158« Št. 5* letOr Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din. V Li&fel&nl, V ČStftSk 13. Julija 1922 ®9Iasi: enostolpna mm vrsta za •okrat SO para, večkrat popust JHQOSLA^L " Uredništvo: Naročnina za kraljevino __ ||a||| ||||||||B ri n. ■njii l»P nn ___ amgmM , ,, _ ____ _ SHS HHb wl® JlKamlraa Jlllliflllfl lila hUmM Pf® «?o WoIfova trtica 1/L Telefon 300' MeaeSno 15 D. Letno 180 D. m Upravam e ne vračajo. PalK rešuje vladno kriz©, ZVEZA SLOVENIJE Z MORJEM ŠE NI REŠENA. — PAŠlC PROTI demokratskemu kandidatu PEČIČU. Beograd, 12. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji radikalskega kluba je Si i Predsednik Pašič sporočil poslancem, da kandidira demokratski klub poslanca Drag. Pečiča *a ministra za notranje stvari. Današnji beogradski listi poročajo, da 3e ta kandidatura izzvala pri radikalcih veliko nejevoljo. Po daljši de-oati je radikalskl klub sklenil, da Poslanec Pečič ni pripravna oseba *a člana koalicijskega kabineta. Kot Vzroki se navajajo, da bi on vsled svojega delovanja vtegnil vsak tre- gotek Izzvati nesoglasja med radi-alci in demokrati. Ako pa bi demokratski klub vztrajal na tej kandidaturi, bi morali radikalci zahtevati, da se imenuje zaupnik za pomočnika tiotranjmu ministru. Beograd, 12. julija. (Izv.) Danes le minister Ivan Pucelj že ob 8. zjutraj posetil predsednika Pašiča in mu po kratkem razgovoru stavil svojo ostavko. Pucelj mu je odgovoril, je,treba trenotne vzroke, ki onemogočajo nadaljnje sodelovanje samostojne kmetijske stranke v vladi, tekati v dejstvu, da finančni odbor to sprejel predloga njegove stranke zgradbe železnice Kočevje—Stari Trg—Ogulin (60 kilometrov) in železnice Sevnica—Št. Janž (12 kilometrov). Predsednik Pašič je odgovoril, da bo takoj sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju. Pašič je nato ob 8. in pol pozval načelnika svojega kabineta, naj takoj skliče ministre na sejo, ki so kmalu potem prišli v ministrsko predsedništvo. Predsednik vlade jim je razložil zahteve ministra Puclja in prečital pismo, v katerem naznanja Pucelj svojo demisijo. Minister Pucelj sam ni bil navzoč. Razvila se je daljša debata o zgradbi jadranske železnice. Ministrski svet je sklenil, naj se sestaneta prometni minister Stanič in finančni minister dr. Kumanudi ter naj to vprašanje proučita in ga potem predložita vladi, ki bo o njem nadalje sklepala. Nadalje se je sklenilo, naj ministri obveste o tej zadevi klube večinskih strank. Ministrski predsednik Pašič je muslimanska ministra, ki sta sprožila podobno vprašanje glede poteka jadranske železnice čez Sarajevo in Tuzlo, obvestil, naj se v tej zadevi obrneta na prometnega ministra Staniča. Pašič je nato izjavil, da kot predsednik vlade ne more sprejeti kandidature poslanca Pašiča za notranjega ministra, kakor tudi ne kandidature g. Draga Jovanoviča za člana državnega sveta, ker je radikalski klub tema kandidaturama nasproten in zahteva druge osebnosti. OSTAVKA MINISTRA PUCLJA. Beograd, 12. junija. (Izv.) Predsednik kluba samostojnih kmetijskih poslancev Rajar je obvestil ministra Puclja, da je klub glasoval v finančnem odboru proti posojilu, ker je vlada odklonila zgradbo železnice Kočevje—Jadran. Minister Pucelj je nato predložil svojo ostavko. Sestanek v Ilidžah in Dalmacija. DALMACIJA HOČE BITI ZASTOPANA NA SEPT. KONGRESU V ZAGREBU, KI BO RAZPRAVLJAL O KONSOLIDACIJI DRŽAVE IN SPRAVI MED SRBI IN HRVATI. Split, 12. julija. (Izv.) Na povabilo dr. Smodlake in dr. Tartaglie je bilo v Splitu, dne 9. t. m. dobro obiskano politično zborovanje, na katerem so soglasno sprejeli resolucij® ki naglaša, da meščani Splita in somišljeniki iz splitske okolice jemljejo na znanje poročilo dr. Smodlake o sestanku v Ilidžah na Vidov dan in da odobravajo tamkaj začeto akcijo *a konsolidacijo jugoslovanske države in za spravo med Hrvati in Sr-, bj. V Ilidžah sprejeti sklepi se soglasno odobravajo in vsi pristaši jugoslovanskega državnega in narodnega ujedinjenja poživljajo, naj se temu gibanju pridružijo in naj se izvoli odbor, ki naj skrbi za to, da bo Dalmacija zastopana na kongresu, ki se v to svrho skliče v Zagreb z# 10. septembra. V ta splitski odbor so bili izvoljeni zastopniki vseh slojev. Predsednik odbora je splitski župan dr. Ivo Tartaglla. Temu gibanju so se pridružile vse takozvane izvenstrankarske skupine, ki predstavljajo večino prebivalstva v Splitu. Gibanje zasledujejo simpatično tudi mnogi pristaši organiziranih strank, posebno zemljoradniki, radikalci in demokrati. Budimpeštanska skupščina o izgonu Madžarov. , Budimpešta, 12. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je mterpeliral poslanec Drozdy zandi »gona madžarskih rodbin iz Jugoslavije. Izvajal je v svoji interpelaciji, da so jugoslovanske oblasti okrog 500 madžarskih rodbin ponoči na najbrutalnejši način zbudile iz spanja in jih odvedle čez madžarsko mejo. Govori se, da jugosiovenske Oblasti nameravajo to nečloveško Postopanje nadaljevati. V nekaterih občinah zbirajo Madžare na posebne nstke in jih na omenjeni način tirajo cez mejo, čim je ena lista polna. Nesrečne žrtve izpovedujejo, da odreja Jugoslovanske vlada ta izgon kot represalijo zaradi žalitve jugoslovanskega konzula v Pečuhu in da namerava v toliko časa svoje postopanje nadaljevati, dokler Madža»-SKa ne da potrebnega zadoščenja. — zunanji minister grof Banffy je iz- javil, da je dal zadevo jugoslovanskega podkunzula v Pečuhu takoj preiskati in proti dvema mladeničema, ki sta žalila podkonzula, odrediti sodno postopanje. Madžarska vlada je takoj po dogodku predlagala jugoslovanski vladi, naj se vsem diplomatom, ki se ne čutijo varne v svoji osebni svobodi, dodajo zanesljivi spremljevalci, ki jih bo odredila madžarska vlada, in sicer toliko časa, dokler zakonodaja za povišano zaščito tujih diplomatov ne bo sprejeta. Minister je zaradi te kršitve človeških pravic, za katere jamči mirovna pogodba, takoj ukrenil potrebne korake pri beograjski vladi. Kakor glede zaščite manjšin, se bo minister tudi v tem vprašanju obrnil na javno mnenje vsega civiliziranega sveta in upa trdno, da bo beseda človečanstva in pravice brezpogojno uslišana. ZNIŽANJE OBROKA NEMŠKE Separacijske dajatve. skapanz, 12. julija. (Izv.) Reparacij-co n!50niisija objavlja sledeče urad-21 V zmislu sklepa z dne Dlačp,arc.a *922, s katerim se določa ne za 1n|e~ nemške vojne odškodni-Irnmiciia n^e let°’ reparacijska niln 2 cDa sv°3i današnji seji skle-ni„x’H lv vsoto, ki jo ima Nemčija I7«a?™^nnciji’ vračuna znesek i/l f f mark, ki ga predstav-jajo obresti rezervnega fonda komi- hilrsi? VSo ej ie Plačala luksem-y , 2a Premog in zveza ne m<^ustr*je za barvila, do-dn v času od 1. novembra 1921 niapff*3 m1113 ^nesek ki ga ima Plačati Nemčija, dne 15. julija t. L, se zniža od petdeset milijonov na 32,107.397.70 zlatih mark. NEMČIJA DOBI MORATORIJ ALI MEDNARODNO POSOJILO. London, 12. julija. (Iz;\l Francoski ministrski predsednik Poincare iez kakih deset dni v London, kior lv nzpravljal s svojim angleškim tovarišem Lloyd Geor-gem o uplivu padca nemške marke na plačevanje nemške vojne odik /dnine. Reuterjev urad sodi, da se bo Nem*!!i nemara dovolil moratorij ali pa mednarodno posojilo. ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKIH TARI-FOV NA ANGLEŠKEM. London, 12. julija. (Izv.) »Pall Mali and Globe« poroča, da bodo s. 1. avgustom znižam na Angleškem železniški tarifi za 12 odstotkov. Seja ministrskega sveta. Beograd, 12. julija. (Izv.) Danes dopoldne je bila pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, ki je trajala od 8. ure zjutraj do pol 1. ure popoldne. Na seji so najprej razpravljali o političnem položaju, ki je nastal vslea demisije ministra za poljedelstvo Ivana Puclja in vsled zadržanja Samostojne kmetijske stranke. Nato je ministrski svet razpravljal o železniškem programu in je sklenil, da se iz posojila čimprej zgrade železnice, v prvi vrsti jadranska proga Beograd—Kotor ter železnica Beograd—Sarajevo s stransko progo Sarajevo—-Foča. V pretres so vzeli tudi zvezo Sarajeva s Splitom. Vporabili bodo tudi iz tega posojila znesek za zvezo železnic v Sloveniji z morjem. Ministrski svet je nadalje razpravljal o vprašanju zvišanja davkov in nekaterih indirektnih davkov. Na predlog zunajijega ministra dr. Ninčiča je ministrski svet sklenil, priznati samostojnost Finske republike, katero naša država doslej še ni priznala. Ministrski svet se je potem bavil s tekočimi zadevami. DOGOVOR Z ITALIJO ZAKLJUČEN. Beograd, 12. julija. (Izv.) Nesoglasje, ki se je te dni pojavilo med predsednikom vlade Pašičem In ministrom dr. Krsteljem zaradi konvencij, sklenjenih med našo in ital'-jansko vlado v Rimu, zlasti zaradi nevtralne cone okoli Zadra, se ie na današnji seji ministrskega sveta poravnalo. Po daljšem ekspozeju ministrov dr. Ninčiča in dr. Krstelia ie predsednik Pašič uvidel potrebo, da se sprejmejo te konvencije. Vlada je zaradi tega razpravljala o podpisu sporazuma z Italijo in so se določi'e meje, v katerih se more gibati ta dogovor. Ministru dr. Ninčiču so bila podana potrebna navodila, naj vsopi zaradi sporazuma in njegove izvedbe v stik z italijanskim zunanjim ministrom Schanzerjem, da se to vprašanje vendar enkrat reši. NAŠA PRIPRAVA PROTI BOLGARSKI. Beograd, 12. julija. (Izv.) Minister za zunanje stvar O. Ninčič je sklical konferenco delegatov, ki bodo zastopali našo državo na seji sveta zveze narodov v Londonu, na kateri se bo razpravljalo o pritožbi, ki jo je Bolgarija naperila proti Jugoslaviji. V parlamentarnih krogih se govori, da je Bolgarska doslej organizirala 21 tolp s 530 četaši, ki imajo vpadati v jugoslovansko ozemlje. Zatrjujejo, da bo naša vlada ukrenila vse potrebno, da se ta akcija Bolgarske prepreči, ki stremi za tem, da se naša država v mednarodni skupnosti diskvalificira. DELEGACIJA ZA SEJO ZVEZE NABODOV. Beograd, 12. julija. (Uv.) Ministrski predsednik Pašič in zuna.ijl minister dr, Ninčič sta razpravljata z g«. Jakičem, Ri-sUčem, Nedičem, Jovanovičem, in Antičem o vprašanju seje zvoze aaredov v Londonu. Sklenili so, da hodo pred zvezo niio-dov zastopali našo državj M. I?;stič za vprašanje četaških organizacij, V Jovanovič za narodne manjšine ~lavlč za vprašanje Prekmurja in načelnik kabinetne pisarne Antič. Kot delegati bodo ligurirali gg. Jovanovič, Boškovič in Ua/rilo/ič. Kot strokovnjaka sta dodeljen; delegaciji poslanik Rakič in polkovnik Medi; Delegacija mora biti dne 15. t. m. v Loudonu. Vlada je končno sklenila, da ta nas.i delegacija ne sme samostojno ničeijr sklepati, aru. pak da se ima do >iaše vi ule ob.ačati po navodila. Bonna poročila. Zagreb, 12. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.325—0.345, Berlin 17.75—18.50, Budimpešta 6.25—6.50, Bukarešta 0—50, Italija 372.50— 382, London (izplačilo) 379—381, tček) 377 —379, Newyork (ček) 83—84, Pariz 673— 680, Praga 1995—203.50, Švica 1620—1660. Valute: Ameriški dolarji 82.50, napoleondo-rl 250—300, nemške marke 18—20. Curih, 12. julija. (Izv.) Beilfn 1.11, Newyork 522, London 23.16, Pariz 42.10, Milan 23.40, Praga 12.50, BudimpeSta 0.37, Zagreb 1.56, Bukarešta 3.40, Varšava 0.09, Dunaj 0.0225, avstrijske krone 0.025. Berlin, 12. julija. (Izv.) Dunaj 1.88. Budimpešta 34.95, Milan 2027.45, Fraga 1023.70 Pariz 3640.40, London 1977.00, Newyork 446.94, Curih 8589.25. Praga, 12. julija. (Izv.) Dunaj 0.15, Berlin 9.80, Rim 224, avstr, ki one 0.17, italijanske lire 221, Budimpešta 3.20. Pa.iz 409, London 217. Newyork 47.70, Curih 888. Primorski 13. iuiii. V drugič obhajamo obletnico onega strašnega dneva, ko je faustovska druhal z laško trikoloro na čelu in pod vodstvom laških častnikov, pridrvelo, pred tržaški »Narodni dom« in ob belem dneva zažgala to gospodarsko in kulturno središče tržaških Slovencev. Še danes se vsakemu slovenskemu Tržačana krči srce od neizmerne boli in svetga ogorčenja, kadar se spominja tega dogodka, ki ie v mkaj urah uničii plod dolgoletnega napornega in požrtvovalnega dela in oropal tržaško Slovenstvo njegovega zavetišča in simbola njegove veljave in moči na obali sinje Adrije. In danes, ko se obnavlja druga obletnica naše nesreče, se zamišljujemo v boljšo prošlost, v one čase, ko je iz kršnega Proseka, tam visoko nad Mira-marjem pok. Nabrgoj razvil našo lepo slovensko trobojnico in začel, v družbi z Dolenci, Dolinarji, Goriupi in drugimi tržaškimi in okoličanskimi rodoljubi, buditi narodno zavest med primorskimi Slovenci; ko je v istem Proseku naš nepozabni Hajdrih zbiral okoličansko mladino in }o navduševal za slovensko in slovansko pesem in ko se je potem po vsem obrežju mogočno razlegala njegova »Buči morje Adrijansko«. Pred našimi očmi vstaja Matko Mandič, ta personifikacija slovenskohrvaške vzajemnosti, ta neumorni bojevnik za narodne in socijalne pravice tržaških Slovencev, zlasti pa slovenskih delavcev. Mi vidimo njega in njegove mlajše pomočnike, kako na neštevilnih shodih po mestu in po okolici propovedujejo blagovestje narodnega osamosvojenja. Vidimo, kako se od volitev do volitev množi število slovenskih glasov, tako da sl Slovenci priborijo ne samo vse mandate v slovenskih volilnih okrajih, temveč postaneta tudi odločujoč iaktor v borbi med iredento in socijalisti; kako se, vkljub pritisku laške vlade, vladajoče klike in germanlzatornim tendencam dunajske vlade, z neverjetno naglostjo množijo kulturne, gospodarske in družabne inštitucije; kako se okolu ponosnega »Narodnega Doma*, postavljenega v sredino mesta, po pr obuj eni in nenavadno narodno zavedni okolid dvigajo številni Narodni in društveni domi, kako iz prej maloštevilnega Tržaškega Sokola nastane cela, mogočna Tržaška Sokolska župa s sokolskimi društvi v shorai vsakem predmestju in okoličanski vasi. Slovenski denarni zavodi so edini res tržaški, ustanovljeni in vodeni z domačim kapitalom, dočim so ostali le PO« družnice dunajskih bank ali neznatne zakotne bančice in zadruge, Id se borijo z neprestanim pomanjkanjem denarja. A slovenski jezik, prej zaničevan kot jezik »ščavov«, se razlega neovirano na vseh sodiščih in v vseh uradih. Preko 20 slovenskih odvetniških pisarn uraduje skoraj izključno le v slovenskem jeziku Slovenci so postali v Trstu faktor, katerega razvoj opazujejo Lahi le X največjim strahom. , Te slike iz srečnejše prošlostl živijo danes le še v našem spominu. Svetovna vojna ni samo zmrvila Avstrije, temveč je zadala grozen udarec tudi tržaškemu Slovenstvu. Vkljub dvanajstim neuspehom na Soči, vkljub sramotnemu porazu pri Kobaridu je Italija vendarle dosegla cilj svojih imperialističnih stremljenj: dne 4. novembra 1918. je priplulo v tržaško luko šest torpedovk in zasedlo tržaško mesto. Odbor za javni blagor, v katerem so Mi zastopani tudi Slovenci, je poklical sicer zavezniško brodovje, toda zavezniki v Versalju sp s pristankom srbskega poslanika, pok. Vesniča, pooblastili Lahe, da sond zasedejo naše primorske kraje do črte londonskega pakta. In Lahi, ki so prišli po morju vodeni od naše torpedovke pod jugoslovansko zastavo, po kopnem iet Kras pa v avtomobilih pod belo zastavo, so proglasili, da so zavzeli Trst »pet, dlritto di conquistaV dvojnem oziru je Ugotovitev g. dr. Kukovca dragocena in zanimi j a so bila lunkcijonarjem stranke dana na razpolago sredstva v 'Strankine svrhe In da so funkcijo-narji stranke ta sredstva uporabili orez moje vednosti. Hvala g. dr. Kukovcu na tej ugotovitvi, ki mi popolnoma zadošča v opravičenje mojega postopanja. Meni in vsakomur, ki sta mu mari »strankina disciplina fn morala.« S sredstvi, ki so dana na razpolago v strankine svrhe, more in sme po najprlprosteiših in najpnmetivnejših pravUih strankine discipline in morale razpolagati edino le načelstvo stranke v svojih rednih plenarnih sejah. Zlasti če gre *a Izredne milijonske dohodke, odnosno izdatke. Kdor misli, da sme ravnati drugače, greši proti prvotnim načelom demokracije. Ako so si gospodje zaupniki dali kaj drugega dopovedati, blagom jim. O. dr. Kukovcu je naravnost čestita«, da je našel tako verne zaupnike. Jaz se pa vprašujem, kakšen razlog je bil, da dvigi pri Jadranski banki niso smeli dati spoznati, da gredo v korist JDS, čemu se je načelstvu zamolčalo, da so na razpolago velike svote, čemu je morala uporaba denarja izbegniti sklepanje v načelstvu ter končno, zakaj vse to denarno poslovanje ni izkazano v strankini blagajniški knjigi? Odgovor na ta vprašanja podam morda ob drugi priliki. Le mimogrede naj omenim, da sva s tovarišem dr. Trillerjem nekoč, ko sva bila čula nekaj zvoniti o stranki na razpolago danem milijonu, zastavila zadevno vprašanje gospodu, ki je bil o stvari prav dobro poučen. Odpravil naju je s smehljajem, češ, kako Je mogoče kaj takega verjeti. Niti takrat niso gospodje prišli na dan z barvo, ko je Ha načelstvu prav trda za denar in smo vso sejo razpravljali, kako bi se dobila sredstva za kritje prejemkov uradništvu In drugih tekočih stroškov. In ob tem samem trenutku so gospodje še razpolagali, kakor se je dognalo z zneskom okroglo 300.000 K iz fonda Jadranske banke — v strankine svrhe. In spričo vsemu temu hoče sedaj gospod dr. Kukovec v notranji borbi Stranke videti »borbo med tradicijami prvaštva in načelom, da naj stranko vodijo njeni pravi aktivni delavci.« In govorijo o »notranji harmoniji« in o »koncentraciji naprednih sa«. Te vrste Je napisal pošten mož, ki dobro pozna mladine In njihovo delo. Ali bodo sedaj spregledali še zadnji zaslepljenci in pustili dr. Žerjava In njegove prijateIje? Upa-mo, da jih je malo, ki bi bili udarjeni z neozdravljivo slepoto. Drugega komentarja k ugotovitvam dr. Ravniharja menda ni treba. lati m »jo lot siižoje! Tržaška »Edinost« je prinesla te dni uvodnik pod zgorajšnjim naslovom, iz katerega posnamemo glavne odstavke, da razvidi svobodna domovina, kako ravna Italija ta »tempelj kulture in civilizacije«, z našimi brati v Julijski Krajini. Prvi glas, govor italijanskega ministra za kolonije Amendola pred tipolitanskimi Arabci I Sedaj, po vojni, treba kolonijo preurediti z zrelo voljo, upoštevaje resničnosti, da se privede to novo italijansko zemljo do rednih razmer. Skupno delovanje v okvirju zakona in v tesnem stiku z domačim prebivalstvom — to so besede miru, pomirjenja, izdatnega sodelovanja. V tej smeri se mora gibati vse naše delovanje. Računati moramo z danimi dejstvi, ki jih nismo ustvarili mi in nam jih nalagajo neizbrisne svojstvenosti, ki vsikdar nadvladujejo vsak položaj, ki pa tudi niso v nasprotju s političnimi zahtevami, marveč jih izpopolnjujejo ter olajšujejo razrešitev sedanjega položaja. Italija hoče prav razumeti in ocenjevati vse moralično življenje islamskega ljudstva, da bo mogla ustrezati vsem zakonitim, duševnim in socijalnim zahtevam svojih državljanov muslimanske verel Drugi glas, pisanje »Illustrazione Italiana« o Slovencih 1 Slovenci sramotijo mrtve na Krnu. kjer se je žrtvovalo toliko naših junaških in čistih mladih življenj za plemenit Ideal. Par nepoznanih Slovencev je pokvarilo žalni znak, postavljen v počaščenje padlih junakov. Krn je zemlja, ki je po vsej sveti pravici naša. Pa tudi, če bi ne bila, če bi bila to slovenska zemlja, bi zaslužila, da gospodarimo mi v nji, ml, civilizirani ljudje, kajti, oskrunjevaici grobov morejo biti le sužnji — oni, ki žalijo mrtve! Spomenik bo stal, kjer je bil, bo vpostavljen, kakoršen je bil pred poškodbo. Bilo je dobro, da so morali župani postaviti kamen zopet tja na sveti oltar. Ta kazen naj dokaže, da znamo mi, četudi smo liberalni, kadar je potreba, vendar nadevati jarem na vrat tujca, ki se nespodobno obnaša v naši hiši! Na goro, ki so jo oni zavzeli, kjer so padli po brezmejnih naporih, ne-številnih žrtvah in mogočnih junaških činih, so se povrnili sovražniki, ne da zopet osvojijo italijanski vrh za vse veke, ampak sključeni pod težo, ki bremeni na njihovih ramenih, ponižani kot podjarmljencl! V večjo posvetitev naše zmage je bilo treba še tega napora sužnjev — onih, ki se ji ne morejo prilagoditi! Ce se kalijo naši vzvišeni ideali, če se skrunijo naši oltarji, bomo imeli biče, kakor smo Imeli orožje, ki je uničilo eno najmogočnejših armad Evrope — biče, elastične, žilave in sikajoče, s katerimi bomo bičali do krvi skrunitelje temlja. K tem dvem glasovom pristavlja »Edinost« odstavek, ki je dostojen izraz kulturne stopnje naših primorskih bratov in njihovih svetih pravic: Tako piše resen, odličen in širjenju kulture posvečen list! V imenu civilizacije zahteva za naš rod položaj sužnjev, nas proglaša za sovražnike, nadeti nam hoče na vrat jarem in bičati nas hoče do krvi! Vse to po — odrešenju! In nič se ne meni za dejstvo, da je vse naše ljudstvo, da so vsi njega poklicani zastopniki z dušo glasno obsodili dogodek na Krnu, in pa, da ta dogodek še danes ni razjašnjen in da še niso ugotovljeni krivci! Ti dve dejstvi bi morali vsakega poštenega človeka siliti k previdnosti in vzdržljivosti. In kak kontrast je tu med tem izbruhom divje strasti in lepimi besedami mi- nistra Amendola v Tripolu! V afri-kanski koloniji naj zasleduje država politiko miru in sprave, spoštovanja čustev domačega ljudstva in sodelovanja ž njim! Našo pokrajino pa, ki ni nikaka afrikanska kolonija, in ki živi v nji inteligentno, marljivo ljudstvo, pravi element kulture: to deželo naj traktira država kot sovražno deželo in nje prebivalstvo kot brezpravne sužnje, nak katerimi naj vihti bič do krvavega! Politične vesti. Zagrebške sestre ljubljanskega »Jutra«. O Siavenski banki, ki finansira milijonske deficite »Jutra« in ki odrešuje demokratske voditelje od brige za »vsakdanji kruh«, čitamo v »Hrvatu« sledečo notico: Slavenska banka ima večino delnic delniškega društva »Jugoslavenska štampa«, ki izdaje »Riječ«, »Novosti«, »Zagre-ber Tagblatt« in »Dva sata«. Vpliv te banke na te novine je tolik, da je nedavno iz »Jugoslavenske štampe« izstopil bivši ban dr. Timislav Tom-Ijenovič, ker se ni mogel složiti s tisto strujo v »Jugoslavenski štam-pi«, ki je pristala na to, da v ravnateljstvo stopiio Praprotnikovi in Kristanovi prijatelji. Ne vemo, ali je to že rešena stvar, toda če v ravnateljstvo »Jugoslavenske štampe« v resnici stopijo ljudje iz afere Jadranske banke, tedaj bo vedela vsa poštena javnost, kateri svrhi bodo služili listi Sla venske banke. Gospodarstvo. Prorafan mestne obline IJubSjansfce za L1922/23 je bil po določilih občinskega reda 14 dni občanom na vpogled in ni bila proti njenmu vložena nobena pritožba. « Potrebščina mestnega proračuna znaša 9,245.595 dinarjev, pokritja pa je 4,081.116; torej je primanjkljaja 5,164.469 dinarjev, ki ga je treba pokriti z občinskimi davščinami in dokladami. Vzroki, da so mestne potrebščine dosegle znatno vsoto skoraj Din. 10.000.000, so v prvi vrsti sledeči: Opetovano povišanje delavsk. mezd, kar zlasti močno podražuje vzdrževanje cest in ulic, draginj ske doklade vsem mestnim uslužbencem in vpokojencem, neodložljive poprave na vseh mestnih poslopjih, povišanje ubožne podpore, zboljšanje prehrane vsem revežem v mestnih ubožnicah, obrestovanje in amortizacija po bivšem občinskem svetu najetih posojil in sicer 5,000.000 dinarjev za popravo cest In ulic ter napravo kanalov, 750.000 za zgradbo stanovanjske hiše na Prulah, 2,500.000 za zgradbo dveh stanovanjskih hiš, 3,750.000 za zgradbo novega šolskega poslopja, 1,250.000 za razširjenje mestne ubožnice, 390.000 za nakup motorne brizgalne za gasilno društvo, 1,000.000 za pokritje proračunskega primanjklaja v letu 1921/22 in še vseh prejšnjih posojil, ki so jih najeli bivši občinski sveti. Izmed ob-čutnejših trošlcov naj bodo navedeni le nekateri: vzdrževanje mestnega stanovanjskega urada, pomnožena javna plinova in električna razsvetljava, nove nabave In poprave v šolskih poslopjih, naprava centralnega šolskega vrta in igrišča, poklicno gasilstvo, paviljon v Zvezdi, podpore raznim društvom In dobrodelnim zavodom itd. Itd. Da je morala mestna občina s primernim zneskom poskrbeti tudi za vsesokolski izlet, je umevno, saj mesto Ljubljana nikakor ne more prezirati svojih gostov In ima tudi naravnost dolžnost podpirati vse velike priredbe, pri katerih privre v naše mesto mnogo tiso-čev ljudi, ki puste v Ljubljani milijonske zaslužke. Tako postopajo vse občine In s tega vidika se neguje sploh ves promet s tujci. Vladni komisar je odredil, da pobiraj mestna občina v pokritje zgoraj navenega primanjkljaja v letu 1922/23 sledeče davščine oziroma doklade: 1) na hišno najemni davek, ka- kor doslej 35%, na zemljišče davek in na splošno pridobnino IV. razreda davčnih obvezancev in na vse druge davke izvzemši osebno dohodnino, 135%. Te občinske doklade so še vedno nižje, kakor v drugih avtonomnih mestih Slovenije, 2) gosta-ščino, 3) davščino na vozne listke električne železnice, 4) davščina na vozila, 5) davščino na prenočišča, 6) dosedanjo trošarino na vino in sedmič veselični davek v dvojni dosedanji izmeri. Ker te doklade in davščine primanjkljaja daleka niso krile, je bilo treba misliti na nove vire dohodkov, ki ne bi preobčutno zadeli konsumentov, vendar pa s kolikor mogoče nizkimi režijsk. tro-ški imeli primeren uspeh. Da je občinska davščina na ponočni obisk gostiln in kavam In davščina od iger v gostilnah in kavarnah ob današnjem času in ob današnji draginji povsem umestna, je izven vsakega dvoma. Nadalje je poskrbel vladni komisar za to, da pobiraj mestna občina občinsko davščino od prirastka na vrednost nepremičnin, ki ga je do zadnjega časa pobirala država, a ga ukinila. Da imajo edinole občine pravico do te davščine, utegne biti Itak vsakomur znano. Dosedanje tržne pristojbine so se povišale na ta način, da so se izpremenile iz kron v dinarje ter znašajo sedaj za vola ali bika 5 dinarjev, za kravo in telico 4 dinarjev, za drobnice pa 2 dinarja. Novi davščini, ki jih je morala uvesti občina in ki sta bila že sklenjeni v odseku bivšega občinskega sveta, sta tržnina in uvoznina. Obe davščini imata Zagreb in Beograd ze od nekdaj, razlika je le ta, da se bosta pobirali v Ljubljani v najnižji izmeri, dočim sta v obeh omenjenih mestih dokaj občutnejši. Tržnina se bo pobirala od blaga, ki bo na mestnem svetu na prodaj. Od male perutnine n. pr. se bo pobirala pristojbina 25 para, od gosi ali purana pa 50 para. V ravno tako skromnih mejah se po pobirala uvoznina, ki znaša od blaga, za prehrano pri vagonu 10 ton 10 dinarjev, ali za vsakih 10 kg 1 paro. Od blaga naloženega na vozu z dvema konjema, se bo pobirala pristojbina 2 dinarja. Uvoz do všetih 50 kg teže pa Je davščine popolnoma prost. Da bi imela neznatna pristojbina za posledico znatno podraženje življen-skih potrebščin, je pač težko misliti. Strah pred ogromnimi davčnimi bremeni torej ni vtemeljen in utegnejo fi O. WELLS: V GLOBINI. Spet se Je oglasil klic; zdelo se Je, kakor bi odgovarjali daljni odmevi. Tudi tipanje se je ponavljalo, in obla se je majala in trla ob os, po kateri je bil napeljan konopec. El-stead je stal v temi ter oprezal v večno noč globočine. In kmalu je videl — nerazločno in oddaleč »— da hiti proti njemu še več svetlikajočih, ljudem podobnih prikazni. Jedva vedoč, kaj dela, je tipal po svoji majavi ječi, da bi našel gumb vnanje električne luči; a po naključju Je prijel za svojo malo žarnico, ki je bila vdelana med blazinami. Obla se je jela vrtiti in mu je izpodnesla tla; slišal je presenečeno vpitje, in ko se je spet pobral, je videl dvoje štrlečih oči, ki so zrle skozi spodnje okno v razsvetljeni prostor in odbijale luč. y naslednjem trenutku je tipalo po vnanji površini oble vse polno strastnih rok; in — kar je bilo v njegovem položaju posebno strašno — zvenelo je, kakor bi razbijali po kovinskem okrovju vzmetnega motorja. Tistikrat mu je srce zares padlo hlača: pomislil ie. da le zanj vse končano, ako se čudnim bitjem posreči uničiti kolesje. In jedva je domislil to, že je čutil, kako se je obla silovito zamajala in kako so mu poskočila tla pod nogami... Utrnil je malo žarnico, ki je razsvetljevala notranji prostor, in nameril stožec glavne luči iz svetilne stanice v vodo. Morsko dno in človečja bitja so bila izginila; samo nekaj rib je še videl, ki so podile druga drugo in so se mahoma pogreznile mimo njegovega okna v globočino. Takoj ga je prešinila misel, da so čudni prebivalci morskih globin pretrgal vrv... Bil je prost!... Gnalo ga je kvišku — vse hitreje in hitreje. In zdajci se je ustavil... s sunkom, ki ga je treščil ob blazinasto streho njegove koče. Dobršne pol minute Je bil tako osupel, da niti ni mogel premislit!, kaj se godi. Nato je začutil, da se krogla polagoma suče okoli sebe ter Jo oči-vidno vlekč po vodi. Počepnil je tesno k okencu, hoteč ustanoviti nekakšno protiutež; in res se mu je posrečilo obrniti oblo nizdoll... Toda ugledati ni mogel ničesar razen bledega žarka svetlobe, ki je lil iz oble v temo. Tedaj se je spomnil, da bi videl nemara več, ako utrne luč in navadi svoje oči na globoki mrak. Cez nekaj minut je prešla baršu-nasta tema v prosojno, in tedaj je zagledal — daleč, daleč In jedva opazne, baš kakor ob zodiakalnl svetlobi severne poletne noči — gibajoče postave pod seboj. Pomislil je, da so ta bitja prerezala njegovo vrv in ga zdaj vlačijo po morskem dnu... Nato je uzrl — preko valovite podmorske pokrajine — v nerazločni dalji — nekaj novega: široko obzorje motne luči, ki se je širilo na desno in levo, kakor daleč je vobče segel razgled skozi linico. Tja so ga vlekli, kakor vleko zrakoplov Iz odprte pokrajine v kako mesto. Prav počasi se je bližal tistemu kraju; in baš tako počasi je dobival neopredeljeni svit v razločnejše oblike. Ura je bila malone pet, ko je dospel nad svetli prostor; spoznal je nekaj nalikujočega ulicam in hišam, zbranim okrog nepokrite ogromne zgradbe, katero je odlikovala groteskna podobnost z razvalinami kakega samostana. Vse to Je ležalo pod njim nalik zemljevidu. Hiše so sestojale vse Iz nepokritih sten, in ker so bil* — to je opazil šele kes-neie zaraJene Iz svetlikajočih kesti, je la celota Čudno lice, kakor bi bila sezidana Iz utopljene mesečine ... Med notranji prostori tega čudnega kraja je iztezalo vihrajoče drevje krinoidčj svoje lovilke, in visoke, vitke steklate gobe so se dvigale nalik jasnim minaretom in lilijam od hlapne luči iz občega sijanja podmorskega mesta. Na odprtih prostorih In ploščadih je opazil mrgoleče gibanje, kakor bi se gnetle trume ljudi; a ker je bil visoko nad njimi, ni mogel razločiti posameznikov v tej množici. Nato so ga počasi zvlekli nizdoli, tako da je čedalje ostreje zaznaval podrobnosti čudnega kraja. Videl je, da so črte oblakastih zgradb obrobljene z bisernatimi nizi okroglih predmetov; in na različnih krajih pod seboj, na velikih, odprtih prostorih, je tudi uzrl oblike, nalikujoč* vloženim ladijskim trupom. Počasi, a neprestano so ga vlekli v globino; oblike pod njim so postajale svetlejše, jasnejše in razločnejše. Zdaj je videl, da ga vlekč proti velikemu poslopju v sredini okrog njega zidovi velike zgradbe ter skrili mesto njegovim očem. mesta, la večkrat Je celo za hlo članki, ki o lem govore, Imeti ža po** slodico edinole to, da bo brezvesten prodajalec plačano davščino tembolj brez skrbi v stokratnem Iznosu prevalil na konsumenta. Kljub vsem neštetim davščinam In dokladam pa bo treba mestni občini štediti na vseh koncih in krajih, ker proračunski primanjkljaj še vedno ni v celoti pokriti II. ljubljanski velesejm 1922 Naznanjamo vsem Interesentom, da je ministarstvo pošta i telegrafa v Beogradu dovolilo uporabo pisemskih reklamnih znamk, katere se sme nalepljati na vse pisemske pošiljke v kraljevini Srba, Hrvata In Slovenaca. Reklame znamke Ljubljanskega velesejma so zelo lično izdelane. Da se jih zamorejo tukajšnje tvrdke posluževati tudi za dopise, namenjene v inozemstvo, so izdelane znamke v več jezikih in sicer; slovensko, hrvatsko, srbsko (cirilica), francosko, češko in nemško. Vsa ona cenjena podjetja, katera se jih nameravajo posluževati, naj zahtevajo takoj v Uradu Ljubljanskega velesejma število in v katerem jeziku, da se jim dopošljejo brezplačno. Trgovci, obrtniki, prijavite svojo udeležbo kot razstavljalci na Ljubljanskem velesejmu takoj, ker je samo še nekaj kvadratnih metrov na razpolago. Opozarjamo, da prepozno došle prijave vsled pomanjkanja prostora žal ne bomo zamogll več sprejemati. To velja posebno onim zamudnikom, kateri so že lansko leto prišli s svojo prijavo zadnjih 14 dni pred otvoritvijo semnja, ter nadlegovali po več dni sejmski urad, kateri jim pa ni mogel dodeliti niti najmanjšega prostora več. Cez beži, kdor poporej pride, poprej melje ID — boljše melje. BsMg žigosanje obvoznic Mlini mtL Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis In žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avsro-ogrske monarhije, dasi je rok že potekel, koncem mar-, ca t. 1. bo gospod finančni minister, poskusil pri reparacijski komisiji v Parizu izposlovati dovoljenje za naknadno žigosanje takih obveznic. Zato se interesenti — naši državljani — pozivajo: 1. da vse svoje nežigo-sane obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije kar najhitreje pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dugova v Beogradu; 2. da v prošnjah navedejo, zakaj obveznic niso predložili v določenem roku; 3. da v slučaju — če so obveznice prinešene iz inozemstva — navedejo a) od kod so prinešene, b) kje in zakaj so bile deponovane, c) ali je vložen protest proti žigosanju pri dotič-ni inozemski vladi neposredno ali potem naše vlade in č) ali so bile obveznice prijavljene generalni direkciji državnih dugova In kedaj. 4) Predložijo naj se tudi obveznice, kf so bile v inozemstvu provizorno ali definitivno žigosane od dotične države. V takih slučajih je priložiti prošnjam tudi dokaz o državljanstvu (domovnice) In pa dokaz lastninske pravice. 5. Prošnje morajo biti kol« kovane v zmislu zakona o taksah. Interesenti, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo morali sami nositi evetualne posledice svoje zamude. Za naknadno žigosanje se ne prevzame nobena obveznost. To Žigosanje se bo izvršilo le, če reparacij« uzrl mrgoleče postave, ki so se upirale v njegovo vrv. Strmfi je opazil, da je konopje ene izmed ladij, ki so bile toli nenavadna sestavina tega mesta, zasedeno po množici mahajočih bitij, ki so vsa upirala poglede vanj. Nato so molče vzkipeli In kakšni so bili ti zidovi! Iz premočenega lesa, skrivljene žične vrvi in železnih gred, iz bakra in iz kosti In lobanj mrtvih ljudi... Lobanje so se vrstile v cikcakastih In zavojnih črtah ter v fantastičnih krivuljah po vsem poslopju; ln preko vsega kraja so igrale in švigale množice drobnih srebrnih ribic iz njihovih očesnih votlin. A zdajci mu je napolnilo ušesa medlo vpitje in zvok, kakor bi glasno trobili v rogove; nato je sledilo nekakšno petje v fantastičnem zboru. Čedalje globlje se je pogrezala obla, mimo ogromnih, ostrolokih oken, skozi katera je nerazločno videl trume čudnih pošastnih bitij, ki so strmela vanj; nazadnje pa Je mirno obležala na nekakšnem oltarju — tako se mu je vsaj dozde« valo — ki je bil postavljen sredi por slopja. (Konec prih.); IfcvTTSa! .Jugoslavija- 'i^Tuitja I922: ska komisija privoli. Obveznice se lastnikom Vrnile, čim bo repa-_acyska komisija o tern izdala svojo odločbo. Naši državljani v inozemstvu naj vlagajo prošnje pri dotičnem «f. poslanstvu ali pri konzulatu. + Dobava manufakturnega Masa in rokodelskega orodja. Oddelek za socialno politiko v Ljubljani razpisuje dobavo: 1000 m blaga (mo-bno) za perilo, 1000 m blaga (štruks) za delovne obleke, 400 m blaga za Podlage in 30 garnitur orodja za čevljarje, krojače in sedlarje. Pravilno kolkovane pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred naj' se pošljejo Invalidskemu Ouseku (Ljubljana, St. Peterska vo- jašnica) najkasneje do 18. julija 1922. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Prodaja stare vojaške opreme. Uprava odeljka vojne odeče II v Me-Unah bo prodala dne 16. avgusta tl. ob 9. dop. na javni dražbi razno staro vojaško opremo (obleko, perilo, čepice, obutev, dokolenke, ovi-jalne dokolenke, torbe, krpe, nogavice, nahrbtnike, šotorna krila, slam-nice, odeje, poljske steklenice itd.) Predmetni oglas z natančnejišmi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Bt u 0*rZme% pri okraM bolniški blaguj-rakrat f* h krogov srno Prejeli: Ze med okra• j® ,v iavnost, da niso razmere ^dravnSf,raClrb0lnl5k,0 bIaga!no in lenimi DO krivHi «e,’ akor bi morale biti, a to t>a i bo*n,®ke blagajne same. S časom roo.trii j nle rned obema strankama tako osJhk ; ’, utCEne v kratkem času priti do de n5.vaSl°pOV med °bema, zato pa naj bo- e občinstvo informirano o celi zadevi, da žanrom® bo Itrivlčne sodbe. Zdravniki so la i,i)S Prenizkega pavSalnega plačl- .. 1 dinar za člana in celo njegovo dru- (..l.P naesec itd. — da se sporazumno z , againo sestavi nova kolektivna Ha« * m’ katera bi vsaj deloma odgovarjala 32« u. razmeram, nakar je okrajna bolida blagajna pristala navidezno uvideva-joc nemožnost dosedanjega stanja. Pogodba {” "}or?’a biti tekom enega meseca gotova jn stopiti v veljavo s 1. aprilom. Zavlačuje ® pa še danes in na vse urgence so samo P*~zn* odgovori in izbcgavanja. Nezadovolj-•avDlkov ,n n,Ih Potrpljenje se bliža Jirrl ® Pripravljeni so na eventualno k°rake, da si pribore itak krvavo °,bolus> & “e bo Slo drugače, pa ArzrS* k°t so sl ga priborili zdravniki blaeainu jprajanje Je. ako je postopanje na , korlst zavarovancem? Tako važ-afki v,*’ Ie Pogodba blagajne z zdrav-vi«a Jn ? e'bninira nezadovoljnost in po-,vnikov v n)ib težkem poslu, Je Intfo,,! *, oaJ bodo 5e take zapreke, i. dela humanitarnega zavoda, kot » bolniška blagajna, sta bolnik in zdravnik, *n,„„morata biti zadovoljna. Zahteve zdrav-V, 0150 Prerane, ker jih je načeloma “agajna že sprejela, čemn torej to šikanl-™“J«- Alj namerava blagajna in gotovi kro-!*af-J?vlaCevan5em morebiti naprtiti odi] boinuuV\1zdravnikoml dolžnost okrajne bmgajne Je, da zadosti zahtevi or-^ travnikov. Dolžnost prizadete- .»cinsm pa Je, da z vsemi sredstvi hasek avnIke» ker bo od tega Imelo le iJa8osl. nac. napredne omla-in Ljubljani, Prejeli smo spodnji dopis S»f^!?<^opamo v reSItev naslovljeni orga-a£frr~ 9enjeC! Predniki Dovolite, da opo-m potom Vašega časopisa na škandal, n_,r® rn* je včeraj pripetil v restavraciji hotela. Kot stalen gost sem prišel na «tnw5i°»i ?r se vsede' na obljudeni kraj re-h-i« takega vrta- Pri sosednji mizi je se-,®'a v«ela družba pristnih tržaških Itall- I,P°V« p so na nečuven način izzivali z f™ Prirojeno gostobesednostjo In glasnostjo* Resnično nisem mogel mirno prenesti na-** Ponižnosti in pa liberalnosti, s katero pogostimo in sprejemamo Italijanske tujce na naših tleh In po naših restavracijah. Naši bedni bratje v Julijski Krajini so dnevno kot italjanskl državljani izpostavljeni naj-hujšemu terorju in pred 14 dnevi je Ital. fa-Sisotvska druhal zažgala vas na po Simonu Gregorčiču posvečeni zemlji pod Krnom. ?«Aem se na ravnanje tržaških Itali-1»J’ vsak glasen govor v slovenšfi-£Ll!i , / Pretepom in z najhujšhni psov-jraml, in da naši bratje v Trstu niso varni u a^? spregovore, v Javnem lokalu •lovensko. Tukaj v Ljubljani pa prihajajo * “^Prtfipravi v goste, se mogočno šopirijo nihovim klepetavim jezikom, vsa slnžiu-,.P0I?,žn° dvoii v italijanščini in ko Plačilnega natakarja, da bi pozval «re*bo naj govori tišje, dobiš v odgovor, V3tl,e.‘P Javen lokal, kjer smejo ital. izzi-fp3. kakor Jih je volja. Gospod urednik! — kf»~ Ja* sem proti temu, da bi ital. potni-lanu yr j “ mi,° 2a drago z nasilnimi de-(mml. da bi Jih s pretepi opomnili na bar- n»nt P°detJe njihovih tržaških rojakov ovPff™ našemu življu. 2alostuo pa Je, da 1.7 v Ljubljani Orjunska organizacija, IWm° ,nes n5 PriSIa na idejo, da bi poučila uoijanske restavraterje, natakarje, izvošč-Postrežnike In sploh vse javne kroge, da nat \ vbodni obliki opozarja ItaL potnike, an °bnaŠa}o bolj tišje, manj prepotent- Ponižno, kakor se spodobi za pripad-nae» ?aroda* ki * ognjem in železom ubija Ir taV °s, anske brate v Julijski KrajinL ki M tl? m,rne’ toda odločne demonstracije, Iin ™°ra!a vladati povsod na našem ozem-todiT^M* potnikom, bi se leti gotovo de » i/ u, pravem vzroku in iM nazaj gre-nositni.3 ponesIi vtis o odločnem in poti In v? flarodu> katerega je treba spoštova- k«vice bati?R p ie trtba “ storiene mu kratki«, ®oc,J^nodemokraška olika. Pred zlikovpr- Si Poročali, da je 2. t. m. neznan tto A„w F.al ht'razbil spominsko plo-Sedai n,i!a ^artina Slomška v Ponikvi, to >iunaa- pa .Poročno Iz Ponikve, da Je bornik m « ^vr511 mizar in občinski od-demokn.tlt'r . Vrbovšek, vodja socljafno- d^edni ljt® s.tranke v Ponikvi. Prav ra-pdbor v Ponikvi k temu reke* občinski rfravja ' dopast vsled slabega le bivši la«°lpot?Va' v hrvatsko Primor-seL *Ju2oslavije« g. Anton Pe- no tovorih**™Je}fr9nske centrale z lav-bolda. V nori pp?Stl Sv. Pavel prt Pre-kapram Sv. “ ^^pravnateijstva leže feaa 'ssst L& Dnevne vesti. Podplat, Poljane nad Skofjoloko, Polzela, Pragersko, Prevalje. Pristava, Ptuj, Račje, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Sevnica, Slatina Radenci, SlovenJ-gradec, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Strnišče, Sv. Jakob v Slov. Goricah, Sv. Janez ob Bob, jezeru. Sv. Jurij ob lužni železnici. Sv. Lenart v Slov. goricah, St. Ilj v Slov. Goricah, Škofjalolca, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zgornja Sv. Kungota. Zidani most, Žalec, Železniki, Žiri. V II. pasu*. Dolnja Lendava, Kranjska gora, Prosenjakovci. — Telefonska pristojbina za I. pas znaša 5 dinarjev, za II. pas pa 8 dinarjev. — Darila za L Jugoslovenskt Sokolski zlet. Narodnemu, sokolstvu naklonjenemu občinstvu se naznanja, da je prevzelo nabiranje prostovoljnih prispevkov za I. Ju-goslovenski Sokolski zlet naše narodno ženstvo. Z nabiranjem se prične prihodnje dni. Prosimo rodoljubno občinstvo, ki ve ceniti pomen I. Jugoslovenskega Sokolskega zleta, da se v obilni meri odzove ter z izdatnimi prispevki pripomore do polnega uspeha. Vsak dar, posebno pa dobitki za srečolov so dobrodošli. — Zakon o nižjih šolah za poljedelstvo Je Izšel v Uradnem listu St. 73, Take Šole se ustanavljajo in zdržujejo na državne stroške na predlog ministra za poljedelstvo. Pouk traja 2 leti. — Direktni železniški promet med Jugoslavijo In Avstrijo. S 15. Julijem stopijo v veljavo novi tarifi, po katerih se bodo potniki In prtljaga direktno odpravljali na železnicah med Jugoslavijo In Avstrijo. — Neposredni davki se Izenačijo za celo državo že s prihodnjim letom, ker je tozadevna komisija svoje delo končala baje po najmodernejših davčnih načelih. Državni prordčun za leto 1923 bo že sestavljen na podlagi Izenačenih neposrednih davkov. Vsaj obeta se tako. — 60-letnlco Železnice Sisek—Zagreb —Zidani most proslavijo zagrebški železničarji dne 5. oktobra t. L — Kolera. V Bihaču so se pojavili 3 slučaji azijske kolere. — Umrla Je v Škofji Loki učiteljica-uršulinka sestra Hildigarda Počlvavšek, hčerka pok. trboveljskega rodoljuba g. A. Počlvavška. Stara je bila šele 27 let Blag ]1 spomini Utonil je pri kopanju v St. Lenartu v Slov. Goricah čevljarski vajenec Rihard Weingerl. — Za našega generanega konzula na Dunaju je imenovan Vlajko Savič. Njegov delokrog obsega Nižjo fn Gor. Avstrijo, Solnograško In Burgenland. — Na Dunaju odpravijo šolske molitve. Dunajski mestni Šolski svet je sklenil, da se s prihodnjim šolskim letom odpravijo šolske molitve, namesto molitve pa se upe-ljejo pripravni izreki ali pesmice. Le v začetku in na koncu verouka se bo še molila — Grad Konoplšt, nekdaj last pok. prestolonaslednika Fr. Ferdinanda se deloma prepusti bolnim in starim pisateljem in novinarjem. — GostilničaH, osoblto ljubljanski se opozarjajo, da postavi uprava ljubljanskega velesejma velik restavracijski paviljon 350 kvadratnih metrov notranjosti z verando In predvrtom. Kdor namerava prevzeti ta edini gostilniški obrat, ki se bo ondi dovolil, naj se zglasi do 18. julija pri gostilničarski Zvezi, Gosposvetska cesta 16. — Izid nadomestnih občinskih volitev na Dolu. Pri nadomestnih volitvah za razveljavljenih 5 komunističnih mandatov v občinskem odboru na Dolu, so dobili klerikalci 3, demokrati 1 in socljalni demokrati 1 mandat, klerikalci so dobili zmago s komunističnimi glasovi. ,, — Prva slovenska inženjerka. Gdč. Valeska Pirc, hči tukajšnjega odvetnika dr. M. Pirca, je dne 26. junija t L napravila na češki tehniki v Pagi zadnji Izpit z odliko in kot prva Slovenka prejela diplomo kot inženierka-kemičarka. Za svoje špeci-Jalne študije si je izvolila zdravila, živila, barvila in kozmetične izdelke. Čestitamo! — Brezobzirno obnašanje vranglovcev na Rakeku. Prosimo kompetentno oblast, da se car. ob. stražo vranglovcev v Rakeku opozori na dostojno vedenje napram občinstvu. Kako sliko sl morajo napraviti tujci o naših razmerah, ako se že proti domačinom tako postopa. Dne 8. t m. se je pripeljala na Rakek z večernim vlakom žena z 3 malimi otroci, vračujoč se v staro domovino SHS. Pri čakanju na carinskega uradnika, je začela deca omenjene žene plakati in prositi vode. Eden sopotnikov je prosil pred vozom stoječe vojake, naj puste ženo po vodo za otroke, zakar ga je vseh pet nahrulilo, da ni dovoljeno Itd. Govorili so rusko. Ako je predpis tak, prosi omenjeni gospod dalje, naj bo eden od gg. vojakov tako prijazen in naj prinese otrokom vode. Na to vljudno prošnjo so se mu vranglovcl pričeli rogati in smejati, tako, da je bilo vse potujoče ojčlnstvo ogorčeno. Prišedši g. postajenačelnik je sam hotel prinesti vode, za kar se mu tu Izreka zahvala. Vodo Je preskrbel g. sprevodnik, omenjenega vlaka. Prosimo malo več takta in obzirnosti. — Pozor na pretkano sleparico. Nedavno Je prišla k Mariji Sulc na Viču 30 do 35 let stara, velika, krepka, rdečelična In plavolasa ženska, ki Je zaupno pripovedovala, da je tihotapka In Ima mnogo blaga spravljenega blizu Brezovice. Ker »dela poglavitno ponoči, je zaprosila, če bi se smela odpočiti. Z ozirom na bogato zalogo Dri Brezovici So Iz suloova pustila iti spat Popoldne jo je spremljala neka Meta Zalaznik proti Brezovici, da ji pomaga nositi zaloge. V Brezovici sta se ženski pošteno okrepčali, ker je tujka naročila pijače in( jedi ze okroglo 200 kron. Preden Je bil zapitek poravnan, je tujka izginila. Po njenem odhodu pa je tud! Sul-cova opazila, da ji tujka ni donesla bogatih zalog, pač pa ji je odnesla obleke za 4800 kron. Ravno fsta tujka Je par dni pozneje nagovorila zvečer Marijo Mole, ki se Je vračaa z Rudnika domov na Ižansko cesto ter jo naprosila za prenočišče, ponoči pa je zginila ter odnesla obleke za 2000 K. Sleparka je bila oblečena v belo bluzo in modro krilo. — Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. Julija t. L v zmislu zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922, Ur. 1. št. 62, v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, in njene poslovalnice in ekspoziture pa v Poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd. — Surovež. Ze 2? krat predkaznovani France Zabret z Rodice je svojo 72 letno mater tako osuval s pestjo v obraz, da je reva krvavela. Surovi sin bo radi tega stopil pred sodišče osemindvajsetič- — Orožniška mizerija. Višek uradniške mizerije doživlja brezdvomno naše orožništvo. Sicer orožništvu niti pod Av-striio ni bilo ravno z rožicami postlano, vendar pa se razmere prej in sedaj niti iz daleka ne dajo primerjati. Plačica Je tako pičla, da se noben orožnik, pa če tudi ima še bolj skrčen želodec, ne it.ore niti enkrat na dan do sitega najesti. Ali je kaj čudnega potem, da mineva orožnika od dne do dne navdušenje za svojo službo in se potem pač ve, kako bo opravljal svojo službo, ki je vendar tako važna. Merodajne oblasti, zganite se! Pomagajte orožništvu, ker dvanajsta ura bije! — ŽeL upokojenci In uslužbenci, pozor! Namesto da bi železniška uprava nakazala svojim upokojencem že pol leta za-državanl povišek draginjskih doklad, Je pristojna oblast brez vsakega povoda razpustila »I. Splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani.« Proti temu naravnost škandaloznemu terorizmu se vrši danes 13. t. m. ob 7. uri zvečer v Kersnikovi ulici 5. sestanek, katerega naj se zanesljivo udeleže vsi žel. upokojenci in aktivni uslužbencil — Več upokojencev. —• Mlinsko kolo je padlo pri dviganju na nogo delavcu Mihaelu Špenku 12 Most pri Kamniku. Noga je popolnoma zmečkana. Ljubljana. Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 2. do 8. t m. se Je rodilo v Ljubljani 25 otrok (12 dečkov in 13 deklic), med temi 1 mrtvorojena deklica. Umrlo je v Istem času 18 oseb (7 moških. 11 žensk), med temi 10 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 9 slučajev Jetike, 1 slučaj trebušnega legarja, 3 slučaji srčne hibe, 3 slučajne smrtne poškodbe, 3 drugi naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so bile javljene: 3 slučaji davice in po 1 slučaj trebušnega legarja In koz. *= Danes se vrSl pri tvrdki Metal d. d. Ljubljana. Aleksandrova cesta 1. brezplačno poskusno kuhanje kave tii čokolade, nakar opozarjamo naše cenj. čitatelje. = Prazne steklenice. Sokolski naraščaj bode v prihodnjih dneh pobiral po Ljubljani prazne steklenice za L jugoslo-venski vsesokolski zlet Ker leži tega ma-terijala dosti po kleteh In podstrešjih v nadlego gospodarju In gospodinji, prireditveni odsek pa bi ga hvalžno sprejel, ker bi mu bilo ž njim zelo vstreženo, prosimo, da se p. n. občinstvo v polni meri odzove tej prošnji ter zroči nabiralcem brezplačno steklenice. Vsak nabiralec mora Imeti od Jugoslovenskega Sokolskega Saveza potrjeno nabiralno polo. ■= Vlom. V noči na 12. t. m. Je bilo vlomljeno v pisarno agenture Arturja Kremsieria v Kolodvorski ulici. Vlomilec je odnesel iz amerikanske pisalne mize železno ročno blagajno z vsebino 2096 Din. =» Ukradeno kolo. Iz veže »Narodne banke« Je nekdo odpeljal trgovcu Avguštinu Volku 7000 kron vredno, modro pleskamo kolo »Es-ka« štev. 102.646. ■» Izgubljen potni Ust. Marija Vrana Je Izgubila pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani češkoslovaški potni list = Globoko Je padel V Bosni Je bil prijet ta v Ljubljano pripeljan zaradi vla-čuganja Vladimir Žlajpah Iz nekdaj premožne in ugledne hiše v Vel. Loki. Bistro oko revir, nadzornika Podreberška je takoj zaslutilo v madeniču skrite talente in res mu je potepuh priznal, da Je leta 1920 vlomil v Sodni ulici pri Veri Troll, a v novomeški okolici ukradel nekemu gostilničarju 1200 kron. Izročen Je sodišču. — Surovei. Dne 10. t. m. se Je neki Jakob Brumen vozil s kolesom čez brv v Koleziji, kjer je bilo več pasantov. Ker ga Je delavka Franja Bavdek zaraditega opozorila, je skočil nad njo ter jo s kolom premlatil. Posla bo imel s sodnijo. «■ Policijske rest!. Dne 10. t m. Je naznanila Albina Titel policiji, da se je zaprla v svojo sobo 84 letna Elizabeta Wegler in da Je ves dan ni bilo Iz sobe. Nato so s silo vdrli v starkino sobo in našli revo popolnoma sestradano in nezavestno ležati v postelji. Prepellali so jo v bolnico. — Delavcu Valentinu Hafnerju Je v tem, ko Je spal, nekdo ukradel iz jopiča 560 kron. — K Andreju Ilešu sta se vsilila v njegovo sobo dva vagabonda In ga začela pretepati. Ileš Je planil s postelje In bežal po stopnjicah, toda v temi Je tako nesrečno padel, da se je zelo poškodoval. — Krojaškemu pomočniku Ivanu Bregarju Je bil ukraden nahrbtnik, v katerem je bila obleka vredna 9790 kron. — Posestniku Ivanu Babšku v Rožni dolini Je bilo ukradenih 18 piščancev. Franc Grošelj Je udaril Edvarda Medveščka s palico tako močno po glavi, da ga je nevarno poškodoval. — Varnostni stražnik je aretiral Julija Staniča, ker je ukradel kolo in nahrbtnik, v katerem je bilo nekaj obleke. — S policijo se Je hotel pošaliti Ignacij Čepon. Prišel je ponoči Pod trančo k stražniku in mu potožil, da leži na Cankarjevem nabrežju njegova žena skoro mrtva, s katero pa Čepon že več let ne živi skupaj. Stražnik Je res šel s Čeponom, ko pa prideta na Cankarjevo nabrežje, pokaže Čepon na neki kamen in pravi: »To je moja žena!« Za to neokusno šalo bo Čepon odgovarjal pred sodiščem. ministrstva za socijamo skrbstvo ta min. za poljedelstvo, zastopana so bila glavarstva Maribor, Ptuj in Ljutomer ter razne strokovne organizacije viničarjev, -taogradnikov in strank. Šlo je za revizijo viničarskega reda, a med 16 korporacijami so bile samo 4. ki so naklonjene viničarjem, druge so bile vse proti. Na tak način se ne bo rešilo viničarsko vprašanje v prilog bednih viničarjev, ki so največie reve. Pri pregledu načrta se te opazilo mnogo nedostatkov In radi tega je bil zopet vrnien s*rokovnjakom, da ga po-pretresejo, dotlej pa garaj in delaj uboga viničarska para v večjo čast in bogastvo raznih kmečkih in gosposkih mogotcev. Zadnji čas Je, da se to vprašanje reši, ker je pravi škandal, kako se naravnost srednjeveško izrablja uboge viničarje. Dijaški dom v Mariboru. V tretjem letu svojega poslovanja je imela ta prepotrebna institucija 48 gojencev, med temi 19 realcev, 16 gimnazijcev, 6 učiteljiščnlkov In 7 učencev mariborske meščanske šole. Šolsko leto je dovršilo 43 gojencev, med temi je 5 abiturijentov dobilo soglasno priznanje zrelosti. V zavodu so dobili učenci celotno oskrbo proti mesečninl 1000 K, kasneje 1200 kron in končno 1400 K- Dijaški dom Je oskrboval tudi obede Dijaške kuhinje, včasih 60 oseb na dan. Ta prepotrebni zavod, v katerem je bilo 21 gojencev iz Primorja in 2 iz Koroškega, je vreden res vsestranske podpore. — Dve nezgodi v Ooetzovt pivovarni. Zidarski polir I. Špindler Je padel s strehe trinadstropnega poslopja ter se smrtno nevarno poškodoval. Kmalu n !o se Je zidar Fr Šutc dotaknil glavnega električnega toka ter dgbi! na obeh rokah težke opekline. Limbuški slepar pred sodiščem. Znana Je Še predrzna »koepenikijada« v Limbušu. 24 letni trgovski pomočnik Al. Oman iz Preddvora pri Kranju — Imenoval se Je tudi K. Fister in Iv. Štefe — Je prišel v narednika preoblečen s ponarejenimi listinami mariborskega policijskega ravnateljstva k orožnikom v Limbuš, zahteval asistenco za hišno preiskavo pri gostilničarju Kttčerju, kateremu je odvzel 12 bankovcev po 100 D. Pozneje sb sleparja razkrinkali in aretirali. Obsojen je bil na 14 mesecev ječe. Utopllenca so v petek našli v Dravi pri Sv. Petru nad Mariborom. Spravili so ga na dravski otok g. Rapoca. Mož je star okrog 35 let, ima slabo obleko in gorske čevlje. Sumi se, da Je utopljenec odslovljeni žel. uradnik J. Gojzinger Iz Rakeka, doma fz Stu, denca pri Mariboru, katerega sorodniki že 3 dni pogrešajo. Celje. Maribor. VMijarsko vprašanje. Po zaslugi predsednika Žnuderla je stopilo to vprašanje v odločlien Stadij. V soboto se Je vršila pri okr. glavarstvu v Mariboru anketa sa revizijo viničarskega reda. Prišli so zastopnik! DrdŠtvo za zaščito dece v Celja bo v prthodnjh dneh razpošljalo po mestu ta celjski okolici pole za nabiranje novih društvenih Članov. Sedaj šteje to človekollubno društvo v Celju komaj 30 članov. Članarina je majhna; znaša letno komaj 2 dinarja, zato Je upati, da se bo občinstvo v obilni meri odzvalo In pristopilo k društvu v kar največjem številu- Premožnejši bi naj pristopili k društvu kot ustanovitelji z enkratnim vplačanim zneskom po 100 Din. S temi nabranimi prispevki ta pa z volilom pokojnega Antona Kolenca Je upati, da bomo imeli v Ceju kmalu prepotrebno zavetišče, v katerem se bo vzgojevala ta z vsem potrebnim oskrbovala uboga, osirotela in zanemarjena mladina, katere Je v Celju kakor tudi v drugih krajih dovolj. Plačilnih listkov CMD ni v Celju dobiti še v mnogih gostilnah in kavarnah. Naj bi bili v tem oziru g. plač natakarji in natakarice doslednejši In bi posnemali v tem pogledu svoje ljubljanske tovariše, ki so sklenili v vseh gostilnah to kavarnah uvesti CM plačilne listke. Telefon pri nas Še vedno slabo funkcl-jonira, tako. da ga naročniki komaj uporabljajo za lokalni promet. Te dni so naročniki telefona morali zopet obnoviti naročnino, ki ni ravno majlina. Bilo bi zato želeti, da se nedostatkl pri telefonu takoj odpravijo, da bo isti brezhibno funkcijonlral, ker drugače naročniki res ne vedo, zakaj še plačujejo naročnino za istega. Hudo vročino Imamo zadnje dni pri nas. Savinja dosega toploto do 22 stopinj Celzija. Dež bi bil nujno potreben za polja ta travnike, pa tudi vode bo v nekaterih krajih kmalu pričeo primanjkovati V pekami A. ne sejejo menda nič krušne moke, ker se najdejo v štrucah razni odpadki od vreč itd. Ce moramo kruh drago plačevati, zahtevamo tudi, da se isti skrbno snažno pripravi, ne pa da mora človek iz njega zbirati stvari, ki ne spadajo vanj. Precej tujcev opazujemo zadnje tedne v Celju, ki so prišli k nam na letovišče radi kTasnih savinjskih kopelji. Stanujeio ta hranijo se večinoma po raznih hotelih, ali pa stanujejo pri strankah, ki so imele doslej na stanovanju dijake, ki se nahajajo sedaj na počitnicah. Tujci so že od nekdal v poletnih mesech radi prihajali k nam na letovišče in prinašali precej denarja. Treba bo posvetiti temu prometu večjo pozornost, da ne bodo dohodki, katere ima celjsko prebivalstvo od tega, šli mimo nas- Prve marelice so se pojavile na celjskem trgu. Crešnje so že večinoma ponehale. Kar se Jih še dobi, se prodajajo liter po 12 K, kg pa po 20 kron. Sokolstvo. Jezdni odsek tel. društva Sokol v Ljubljani poživlja vse brate Jezdece, da se najkasneje do 14» julila ob 12. uri Javijo za nastop ob priliki pokrajinskega zleta ljubljanskih žup, ki se vrši 16. julija 1922. Zlet je za vsakega brata obvezen. Prijave sprejema brat načelnik Franke, Gosposka ulica 7, telefon št. 403. — Zdravo.. Prireditveni odsek Jugoslovenskega vsB-sokolskega zleta v Ljubljani, Ima dne 13. t m. v mali dvorani Narodnega doma sejo ob 6. uri popoludne. Pokrajinski zlet ljubljanskih ttip dne 16. julija 1922 ss vrši v Ljubllanl na zletnem telovadišču za I. jugoslov. vsesokolski zlet. Udeležba na pokrallnskem zletu Je obvezna za vse člane In članice obeh ljubljanskih žup, ki se hočejo udeležiti vse-sokolskega zleta bodisi kot telovadci ali telovadke, bodisi v sprevodu; obvezen je Da tudi za vse načelnike In načelni :e žup, včlanjenih v Jugoslovanskem Sokolskem Save-zu. Po možnosti naj se udeležilo pokrajinskega zleta tudi društveni načelniki in načelnice ter prednjaki fn telovadci (telovadke) Iz bližnjih žup Pokrajinskega zleta udeleži tudi vojaštvo 'Jnbljanske garnizile. S pokrajinskim zletom v zvezi je tekma čla nov ta članic Obeh ljubljanskih žuo T.W se prične 16. julija ob 6. zjutra! na’zimn2£ telovadišču. Ob te) uri moralo biti tSSSS valcl ta tekmovalke uvrščeni na Btrara im*H' nTmiiii miriš *' A ifc Izkušnje članov ta članic se prično dl 10. uri dopoldne, vodi jih saveznl načelnik« Pohod na telovadišče. Vse članstvo raka popoldne skupno na telovadišče. Skup* ni pohod velja kot izprevod ta Je obvezen: za vse člane ljubljanskih žup v kroju, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zle* ta. Pohoda se udeležijo tudi vsi udcležnfld ostalih žup, ki pridejo v kroju, v moški te> Iovadnl obleki ter vojaštvo. Članstvo žup* Ljubljana se zbira točno ob tričetrt na IS» uro pred Narodnim domom, istotam tudi članstvo izvenljubljanskih žup. Članstvo župe Ljubljana I- se zbira v istem času na telovadišču »Tabor«. Točno ob 15. url odkorakata obe župi pred magistrat, kamor dospe istočasno tudi vojaštvo. Sprevod se vrši od mestnega magistrata ob po 16. url proti telovadišču. Javna telovadba s* vrft ob 17. uri. Izvajale se bodo proste vaj* članov, proste vaje članic, vaje vojaštva S puškami, vzorne vaje članov ta članic na orodju in posebne točke. Bratska društva se opozarjajo, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev, da bo članstvu omogočena čimvečja udeležba na pokrajinskem zletu, ki bo nekaka skušnja ta vsesokolski zlet. Sokol II. poživlja vse brate, da Se redno udeležujejo redovnih vaj, ki se vrše vsak četrtek ob 19. url na realki. Udeležba Je obvezna za telovadce ta vse one člane, ki se nameravajo v kroju udeležiti slavnostnega sprevoda dne 15. avgusta 1922. Vsak član, ki se udeležuje redovnih vaj, dobi posebno potrdilo o obisku, brez katerega ne bo niliče pripuščen k sprevodu. Spori in turistika. Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija* v Ljubljani, priredi v nedeljo 16. t m. Izlet v Turjak. Odhod točno ob 1.30 pop. Izpred kavarne Prešeren. Vabijo se vsi člani ta članice kakor tudi vsi ljubitelji športa, da ae izleta vdeleže. — Odbor. Razporedba nogometnih klubov v Zagrebu. V nogometnem športu zavzema danes Zagreb prvo mesto v državi. V njem se nahajajo centralne organizacije Jugoslovanskega nogometa, Jugosl. nog. savez ta Zbor jugoslov. nog. sodnikov. Zagreb prednjači tudi po kvaliteti in številu nogometnih klubov. V mestu samem se nahaja 29 Ida-bov, ki so po Jakosti razdeljeni v štiri nerede. In sicer: prvi a-razred H alk. Gr*, djanski, Concordija, Sparta. Ilirija; prvi b-razred Viktorija, Croatia, Slaven, Zeljezni-čarl. Tipografija; drugi razred Slaviia, Der-by, Makabi, Sava. Poštari, Penkala, Zagreb, Amateur, Zmaj; tretji razred Grafika. Atena, Rapid, Union, Onitas, Olimpija, Croatto (Podsused), Samobor. Češka XI, SK. Južna željeznlca. Gledališče fn glasba! Marij Kogo! na Goriškem. Marij Kogoj, naš priznani skladatelj, ki se I* vrnfl za stalno domov na Goriško, priredi % sredo 12. julija v Trgovskem domu v Gorici koncert. Na programu so samospevi Maška, Fleišmana, Grbca, Ipavca, Lajovca in Kogoja. Pri koncertu sodeluj* %. Romanovsky, najbolj« baritonist Hublja*-ske opere ta Karel Širok, ki recitira Župančiča in Cankarja. Pri recitacijah improvizira na klavirju Marii Kogoj. Koncert se ponovi 15. Julija v TJolmlnu, 16. pa v K*> nalu. Priložnostne pesmi za fzvencerkven* ta društvene slavnosti (13 mešanih ta 3 moški zbori), sestavil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena pan-titurl 15 Din. Pevskim zborom ob različnih' prilikah manjka priložnostnih pesmi. Tema pomanjkanju je hotel, odpomočl že tnattl skladatelj cerkvenih pesmi Anton Qrum la je zbral oziroma sam zložil 16 pesmi, ki se pojo ob razvitju prapora, ob otvoritvi dr«-štvenih domov, ob poroki, Miklavževem večeru itd. Itd. Pesmi so vse sila preproste ta Jih zmore vsak še tako šibek zbor ter (tod* zato ustrezale svojemu namenu. Klini in »injt »Kuhinja prt Kraljici. Oosjl notici* Roman. Spisal Anatol Francč. Izdata in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezka 9 Din, vezanem 11 Dinarjev. Nova knjiga »a pouk v francoSčbii Potočnik, Enselgnement du francais des Jv-nnes fllles. V kr. zalogi šolskih knjig ta uSO v Ljubljani Je Izšla knjiga: JPremler livn' pour 1'enselgnement du francais des Jeunes fllles par Aneta Potočnik. Cena mehko vezani knjigi 5 Din« poltrdo vezani lcnjtgl 6 Din. Ta knjiga vsebuje prvo stopnjo pouka v francoščini in sicer obllkoslovle, razdeljeno na 18 lekcij ter 22 beril med katerimi z veseljem opazujemo že berio o Jugoslaviji In o kralju Petru. Tem berilom odgovarja slovnica razdeljena na 16 parafrn-fov ta slovarček. Knjiga je prav spretno prikrojena duševnemu obzorju, učenik nižjih razredov, različnih dekliških šol ta za-vodov. Cena je za današnje razmer* Jako zmerna. Tiskala Je to knjigo tiskarna Btea. nik v Ljubljani. .i™n£*bJSIenS:.19t4~W*. Spomini ju-t val/ca, Ljubljana 190, hlinil, c»atis,nJ'a Učiteljska tiskarna v, 5] ri n p /anI,268; cena vezani knjlrf flnvnm - J® ,ZŠ,° P°d **OmJlm UZ- A ž° posmrtno delo prerano a!™a «asnlkaria in fejltonlsta V. F. Jo-ta d°ftaJ edino te vrste v naš! 11-Li-r ?I *. ,sateli ta odšel L 1913 v Srbijo, 5. i Živel nekai 5a*a kot državni uradnik, ob izbruhu vojne Je pa stopi! kot dobrovo-ntano armado ter preživel ž njo &e-steviine slavne pohode, katastrofalno,, ar ®p ,Po veličastno pot preko albanslclh go-j tagnanstvo. nato na solunsko fronto m od tod triumfalni to zmagoslavni pohod, m ni osvobodil le Srbije, ampak ustvaru današnjo Jugoslavijo. Vse te dogodke nam Popisuje pisatelj v zgoraj omenjenem deta s plastično živahnostjo In pesniškim zanosom, ki mora globoko ganiti vsakega ter mu vzbuditi občudovanje do tega heroičnega naroda. Knjigo, ki je tudi važen zgodovinski dokument, bo gotovo vsak bral s ve-Ukim zanimanjem, zato Jo lahko le toplo priporočimo. Založništvo Je preskrbelo tudi za okusno opremo.. Društvene vesti. Podružnic« družbe sv. Ciril« ta Uta* , toda v SlŠkl priredi na dan 8. septembra 1922 v prid družbe cvetL dan. Cenj. društva v Ljubljani In okolici se ž* sedal opozarjala da naj blagohotno upoštevajo n* da«, ki Ja namenjen naši prekorlstat dražbi «• .Odhim. JUGOSLAVIJA*, 13. julija 1922, Nagla misel je izpremenila smer te izpovedi. »Tnsto zlomkov!« si je zdajci rekel gospod Lecoq, »in ce se varam? Če bi bil stari dobričina vse prej nego lisjak? In ne bi vedel ničesar posebnega, marveč bi slec*il Ic slučajnemu na* vdalmjenju? Toda jaz,« se je namuznil, »bom kmalu vedel, koliko Je ura.« In z najbolj glupirn obrazom, kaf Jih je imel v zalogi, j« rekei na glas: >Ako dobro premislimo, gospod mirovni sodnik, nam ostane le še malo posla. Glavna krivca »mamo, in če se jima razveže jezik — kar mora priti prej ali slej — ivemo vso isto*' rijo, ako jo bo hotel gospod preiskovalni sodnik povedati.« Da ste polili očeta Plantata z mrzlo vodo, ga ne bi bili pre* senetili huje, nego ga je detektiv s terni besedami. »Kaj.« je zaječal z izrazom popolne osuplosti, »vi, ki ste. detektiv in spreten, izkušen človek, vi —< Lecoq se je tako razveselil uspeha svoje zvijače, da ni mogel ohraniti resnega obraza; in oče Plantat videč, da je stopil v past, se je dobrodušno pridružil njegovemu smehu. Razumela sta drug drugega ... »Ti. dedec,« je govoril detektiv sam pri sebi, »imaš bogm« nekaj v svoji malhi, a tako ogromnega in nezaslišanega, da je ne bi odprl za nič na svetu. Rajši si jo daš odvezati s silo. Potrpi, vse se zgodi.« Mož je zvit,« je pomišljal oče Plantat. »Zaslutil je, da imam svoje lastno mnenje, in zdaj ne bo miroval, dokler ga ne izduha. Ni dvoma, da se mu posreči.« Gospod Lecoq je vteknil bonbonijero v žep; to stori vedno* kadar se hoče zares lotiti dela. Njegovo samoljubje je bilo iz* zvano. »Nu,« je dejal, »na delo tedaj, ker resni so dnovi! Ako se ne motim, veli županov zapisnik, da so našli orodje, s katerim so izvršili zločinci to splošno razdejanje.« »Da,« je odgovoril oče Plantat, »v drugem nadstropju je ležala sekira pred neko omaro, ki je nekoliko poškodovana, a‘ ne odprta; zabičil sem ljudem, naj se je nihče ne dotakne.« »Izvrstno; stopiva pogledat.« Krenila sta na vrh. Lecoq je legel na trebuh ter jel ogleden vati zdaj težko sekiro, ki je bila res strašno orožje, zdaj svetli, skrbno zlikani parket. E. OABORIAU Domenili so se, da opravi doktor Gendron mrliški ogled, preiskovalni sodnik pa sestavi medtem načrt svojega poročna. Oče Plantat je dobil nalog, nadzorovati nadaljnja raziskovanja tajnega policista. Kakca- h'tro je ostal detektiv sam z mirovnim sodnikom, se je globoko odciiniL »Nu,« je zasopel, »vendar smo » rešili cokle!« In ko se je oče Plantat namuznil, Je brž založil sladkorček ter dodal: »Dospeti na lice mesta, če *e preiskava ie vrši, je preteto žaltava, gospod mirovni sodnik! Ljudje, ki pridejo pred vamf, imajo baš toliko časa, da si ustvarijo .smernico’, in če se je vi ne oprimete, je hudič!« S stopnic se je začul glas gospoda Dominija; klical je svojega pisarja, ki je ostal prej v pritličju. »Evo, gospod,« je povzel detektiv, »vzemimo na primer gospoda preiskovalnega sodnika, ki misli, da ima posla s sila preprosto zadevo, dočim tavam jaz, Lecoq, najljubši učenec starega Tabareta, še čisto v temi. Slutim pač, da se nekaj skriva za vsem tem, a kaj? To je vprašanje!« Obraz očeta Plantata je bil muren, toda njegovo oko se je lesketalo. »Morda imate prav,« je pritrdil ravnodušno, »lehkp da je res kaj z& tem.« Tajni policist ga je pogledal, ne da bi trenil; nato je z brezbrižnim obrazom nekaj začečkal v svojo beležnico. Zavladalo je daljše molčanje, med katerim je gospod Lecoq zaupal portretu na bonbonljeri vse misli, ki so mu polnile glavo. »Vidiš, ljubica,« je govoril v duhu, »ta vrli gospod se mi zdi star Ksjak, ki moram bistro paziti na vse njegovo početje in vedenje. Vse kaže, da ne pritrjuje mnenju preiskovalnega sodnika, marveč ima svoj lastni nazor, katerega se nam ne upa odkriti; sami moramo razvozlati njegovo skrivnost. Ta kmečki preiskovalni sodnik je pretkanec. Spoznal nas je na prvi mah vzlic našim lepim plavim lasem. Dokler se je bal, da ne bi zablodili ter se dali zavesti gospodu Domlniju, nam Je pomagal in kazal pravo pot. Zdaj pa, ko čuti, da smo na sledi, drži roke navskriž in se umika. To se pravi, da privošči vso čast odkritja nam. Zakaj neki? Morda zato, ker Je tukajšnji domačin pa se noče zameriti? Ne. Mož je izmed tistih, ki ne poznajo bojazni. Kaj ga tedaj nagiblje? Stavim, da se odmiče pred svojo lastno mislijo. Našel Je nekaj tako neverjetnega, da se ne upa z besedo na dan.« . . Zločin v Orcivaiu (Dalje.) VIL Preiskovalni sodnik, oče Plantat in zdravnik so se tesnobno spogledali. Kakšna nesreča je zadela gospoda Courtoisa? Današnji dan je bil menda preklet! »Ako se je La Rlpallb zadovoljil z namigavanji,« je dejal gospod I.ecoq, »sem slišal jaz, ki bivam tu šele nekaj ur, dve zgodbi z vsemi podrobnostmi. Zdi se, da je gospodična Lau-rence...« Oče Plantat je nejevoljno prekinil tajnega policista. »ObrekovanjaI« je vzkliknil, »podla obrekovanja! Mali svet, ki zavida bogatašem, ne pozna večje radosti, nego da jih trga, kolikor le more. Ali ne veste? Kar zemlja stoji, Je bilo tako! Zavist in zloba ne prizanašata ničemur!« »Ako kdo obrekuje gospodično Laurenco,« se Je nasmehnil doktor Gendron, »je našla vsekakor dobrega zagovornika.« Stari mirovni sodnik je jedva vidno zardel. »Pravična stvar se zagovarja sama,« je dejal mirneje. — »Dekleta, kakršna je gospodična Courtoiseva, imajo pravico do slehernega spoštovanja. So pa grdobije, ki jim zakonodaja ne more do živega in ki se mi upirajo do dna duše. Pomisliti moramo, gospoda, da je čast naša in čast naših žena In hčera na milost in nemilost izročena prvemu lopovu, če je le toliko bistrega uma, da si more izmisliti kleveto. Kdor ji ne verjame, jo vsaj raznaša. In vsaka obramba je zaman; nihče ne more vedeti, kaj govori sodrga za njegovim hrbtom!« »Eli!« je odvrnil doktor Gendron, »kaj nas skrbi! Zame je le eden glas, ki ga vpoštevam: glas vesti. Tisto pa, kar imenujejo ljudski glas in javno mnenje, je v resnici le vsota osebnih mnenj tisočerih bedakov in kanali, in zato se menim 2anj toliko kakor za lanski sneg.« Preiskovalni sodnik, ki Je med tem Izvlekel uro, se je neje-voljno zdrznil: »Mi kramljamo, a čas hiti. Treba se je podvizati. Razdelimo si delo, ki nam še ostane.« Zapovedujoči glas gospoda Dominija je ustavil na Lekovih ustnicah nekaj opazk, ki so baš hotele na dan. 2 GOSPODIČNI, z večleW pisarniško prakso. zmo#lS knjigovodstva in druztti kontornfh del želita skupnih mest izven Ljubljane pri K& kem večjem podjetju. PtW nudbe prosita na upravo R» sta pod »Pridna in poštena«. nudbe na Ivan Polič, podružnica »Jugoslavije«. Maribor. 89 tekava pri veleposestniku grofu Sirachwitzu v Budni v Gornji SleSki je odkrila vnovič krvoločnosti nemških kulturonoscev. V kleteh omenjenega veleposestnika to našli 120 truoel poljskih vstašev, ki so lansko leto Izginili bre* sledu- Trnpla so bfla popačena. Comerce Ltd. se Je namreč sklenila pogodba, po kateri, prevzame omenjeni ameriški finančni koncem za dobo 50 let v svoje roke promet na OtiSklh državnih železnicah. • Nemška nasilja. tzvršena nad Pollaki t Gomlt Sleškl. Na odredbo mednarodne komisije v Gornji Sleškl izvršena hišna pre-» Drobiž MULI OGLAS! • Načelnik poljske republike, milijarder. »Przeglad Wicczorny« poroča, da je v Bolto nu umrl bližnji sorodnik Pflsudsketja, na-lelnlka poljske države, inž. Arnošt Pilsud-*ld. Zapustil je 15 milijonov dolarjev t. J. 60 milijard poljskih mark, ki Jih bo podedoval načelnik poljske republika • Ostalina Dostojevskega. Ostalina slavnega ruskega pisatelja Dostojevskega Je bila nedavno tega najdena v Moskvi ter obsega celo vrsto zanimivih avtorjevih zapiskov to nekaj nedovršenih romanov. Med temi bnamo v mislih roman »2ivJjenJe velikega grešnika«, ki je nastal L 1870., torej približno deset let pred Dostojevskega smrtjo. Rečeni roman se lehko meri z najboljšimi njegovimi delL V oni dobi se je Dostojevski bavil z nabožno-modroslovnimi problemi, ki «o s posebnimi življeniepisniml namigi imeli dati priliko pogledati v veliko pesnikovo notranjost Glavni junak v romanu je mladenič. ki je prerano dozorel in se duševno popačil, vkijub temu, da Je bil versko vzgojen. Duševni boj tega mladeniča je opisan % znano mojstrsko spretnostjo. Roman, žal, id dovršen, ali tudi to, kaT Je napisal, priča q Veliki ustvarjajoči sili Dostojevskega. • Državne železnice na Lotiškem preidejo v zasebno upravo. Kakof je posneti tz poljskih listov, bo neki ameriški konzorcij prevzel državne železnice na Lotiškem. Med lotiško vlado ln U. S. A. ter Baltic SLUŽBE: ČEVLJARSKI POMOČNIK, boljša moč se sprejme takoj-Poizve se v trgovini Fani Srajer, Gradišče 10. 86 UPRAVITELJ parne pilarne in šumske manipulacije, star 46 let, zmožen več Jezikov in 271etno prakso v tej stroki, vešč v knjigovodstvu ln vseh pisarniških poslih Želi svoje mesto premenftL Cenjene ponudbe pod št »66« na upravo lista. ____66 KROJ. POMOČNIK, dobra moč išče službe. Naslov pri upravi lista. 76 Mladi čistokrvni LOVSKJ BRAKI■ Vprašanja rod »Hermes« na upravo lista. FR. GOVEKAR: > »SVITANJE" (541 strani) krema STANOVANJE z 2 sobami * Ljubljani se zamenja za enako ali s 3 sobami. Pouv# se Rimska c. 16 pri Gril. HIŠA z dobro vpeljano tr-govinev na prometnem kraju, ob državni cesti. Ponudbe na Ivan Majer, podružnica »Jugoslavije«, Maribor. 68 po receptu boianttvene lepotice Orientalke Zoraide. zvezde turškega harema (bivšega Abdul H amida). Čisti rastlinski proizvod. Najpopolnejše sredstvo moderne kosmetike za dosego otnaml/ive lepote. Prijatelji parfuma dobijo parfum na dekagrame v sledečih mirlsih: Acacia Ciklame. Hya~ cinthe, Heliotrope, Lilailor, Španski bezeg, Jasmin, Šmarnice KaramfilJ. Reseda, Roia, Orhidia, Otava, Vijolice. Chypr(. Tuba roža Trefle. Incarnat, Ideal, Passion, Mirakk, Peau d6 Espagne, CaiOorrdau Poppi. Cena za 1 dekagram K 30'— do 40'— URAN-PARFUMERIJA Ljuboma, Meslisl trs Stet. 11. Podružnica: -n. Zdravilišče Rogaška Slatina. -*• 500 K NAGRADE dobi, kdor mi preskrbi že vpeljano pekarno v najem v kakem prometnem kraj n v trgu ali na deželi. Ponudbe pod »lokama« na upravo lista. 51 GRAMOFON z 20 tfloščaml po ugodni ceni pri V. V. Lončarska steza 6 (nad Ljudskim domom). 85 HIŠA s parcelo. Z 9 stanovanji na Selu vsled družinskih razmer. Naslov v u-pratfi lista. 81 Sprejme se KRZNARSKI VAJENEC pri Peter Semko, krznar, Glince 230. 82 KONTOR1STINJO, prvo-vrstno moč sprejme lesna družba v Ljubljani. Ponudbo s spričevali, zahtevo plače in čas nastopa je vposlati ria poštni predal 153 Ljubljana. zgodovinski roman s šestimi (lustracijami se dobi v ZVEZNI RNIGARNI LJUBLJANA : MAR2JIN TOG 8 i W Bf • V dvonadstropna v | Pl ^ sredi mesta A« iliaK! nmaaMOD se proda po *4lt> ugodni ceni. Zamenja se tudi s niso ali vilo v mestu ali ▼sn mesta Ponudbe na an. družbo Aloma Comp. Ljubljana, KongTesni trg it 3. TRQOVINO, trgovsko hišo ali srtavbiŠče na prometnem kraju, najraje na deželi. Po- VeQe množine prvovrstnega Bencin. — Pneumatik*. Olje. — Vsa popravil*. Mast. — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi Dugo-Auto d. z o. 2. v Ljubljani. —1 ■"■gr šaiie poštom: $ no ip!g .., Kg Bin 3$*- (Mano maslu.. kg Dia 38'- Trapist siri.* .. kg Din U'- uTpiisr sir . Kg Bin 30'- Od svake vrste 5 leg gore. P. n. gospodinja, Šivilje, krojače* čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo topUt najboljši šivalni stroji „Gritzner” ▼ rseh opremah materijal predvojni, cene Minili« edino Ie pri na razpolago pri tvrdki: H.PETRIČ. UUBL3ANA, skladišča BALKAN. Dobava mesa Sprejme se 3 prikroievake. izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D E“, Ljubljana, Emonska cesta 8. Prehranjevalni odsek L Jugoslovenskega vsesokolskega zleta v Ljubljani 1922 rabi večjo količino govejega in telečjega mesa ter kranjskih klobas fa zietne dneve. Pogoji: prvovrstna kakovost In točna dobava. PodrobnejSa pojasnila daje ZLETNA PISARNA, PREHRANJEVALNI 00« SEK L JUGOSLOVENSKEGA VSESOKOLSKEGA ZLETA V LJUBLJANI. Priglasila do sobote 15. julija 1922 vsak dan od 16. do 18. ure. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi ha trezni delavci se pff ^sprejmejo v tovarno. _____________ prvovrstne, odda „D IA N A“, ZAGREB, Petrlniska ul. 14 S5ggSSS55gg3S5iSSggS5555Z555S3i(555Z Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. hrastove, smrekeve, borove in jelove klade. Mer-kantilho tesani les v vseh dimenzijah. Detajiirane ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na „Dom“ d. d. za lesene stavbe. Zasreb 3. Izdaja »Juzosiov. novinako d. d.«. Tiska »Zvex