Din 600 $1. in druge države.
pketi VSEH VRST ZNIŽANE ICO m	CENE
Ij .Ds-	bele moke najfinejše $ 8.75
4k	kave ..........S 18.50
100 kave ........i.....S 8.00
lOn , '	riža .........$16.25
.3? ,jbs-	sladkorja ..$14.25
3s- masti
..$11.00
Cfig ^a)a dinarskih bankovcev Din kovce '~7, tu'di 100 dinarske ban ki ve; ki jih lahko vzamejo potni-Pi {uuosLvijo.
W ‘e slovensko. — Solidna in ul Vna- postrežba.
^orfsi Travel Service,
Ud.
St- Catherine St. WE 5-5306 238 r, .. W. Montreal
3057

Toronto, Ont.
WA 3-4868
Težje je ugotoviti frontne skupine, ki delujejo pod nič hudega slutečimi naslovi, v resnici pa je njih namen pridobivati podporo za komunistične cilje. Kakor drugi krivi preroki, tudi često varajo celo “izbrane.” Potem so tisti, ki So podlegli komunistični propagandi in posvečajo svoje življenje miniranju družbe s tem, da se vrivajo važne organizacije; delujejo v drugih političnih . strankah, v unijah, iv mladinskih organizacijah in podobno.
Naposled je še “nedolžen” brezbrižnež posameznik, ki si ustvarja dobre odnošaje s sosedi in nikdar ne kaže svojih resničnih namenov, toda bo takoj na odkazanem mestu, ko bo prišel čas za akcije.
Cuječe zasledovati delavnost prevratnih elementov in odločno nastopati proti njim ne more biti samo naloga Mounted Police, čeprav sijajno dela in Alert Service,” dokler te organizacije nimajo dejavne podpore vseh solidnih državljanov. Delo nas vseh je pri “Alert Service”!”
župna cerkev v černomlju prosi
V černomlju, v Beli Krajini je župan cerkev potrebna predelave in popravila. V nič manjši potrebi ni njena podružnica v Mihela vasi, ki je v nevarnosti, da se bo razsul#. Belokranjskih rojakov je mnogo v USA in v Kanadi. Černomeljski župnik preč. g. Lojze Žabkar milo prosi vse te rojake denarne pomoči, da oi mogel preprečiti škodo, ki se dela na obeh cerkvah. Darove lahko pošljete naravnost na njegov naslov: Rev. Lojze Žabkar, Černomelj, Slovenija, Yugoslavia ali pa na naslov: Mrs. Antonija Pavlin, 80 Yarmouth, Toronto, Ont. Canada, ki tudi zbira darove za omenjeni cerkvi in to vednostjo slovenskega župnišča v Torontu.
Pomoč domovini
Ameriška Domovina je 10, februarja prinesla članek z naslovom “Izseljenci podpiramo gospodarstvo F. L. R. J.” Podatki v tem članku so bili zelo zanimivi. Za nas torontske Slovence bi bilo zanimivo razčleniti te podatke z našega vidika.
Koliko denarja, paketov in drugih izdelkov pošiljajo ljudje domov, vem iz lastne izkušnje, ker vodim potniško agencijo Travelways Service, ki se bavi tudi s pošiljanjem omenjenih dobrin. Preko te agencije so poslali Slovenci samo v zadnjega pol leta okoli $10,000 vrednosti v paketih in skoraj prav toliko v denarju. Pod pakete štejem tudi razne industrijske proizvode kot radio, kolesa in motorje. Skupaj je bilo torej po? slanega okrog $20,000 v pol leta in pričakovati je, da bo vrednost v enem letu narasla do $50,000. Če upoštevamo, da so v Torontu še tri agencije, ki se bavijo s pošiljanjem denarja in paketov Slovenijo, in da precej ljudi pošilja po privatnih potih, lahko mirno zaključimo, da Slovenci ci iz Toronta in okolice pošljejo okoli $200,000 letno svojim so-lodnikom in prijateljem v Slovenijo.
Zanimivo bi bilo ugotoviti, ko-jliko pošljejo letno slovenski iz' sel j end iz cele Severne Amerike in pa tudi iz ostalih delov sve-jte. Čeprav so podatki zelo 'skromni, bi lahko sklepali na i vrednost 2 milijonov dolarjev.
Da je ta presoja precej točna,
lahko sklepamo tudi iz dejstva, da so vsi jugoslovanski izseljenci poslali od konca druge svetovne vojne do konca leta 1958 kar 277 milijonov dolarjev. Od tega so zelo verjetno Slovenci poslali 30 milijonov dolarjev, kar znese okoli 2 milijona na letoi.
To je res lepa številka in je toliko lepša, če jo primerjamo z resničnim' dohodkom Slovencev v Jugoslaviji. Kot je razvidnb iz statistik, ki jih objavlja vsako! leto Organizacija Združenih Narodov,' znaša dohodek na osebo v Jugoslaviji letno od $200. do $250. Točno izračunati ta dohodek je zelo težko tudi za največ-je strokovnjake.
Ker je živi jenska raven v Sloveniji višja kot v ostali državi, lahko računamo, da je letni dohodek na osebo v Sloveniji okrog $250. V republiki Sloveniji pa živi 1,600,000 Slovencev; to pomnoženo z 250 nam da celokupen narodni dohodek, ki je približno 400 milijonov dolarjev.
Če torej izseljenci pošljejo' vsako leto 2 milijona dolarjev, to pomeno V2% celotnega narodnega dohodka. Ker pa se pošiljajo dolarji, tako
Vlada opustila izdelavo Arrow jel lelala
Vlada je objavila pretekli teden, da je ustavila proizvodnjo Arrow jet letala, ker da bi bilo zastarelo, še predno bi bilo mogoče z njim opremiti kanadsko letalstvo. Za obrambo pred napadi iz zrak bodo skrbeli izstrelki
“Bomarc.”
OTTAWA. — Po dolgem oklevanju se je vlada Diefenbakerja končno odločila in javnost obvestila, da je ustavila produkcijo Arrow jet letala, za katerega je že doslej izdala okoli 400 milijonov dolarjev. Letalo je sicer hitrejše od zvoka, toda predno bi bilo mogdče z njim opremiti
eno stvar, da postavi tak kurz pri zamenjavi dolarjev v dinarje, ki bi bolj odgovarjal resnični vrednosti dinarja. Vsi namreč vemo, da se na svobodni borzi v New Yorku dinar kotira veliko nižje, da ne govorimo o zamenjavi v Trstu, kjer lahko dobite za en dolar 700 do 800 dinarjev. Če bi v Jugoslaviji postavili ugodnejši kurz kot je 600 dinarjev za 1 dolar, bi ljudje še več
pošiljali v* Jugoslavijo, čeprav je imenovana denar, ki ga pošiljajo, največ-krepka valuta, je vrednost toli- krat težko prigaran.
ko večja.
S človeškega in krščanskega vidika to pomoč svojcem lahko samo pozdravljamo. Od komunističnega režima, ki vlada v Ju-gcislaviji in ima tudi korist od te pomoči, bi pa pričakovali vsaj
Dr. Peter Klopčič.
kanadsko vojaško letalstvo, bi bilo letalo dejansko že zastarelo. Predsednik vlade je dejal v parlamentu, da bi ga letalske enote ne mogle dobiti pred sredo 1. 1962, ko bodo postali medece-linski izstrelki glavno napadalno orožje. Proti njim bi bilo letalo Arrow popolnoma brez koristi.
Kanada se je pogodila z Združenimi državami za skupno o-brahmbo. V ta namen bodo v bližnji bodočnosti zgradili oporišči za protiletalske izstrelke Bomarc v severnem Ontario in v severnem Quebecu. Za postavitev teh oporišč bo Kanada prispevala eno tretjina stroškov, Združene države pa dve. Stroški so predvideni na okoli 300 milijonov dolarjev, kar je še zmeraj okoli 80 milijonov manj, kot bi bila cena za 100 letal vrste Arrow.
Odločitev vlade temelji na eni
nekatere druge težave.
*
Tekma za pravice do izkori-
bo napadla Kanade in Združe- ščanja oljnih in plinskih ležišč v
Štiriindvajset strani najlepših povesti prinaša vsak mesec slovenski ilustrirani .mesečnik
i t
ROV ES T
» J
Se Vam hranimo začetek romana!
Letna naročnina samo $5.00 Zabeležite ji naslov: I’.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada
TRAVELWAYS SERVICE
Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah:
1.	Vam preskrbi vozne listke po suhem, p omorju in po zraku..
2.	Urerujc različne dokumente in preskrbi prevode.
3.	Pomaga vam dobiti svojce iz Evrope. .
4.	Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo.
Sprejemamo tudi naročila po pošti!
626 BLOOR ST. W!
TORONTO 4, CANADA
TEL.; LE 6-3089
Darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih:
JANEZ CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. Tel.: LE 5-5136 LUDVIK STAJAN: 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: CL 1-2417
MILIJONI ŽENA PO VSEM SVETU PONOSNO IZJAVLJAJO:
‘Moj šivalni stroj je znamke
‘Zakaj ravno Necchi avtomatski šivalni stroj
tako odlično zadovoljuje mene in milijone”
. . . ker dela' avtomatsko vse od navadnega šivanja do zig-zag, krpanja, štopfanja, monogramov in gumbnic, šivanja gumbov ter preko 230,000 najrazličnejših okrasnih vzorcev tako, da Necchi šivalni stroj dosega vrhunec sposobnosti. 21 različnih modelov šivalnih mizic (podstavkov) more olepšati vsak dom ...”
DOŽIVI.JENSKA G ARANCIJ A NEOBVEZNA DEMONSTRACIJA V VAŠEM DOMU PREKO 2.800 PRODAJALN IN POPRAVLJALNIC V KANADI IN SEVERNI AMERIKI NECCHI ŠIVALNI STROJI OD $109 NAPREJ
Pokličite nas, da vam neobvezno pridemo pokazat domov kakršenkoli šivalni stroj, ati da vam pošljemo^ prospekte. — Brezplačna popravila.
RABLJENI ŠIVALNI STROJI OD $14 NAPREJ
ZA TORONTO IN OKOLICO STA ZASTOPNIKA:
Ana Kačičnik in Andrej Kačičnik,
Privatni tel.: LE 5-9065
NEGGK1 BERNIKA SEWING CENTRE
mlajši
nih držav z letali, če kdaj do vojne res pride, ampak z vodljivimi izstrelki.
Kanadska industrija bo delno sodelovala pri proizvodnji vodljivih izstrelkov, potrebnih za obrambo, med tem ko bo atomske polnitve za nje v slučaju potrebe dobila iz Združenih držav.
Arktičnem področju Kanade še ni končana. Pretekli teden so v enem samem dnevi dodelili v tak namen raznim osebam in
družbam 20,000,000 akrov.
*
Doslej je bilo preloženih za novo kanadsko zastavo že skupno 1,347 predlogov.
*
Bivši gozdarski minister Brit-ske Kolumbije Sommers, ki je bil obsojen zaradi podkupovanja na pet let zapora, je vložil priziv.
*
Novi proračun Ontaria bo okoli bilijona dolarjev.
*
V Montrealu je tekom letošnje krogi, ki bi radi ohranili kanad- j^me padlo skupno že preko 90 sko letalsko industrijo, ki je z palcev snega. Ni torej prav nič velikimi težavami in stroški do- čudno, da je mestna uprava že segla v kratki dobi 10 let take prekoračila za čiščenje cest odo-uspehe.	hrena sredstva.
Ottawa naj preskrbi drugo zaposlitev!
TORONTO, Ont. — Predsednik pokrajinske vlade Frost je dejal pokrajinski zbornici, naj bi zvezna vlada poskrbela za primerno nadomestilo za ustavitev proizvodnje jet letala Arrow.
Podobno zahtevo stavljajo tudi delavske unije in gospodarski
Podjetji izjavljata, da ne
bosta popustili
ST. JOHN’S, Nfld. — Dve veliki papirniški družbi sta izjavili, da ne bosta priznali Mednarodne unije lesnih delavcev Amerike, pa čeprav bi morali ustavi-obrat. V skupni izjavi sta Anglo-Newfoundland Development Co. in Bowaters Newfound-and Pulp and Paper Co. poudarili, da ne bosta nikoli podpisali delovne pogodbe z omenjeno unijo, ker ne marata dovoliti, da bi ta še dalje ogrožala gospo-aarstvo v pokrajini s svojo navzočnostjo.
Obe družbi zaposlujeta okoli 30,000 delavcev in izdelata na leto blaga v skupni vrednosti kakih $30,000,000.
Imenovana unija je organizirala drvarje v gozdovih, ki delajo sedaj po 60 ur na teden in imajo $1.05 na uro. Delavci organizirani v novi uniji so začeli koncem preteklega leta stavkati, ko jim podjetje ni maralo zvišati plač in skrajšati delovnih ur. Sedaj sta obe družbi izjavili, da bosta ustavili obrat, kakor hitro jima bo zmanjkalo kisa.
Proti novi uniji je nastopil sam predsednik pokrajinske vlade Smallwood. Delavske unije po vsej deželi postopek obeh družb in predsednika Smallwooda močno obsojajo češ, da so samp delavci tisti, ki imajo pravico odločati, kdo naj jih zastopa v razgovorih za kolektivne pogodbe in kdo ne!
Japonska je lani zgradila 416 novih ladij is skupno 2,066,669 reg. ton in s tem obdržala prvo mesto v gradnji ladij na svetu. Sledijo ji Nemčija, Anglija in Švedska.
Angleški parlament je ukinil ustavo otoka Malte, kjer je bilo v zadnjih meseceh precej nemirno. Otok upravlja sedaj guverner z imenovanim svetom
Stanovanje se odda
Pet neopremljenih sob se odda v najem na 6218 Carl Ave. Vprašajte na istem naslovu. _________________________-(38)
Sobe sc odda
V najem se dobi 5 sob. Vprašajte v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair 'Ave. EN 1-5214.
(X)
Štiri ure kasneje
TORONTO, Ont. — Štiri ure potem, ko je predsednik Diefen-baker v parlamentu naznanil, da se je vlada odločila ustaviti proizvodnjo letala Arrow, sta Avro Aircraft in Orenda Engines Ltd. odpovedali delo vsemu delavstvu in uslužbenstvu.
Skupno je prizadetih 13,800 oseb v omenjenih podjetjih, v vsej deželi pa okoli 47,000 po sodbi vodstva organiziranega delavstva.
MALI OGLAS!
Stanovanje se odda
Na East 103 St. blizu St. Clairja se odda 5-sobno stanovanje s kopalnico ,spodaj, lep vrt, za $50 mesečno. Vprašajte na 663 E, 103 St.	(42)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Ali sto prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilc Ja vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite taicoj, ko čutite prehlad.
fiSandel Drag
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
>emo po pošti tudi za Cleveland. Naročil« sprejemamo in lrrrfc»-
848 YONGE ST.
WA 2-5553 ali WA 2-6677
TORONTO, ONT.
DOMA IN PO SVETU
Claude Jodoin, predsednik Canadian Labor Congres, je dejal, da je ustavitev proizvodnje Arrow letal z enim udarcem uničila kanadsko letalsko industrijo, ki je bila s takim naporom zgrajena.
*
Prebivalstvo Kanade je pretekli teden doseglo po cenitvi zveznega statističnega urada
17.284.000.
*
Sredi januarja je bilo v vsej deželi po uradnih podatkih 538,-000 oseb brez redne zaposlitve, to je 8.9 odstotkov celotne delovne sile v deželi. Lani je bilo število brezposelnih v istem času manjše za 11,000.
*
Graditelji vodne poti po reki sv. Lovrenca in naprav ob njej so zaprosili vlado za novih $36,-
329.000,	ker so v letih gradnje
V blag spomin
DRUQE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAME
MARY HACE
ki je zaspala v Gospodu dne 24. februarja 1957
Dve leti minulo je že, odkar od hiše so odnesli Te, mi pa vedno mislimo na Te, kako minljivo je na svetu vse.
Žalujoči ostali:
RUDOLPH, FRANK in STANLEY,
.	sinovi
PAULINE por. CAIRNS, MARY por. BISCOTTI, JENNIE por. GORSHA in JOSEPHINE por. HENDERSON, hčere
Cleveland, Ohio, 24. febr. 1959.
IVAN TAVČAR s
VISOŠKA KRONIKA
M
Pred hišo na Visokem smo i-meli ozko klopico, in na to sva sedla z Margareto, ki se je tisti dan odpravljala.
“Pri nas,’ je pričela tarnati, “pri nas je sam prepir in prav je, da ni Marksa doma., ker sta se z Othinrihom skoraj vsak dlan stepla do krvi.”
“Potrpeti se mora v življenju,” sem jo tolažil. “Koliko sem moral jaz potrpeti s svojim o-četom!”
“Vem, vem, je hitela, “ali vendar je težko.’
Črez nekaj 'časa je vprašala: “Ali imaš še facoleteljček, ki sem ti ga dala?”
Ko sem pritrdil, se je razžalostila: “Kako si mogel tako pozabiti name!”
“Margareta,’ sem ji odgovoril, “človek ni gospodar svojega življenja. Če plezaš vrh drevesa, si visoko pod nebom.; če se zlomi yeja pod tabo, padeš na zemljo in se polomiš, morda do smrti. Pod mano se je zlomila veja, in sedaj nisem več gospodar svojega življenja.’
“Nič ne rečem,” je zajokala, “ali poabiti te ne morem.
Mimo sva vzela slovo, a skoraj govoriti ni mogla in kakor lešniki ’debele solze so ji prihajale iz očesa. Povedala mi je še enkrat, da bo čakala name in da me morda le pričaka.
V resnici me je pričkalai! Bila je tako božja volja, ki navsezadnje vse prav naredi in se usmili vsakega siromaka. In kdo je bil večji siromak od mene, ki sem bil gospodar obeh kmetij na Visokem! —
Marks je ostal pri hiši, pa se je čudno izpremenil. Bil je ponižen in pokoren, da se je prikupil meni, gospodarju, in družini. Bil je tudi silno zgovoren in je vedel veliko pripovedovati. Kadar smo sedeli pri mizi, je bilo vedno dosti smeha.
Da bi se bil Marks za Agato kaj pehal, ne morem zapisati Kadar je ž njo govoril, je govoril tako kakor z vsako drugo. Vzlic temu je bila deklica, pristopna njegovim šalam, in če je utihnil, je zaprosila: “Marks, še kaj povej!’ In zopet jih je bril Marks, in Agata se je smejala, da je kar zvonilo po čumnati!
Tu in tam se je pripetilo, da je z Marksom klepetala v nemščini, kakor je navada v njenem rojstnem kraju. Mi nismo ume-li ničesar, a Davčar je umel vse. Pri tej tuji govorici, na kateri pa čisto nič ni bilo, je Marksu včasih nekaj iz očesa šinilo in sicer naravnost proti deklici. Pa tudi na tem nisem opazil nič krivičnega, ker se veseli ljudje radi spogledujejo, kar gotovo ni pregrešno. Še dobro mi je delo da je bila deklica tako zadovoljna in da je pri tem pozabila na kraje, kjer je prišla na svet.
Te govorice ni bil vesel brat Juri. Če sta pričela Marks in Agata govoriti nemško, je vselej utihnil in ni več izpregovo-ril besede. Nekaj časa je še sedel, nato pa je odšel od mize, in najsi še ni bila prinesena zadnja skleda. Meni se je tako vedenje videlo otročje, ker je brat Juri moral vendarle vedeti, da
Agata zanj ne mara in da deklica ni bila namenjena njemu! —
Prišla je jesen, za njo je prišla zima in ta je bila od leta 1694. na leto 1695. posebno trda in huda. Padlo je toliko snega, da ljudje niti k maši niso hodili in da tudi pri podružnicah ni bilo sv. opravila, ker radi zametov ni mogel priti k božji službi niti gospod, niti drugi človek. Živeli smo na kupu; kar je bilo dela, smo ga hitro in lehko o-pravljali. Pri jedi pa smo sedeli neskončne čase, in dobro je bilo, da smo imeli Marksa, ki nas je kratkočasil s svojo govorico.
Dosti je bilo snega, ali poti so se le Uigladile in poglobile; še celo v hribih so se napravile gazi, po katerih se je pripravno hodilo.
Pričele so se preje. Imenitna je bila preja v hiši soseda Jakoba Debeljaka. Prav dobro je bila obiskana in še celo iz oddaljenih selišč Gabrške gore in Gore sv. Sobote so prihajale deklice s svojimi spremljevavci, Kadar so se v pozni noči vračali, so prižigali baklje, da se je iz dalje videlo, ko da bi se vlekla rumena kača po gazeh.
Od nas smo imeli blizu do Debel jakovih, zatorej ni Agata z deklama nikoli izostala od preje. Kadar je družbica odhajala, je bilo nekaj pisanih pogledov, ker sta se Marks in Juri prepirala, kdo bo nosil dekletov kolovrat. Agata je odločila, da nosi enkrat Juri, enkrat Marks. Ta z razsodbo ni bil za^ dovoljen ter se je skliceval na to, da je pravica hlapcev nositi kolovrate, domači sinovi pa nimajo te pravice, ker bi se sploh ne spodobilo, da bi opravljali hlapčevska dela. Odločba je bila pametna, pa sta vendar oba kazala dolge nosove, Juri in Marks, dokler nisem potrdil dekletovih besed. Najrajši bi bil sam nosil kolovrat, kar pa bi bilo veliko pohujšanje, ker je proti vsaki spodobnosti, da bi gospodar zahajal na prejo, še bolj pa, če bi nosil kolovrate predi-cam. Hudobni jeziki namreč nikdar ne mirujejo in grde govorice nastanejo kar črez noč, da si zapreden v pajčevino, pa sam ne veš kako in kdaj.
Sicer se na teh prej ah pri De-beljakovih ni kaj posebnega pripetilo. Po dolini se ni govorilo o njih in še celo gospod župnik mi nikdar ni omenil besede o njih, ker je bil Jakob Debeljak pobožen mož, ki bi gotovo ne pripiir §čal nespodobnosti pod svojo streho.
Po Svečnici, ko se je imel pričeti štiridesetdnevni post, se je morala preja razdreti.
“Danes bomo prejo razdrli,'’ je omenil Marks pri južini, “in dogovorili Smo se, da je vino moje. Izidor, pripravi mi torej sodček dobrega vina in pri moji plači ga potem v račun postavi, če ti je prav.”
Prav mi je bilo, ker je bil;a navada, dla je takrat, kadar se je preja razdrla, preskrbel ta vino, drugi pa druge potrebščine. Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks in hlapec
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
HARDWARE — Paint and House-wares. Established 12 years. Volume $70,000. Price $18,000. Terms. 518 E. 43rd St., Livingston 8-4333.
(41)
AVE
AFELV
'T. CLAIR
Savings
IfW; If 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
sta ga še popoldne spravila k Debeljakovim.
Drugi so prinesli suhega mesa in tudi bele pogače; fantje z Loga so najeli dva godca, in sam Debeljak je zaklal jareta, ker se ni hotel delati grdega.
Tako smo živeli, dasi je šiba božja še vedno visela nad nami.
Cesar je imel vojne na vse strani svojega cesarstva in človeška kri je tekla v potokih po zemljah, ki so nam bile tuje in kjer nismo imeli ničesar iskati. Da pa je mogel voditi vojno, je jemal cesar svete podobe našim cerkvam ter jih izpremi-nal v denar. Odnehati ni hotel: In ravno tiste dni je šla govorica po deželi, da nam vzamejo vsakega petindvajsetega moža, češ, gospod Eugenius potrebuje armade.
Ali mi koljemo jareta, mi pečemo pogače in še celo godci nam piskajo, da se moremo sukati v pregrešnem plesu! Koliko pa je bilo let, kar našim gospodinjam ni ostalo drugega, kakor trava za lonec. Prav ima gospod Bog, da nas i-e vedno tepe!
Komaj se je stemnilo in ravno da smo še imeli čas povečerjati, že so se oglasili godci pri Debeljaku. Moja družina je kar drla k sosedu, ali poprej je bil vsak površno opravil svoj posel, tako, da sem moral sam vse pregledati, ali je dobila živina in drobnica, kar ima dobiti, in če se ni pustilo kaj ognja, dla bi nastala nesreča.
K Debeljakovim sem prišel malo pred deseto. Doma je o-
stala hiša čisto brez človeka. Vsa vrata sem vestno zaklenil, da bi ne prišel tat nad moje blago. Pa bi bil tudi lehko prišel, ker se poslopje ne da tako za-pehati, da bi se hudobnež ne priplazil vanje, če že.hoče krasti tuje imetje.
Tako je tiste dni -viselo moje srce na posvetnem imetju, in prvo, kar je imelo pri meni naj-višjo cenq, je bilo' ime visoškega gospodarja. To ime sem ob-
dajal z okvirjem svojega samo- ni v življenju sama ponižnost, I ša presveta vera čista in zgolj
ljubja, kakor Se obda lepa podoba z zlatim okvirjem ter se obesi na prvo mesto v hiši. Kakor Mojzesovo zlato tele je stalo to ime vsak hip pred mano in daritve sem mu prinašal, dokler ni prilšlel Gospod Jezus, pa je razbil tele in mene, in sicer oba na drobne kosce! Tako sem bil kaznovan, — prvič, ker nisem vedel, da je človek samo smet v božji roki in da je smešno, če ga
drugič pa nisem vedel, da Je na-J čista ljubezen:
□CXXXXXXXXXXXXXIXXHXXXZXXXXXXXZXXXXXXXXXXXXXXXZXXX^
There's a Whole World of Flowering Beauty
9 CELIH D N I
7-^ vključno
■&DVE SOBOTI DVE NEDELJI ^	Razstavne ure:
and New Home Ideas! ^ sob. 2s. fcb: i.-klso zv.
.	* Dnevno do zaključka . . .
EVERYWHERE you look... you will "discover" « od ii. dop. do 10:30 zv. something to make life easier and more beautiful. J	8d”nmsr;: u.8;30 iy.
☆	The House That Pays for Itself ***********
☆	CASCADE OF FLOWERS J vstopnina
☆	A Glimpse of a "New” Cleveland J blagajni
☆	DECORATOR'S SHOWCASE ☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
☆	14 Flowering Gardens- 250 Exhibits ^	Vr.::
in do mestnih parkaližč.
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM
AM BULAN ČN A POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
V BLAG SPOMM
•ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Frances Drobnič
ki je umrla 24. februarja 1935. leta
Kje si, moia ljuba žena, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki Skrbela je za nas?
t
Kje si, mamica preblaga, ne čujemo več Tvoj glas!
Kje je Tvoje zlato srce. ki vedno je Ijubilb nas?!
V temnem grobu Tvoje truplo večno v miru spi,
Tvoja duša pa uživa radost v božji milosti.
Tvqji žalujoči:
FRANK, soprog JOSEPH, sin DOROTHY TISKUR, hči ANTHONY, zet LOUISE, snaha' VNUKINJE
OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 24. febr. 1959.
w
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto
Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.69%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji—
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta. dtroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na-
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet
SVOJEVRSTEN LAJNAR — Cirkus Medrano v Parizu razkazuje občinstvu tjulna, ki veselo vrti lajno.
POZIMI CENE NIŽJI
STREHE ŽLEBOVI MIZARSKA DELA
Preprosite sporJadni hitenje!
uSiS. KRAME3 & SONS
2SS0 E. S3 St.
LR 2-<4303	Eves. SK 1-4429
A Y S hm MARKET & GROCERY
4110 St. Clair Ave.	Telefon UT 1 7612
Cleveland 3, Ohio
ima na za’ogi raznovrstno mesnino, prekajeno meso, kranjske in sremske klobase, krvavice, meso za narezek ah malico ter stare dalmatinske pršute, ki jih pošiLja po vsej Ameriki. Vsa mesnina pripravljena na pristen domač način. Cene solidne. Se priporočamo!
CLEVELAND
AMETCA


«11.3-15
TICKET SALE AT
Cleveland ARENA 3700 Euclid Ave. or RICHMAN’S 736 Euclid Ave.
Prices: (inči. tax)
SAT. EVE. — 8:45 P. M.
S4.00 (Boxes and Loges)
$3.50 (Mezzanine - first 12 Rows $3.00 (Mezzanine - last 7 Rows)
$2.00 (Corner Sections)
MON. thru FRf. EVES. 8:30 P. M. end SAT. and SUN. MATS. 1:30 & 5:30 P.M.
$3.50 (Boxes and Logos)
$3.00 (Mezzanine - first 16 Rows Only)
$2.00 (Rear Mezzanine - Corner Sections)
HALF PRICE (children under 12 years) Sat. 5:30 P.M.

........1
V BLAG SPOMIN
ČETRTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, SKRBNE IN DOBRE MATERE TER STARE MATERE
AGNES ZOBEC
ki je zaspala v Gospodu dne 24. februarja 1355
štiri leta so minila, odkar, Te"veČ med nami ni, hiša zdaj tako je prazna, a Tpbe od nikoder ni.
Kje si, naša draga mati, več ne sliši se Tvoj glas. Oj, kako je pusto, prazno, odkar si zapustila nas.
Kje si, draga moja žena, kje je mili Tvoj obraz, in pa Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
Sladko snivaj, draga žena, pa sprčij se, ljuba mati, od trpljenja in bridkosti, ko trpela si za nas.
Toda vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Begu v nebesih, v kraju tam: nad zvezdami.
Tvoji žalujoči:
FRANK ZOBEC, soprog FRANK, EDWARD in ALPHONSUS, sinovi FRANCES, VIDA, EMILIE in ESTHER, hčere SNAHE in ZET JE; VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 24. februarja 1959.