Gospodarskc stvari. ]Vckoliko dobrili nasvetov za vinorejce. Lepe naše vinske goriee nam zakrivajo še obilen vir blagostanja našega, kteri se more le takrat izdatn'j odpreti, kedar bodejo vinorejci poleg izvrstnega obdelovanja vinogiadov tndi z vinoni še bolj umetno, skrbljivo in koristno ravnali. Sreča za vinorejce, da je desetina in tlaka preč, ia če dače v misel ne vzarnemo, tako nas nič ne zadržuje v vinstvu napredovati, kakor nevednost in nektere škodljive navade. Dragim slovenskim vinorejcera bi rad na sree položil, da bi boljše na prvi in naš naj veči dobodek pozor jemali, to je, iia vino. Vino moremo tako si pripraviti, da ga lebko v daljne dežele, še črez inorje pošiljamo, drugač bo zuiiraj v ceni zaostalo, nii boino kupca čakali, sosedi, posebno Ogri bodo uas pa prekosili, zato nčiiuo se, ali kde"? Nam Slovenceni zelo manjka vinorejske, še bolj s to zjediujene ktnetijske šole, obeta se sicer prva v Maribom, kedaj se bo vendar vstanovila je še vprašanje in ali bo nara koristila, je tudi dvomljivo. Veselo bi bilo, če bi se naši iskreni slovenski fanti le nekaj potrebnih uaukov v vinoreji, sadjoreji iu sploh v kmetijstvu učili, in to v slovenskem jeziku. Ni tukaj prostora, o vseni tem veliko govoriti, želim samo nekaj zarad vina, vinskega pretakauja iu sačnice prinesti. 1. Da bo vino za daljno izvažauje pripravno, moramo vsa vinska opravila dobro poznati in vestno storiti, med drugimi opravili je zlo imenitno tndi pretakanje, preden pridemo do tega ne sniemo tudi prave poti zgiešiti, zato jo kratko tukaj zaznaruvam, začue se že pri trgatvi ali bratvi. Belo vino more biti čisto, sladko, niočno in popoluoma zavreto, da tako naredimo, se naj belo in rdeče grozdje posebej trga, pred trgatvo je tudi dobro podbirati, da se slabo, gnjilo grozdje odpravi, in mošt iz takega jc podbiriua, ob trgatvi se uaj dvakrat bere, naj pred sladko, zrelo, poter.i slabejše grozdje, česar o dobrem letn sicer ni potrebno, tudi jagode se samo v bolj slabili letili od pentljig odbirajo. Grozdje se ne sine vkupej kvasiti, anipak bitro se naj spreša in mošt v čisto posodo naliva, tisti niošt pa, kteri ua zadnje teče, pentljiščak (Stingelmost) irucnovau, se naj posebej spravi, ker je bolj zagolten, ker tropine pri razsekauju pešk in pentljig na kniici clajo lesno kislobo in zagoltuost iz sebe, pri mebkih vinih iz nežlabtnega grozdja, ta sieer ne škodnje, ali iz takega mi tudi ne dočakamo Ijubkega, tankega vina za daljne kupce, skušeni vinorejci, post. na Renu, dodajo sicer moštu nekaj presuib izprešauih mešičkov brez pe.šk ia od žlabnega grozdja, ali to je druga, trdijo, da je vino potem bolj dišavno in trpeče, kar je tudi res, saj je le v kožicah dišava, zato poskusite ua polovnjak 6 — 10 bokatov blr.stin pridavati. V slabih letinab, iu vsakrat, če je grozdje uežlahtno, blatno, gnjilo, je ukazano naliti mošt že prvokrat v 24—48 urali pretočiti, da se odžlezi, uioje skušnje so to dobro potrdile. Naliti in za vrenje pripravljeu uiošt se toliko zapre, dane niore od zunaj zrak vanj stopiti, nastavi se namreč zapiravna cev ali druga priprava, da se nastopljeui niehureki, ako so pridjani, ne skisajo, splesnijo, in okusa ne kvanjo, drugač ravuo velike vrednosti taka priprava nima, naj se le druga opravila dobro siore. Vrenje mošta moremo pospešiti, da bo vino prej zrelo, če hcčeaio nasproti uiošt sladek obraniti, naj se vrenjezadržuje, k tenm nani poniaga nirzlo vreme, imzla klet in druga sredstva. Za dobra niočna vina je vendcr nkazano, da bitro vre, čisto, in starega okusa postane, na ta nameu ne snie biti klet nirzla, okua se morajo o solnčnih dnevib odpirati, po noei zapirati, in nove iznajdbe še učijo, nio.št v posebne tople, še zakurjenc branie spravljati, da hitro in močno zavre, iu 1 ali 2 leti prej godno za knpčijo postane iu se tudi kmali deuar dobi. 2. Kadar v jesen glasno vrenje niošta vtibne, vsedajo droži na dno , ktere potem zelo vkvarjajo prijeten okus inilino, tenkobo in sladkobo vina, dobro je, da ga bmali okusimo, ne, hočem reči pretočimo, ali ravno to ješkodljiva navada, da naši vinorejei premalo na pretakanje drže, šetrdijo, da so droži za vino koristue iu za živež, čeravno je samo sladkor za živež, dokler je tega kaj v vinu in drožju, tako dolgo se požlabuuje. Naj boljši eas za pretakauje je jasiio, mrzlo vreme, malo pred časom, kadar se gorkota v vinohramu preuienuje, prvokrat že jesen začetka decembra, ali gotovo februarja in marca. Po prvem pretakanju že se niora pučel snažno zapilkati, ne ravno eelo trdno, kerše tiho vrenje nastopi. Za naša bela vina je naj boljše, vcčkrat pretakati, to je pred binkoštmi in pred ko je gvozdje mebko eukrat. (Konoc prihodnjič.) Kaj je storiti da kroglega graska misi ne pojedo ? Vsem gospodarjem iii gospodiujam je zadosti znano, da miši krogli grašek, kterega si gospodar poseje, naj rajše požercjo: niislim zatoraj da bode vsem gospodarjem prav všeč došlo, ker je zdaj ravno čas grašek sejati, čejim povem pomoček, po kterem si grašek obvarjejo, Pomoček pa je ta: Prej ko grašek seješ, ga uamoči 12 uri v vodi, ktera j e z žveplom zraešana: v žvepljeni vodi namočeuega graška se miš ne dotakne, in tako namakanje še ti prinese tudi drugo korist, namreč, grašek se lepo scirai iu bitro in lepo raste. !