Gospodarsko stvari. Najboljša plc.muia sadja štajcrskcga. II. Srčika, nemški rnssischer Glaaapfel. jo veliko okroglasto jabelko, pvoti mulii malo rebraato, a širokimi čašnimi listki in kratkim debelim peceljnom. Koža je glatka. malo rudečkasta z zujavimi pikami in rijami. Meso je belo, prhko, malo soi-.no. Zori od decembra do junija ter jo trgovci čislajo. Dielova maalenka, nemski Diels Bntterbirne, je precej velika, izbočena. malo zvežnjena, gru.ska. Dolgi, aloki precelj stoji v globoki jamici. Koža je rapava, svetlo žalta, pogosto z rijami obrovljena. Meao je belo, nježno, dišavnega aladornega okuaa. Drevo ni zbirčno, trpežno in prav rado rodi. Slavni Liegel piiporo("-a Dielovo maslenko vsaditi, kder je na vrtu kaj prostora prazuega. Siva jesenska maslenka. nemški gi'ano Herbst-Bntterbirne ali Iaambert. je volika gruška, ča*ih vampasta, časih pa jajčasta Zelcna barva je prevlcčena z rujavimi lijanii, zmea so debele aive pike. Meso je nježno, sočno in aladornega okusa. Zori mesoca oktobra in novembra. Namizni sadež prve vrste. Kolomova maalenka. nemški ColomaaHerbf-t.Butterbirne, je ginšla srednje velikosti, podolgaata. jajčaata, s ploščatim omuhjem. koža sprva svetlozolena. pozneje rumena z rujavimi rijami, mcso belo, jako soeno in dišavno. Zori srod oktobra in ac ohrani ?> tedne; nainizni sadož prve vrste. Na gornjem S taj ersk <»m in sploli v hribovakih legab pridelnjfjo le šc rž in ovps, kar tndi na sadjarstvo upl.va Sadjarji zasajaj toiej zvcrinotna lo takšno sadovno drevje. ki dajo vcliko mošta, tolkle. Nokatcro kraje va rnjojo predstojefe gore proti mrzlim vctrovom iu v takšnili legah zorijo tudi boljša žlalitna plcuioiia sadorna Za takšnc kraje priporočajo aledeča plemena, ki aploh rodijo za hladne. lnibovske in planinske lege. Satnpanjaki kosmač ali rejncta, nemški Marion Apfel ali G!as Reinette. Jabelko je precpj voliko, proti omnlijn pločasto. zeleno-jumcno barve. Moso je belo, sočno \n kiselnatega oknsa in sc olirani do biukošt Mnogi ga zamenjajo z belivn tafoljnom. NcmSki zlati popinek. nemški deutsclier Golpopping. Je majlmo plofiasto-okro^lo jabelko, zlato-i unnnc barvc z ir.nogimi pikanii. ili-so je "trdo in raočno dišečo. Drovo obilno rodi. Sad trcba pazno z drevesa zbirati. Zori od docrmbra da aprila. Škarlatui kouainot, ncmaki Blutapfel. S&A ni vseloj jednako velik. Podohe jh okvoglo proti mulii pomlajene. Kratki pocelj stoji v široki in globoki jamici. Mnha je sivo zelena in vol nata. Barva je zclenkasta pa prevIeScna s tomno rudecico. Me.^o je rumeno belo, okua sladko-vinsk. Pozno zimsko jabelko pripada goapodarskim sadožem prve vrste. Postrvka, nemški Porellenbirn, je srcdujo debelosti ter podobo svojo premenjava, navadno vendar je lepa in podolgovata gru.ška. 1'ccelj je tenak, lesnat in tiči v sadeži. Koža je fina, sprva zelena. pozncje žolta, ob aoln'nej atrani rudeča. V senoi nahajajooi se aadož dobi goato rudecih peg, v katerib so videti nive pikc, kakor pri postrvi. Mcso je belo ko sneg, jako sočno, izvrstnega aladko-vinskega okuaa. Na pritlikovoe r.asajeno drevo kaj obilno rodi. Knjiga ,,Iilustr. Handbucli"1 livali to gruško nad vse druge, katero so od inod bili k nam zasadili. V planinakih. legah izbirajo za aadovnjako lrs piiaojne kraje in rebra pa plemcna. ki rano zorijo, na primer: Boli astrakan, nemški Jakobi-Apfel, Buttprapfel. je pravilno vzraščeno jalielico areJnje velikosti, užeavgnsta zrelo K.oža je flua, gladka, svctlo-zelena, časih rudečkasta. Meso jo prhko in sočiio, aladko kiselnatega okusa. Nemaka koza, Gaisbirten-Birne ali Stuttgarter Gaishirtle, je majhna grnška. sprva avetlo-zelona, poznoje nokoliko rnmenkasta, z rnjavimi rijami in pikami. Meao je jako sočno in sladko. Znri mesoca avgusta. 0 p o m n j a u r e d n i št v a : Dostavimo, da jo izmsvj inozeinslcili tržišč za nas Štajercc najvažnejšc ono v Berlinu In tam povpvašujejo najbolje po sledcčili jabclčnih pleinenili: žlabtni borši'- (Iiorstorfor), rumcni zimski stetin (_Stet. tin), maaanoeljni in vsa plenifiia kosmačov ali 1-f'jlK't. S<'jii)i. i'2. dcocmbra Laako, 24. doo. Gradoo, '11. dcf! Vitanjo, .iS. doc. Rtradcn, 29. dr-c. (>i'osjo pii J.n-žicah. 2. jan iSSf> Huče, Gradoc, ltadijona.